TOMŠIČEVA BRIGADA IN NAŠA OBČINA
Objavljamo odlomek iz besedila Francija Strleta za zgodovino Tomšičeve brigade 1942-1943, ki zadeva sedanjo občino 1 juhljana Vič-Rudnik. Ker je avtor razpolagal s pomanjkljivimi viri, prosi za pripombe in dopolnitve. Zlasti ga zanimajo manjkajoči udeleženci ok-tobrske revolucije, predvojni komunisti, tajne javke in komunistične
celice ter delo Svobod /a Trnovo-Krakovo, Vič-Glince in Brezovico. Pripombe, dopolnitve in druge podatke, podpisane :n s polnim naslo-vom, pošljite na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15-E, 61000 Ljubljana!
POGLED V PRETEKLE DNI
Ljubljanska okolica je že od davnine znana po kmečkem uporništvu. Ob ve-likem slovenskem kmečkem uporu sta tu nastali dve uporniški žarišči. Prvo je bilo v Polliovcm Gradcu, kjerso se nerniri /ačeli že lcta 15 14 inše isto letopre-rasli v odkril upor. Podložniki so grad /av/eli, ga oplenili in zažgali. Drugo ža-rišče jc bilo na Barju med Ljubljano in Vrhniko /aradi novega mlina in jezu na l.jubljanici, ki je povzročal velike poplave. Povodenj leta 15 14 je opustošila 700 kmetij, /ato se je pri deželnem upravitelju in vicedomu pritožilo 300 kme-tov. Kcr pritožbe niso zaleglc, so uporniki leta 1515 ob napadu na Ljubljajno po/gali tudi novi mlin; napad na Ijubljanski grad pa ni uspel in je baje padlo precej upornikov. Ljubljana s svojimi mitnicami je ovirala kmečko trgovino in tovorništvo, pa je hila tudi pozneje vir nezadovoljstva med kmeti. Ni čuda, če so imeli nporniki začasa hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573 namen iti do Ljubljanc in morske obale in jo spraviti podse.
Tudi v uporniškem letii 1435 se je na zahodnem Barju razplamtelo močno gibanje upornih kmetov. Mod leti 1684 in 1688 so na okoliške kmete silno pri-tiskale vozne tlake na trg v Ljubljano; tem in drugim prekomernim tlakam so se upirali /lasti smledniški podložniki. Tlaka, kršenje posestnih pravic in razne dajatvc so bile vzrok za uporniško gibanje tudi sto let pozneje, ko zgodos inski viri leta 1760 spet omenjajo gospostvo Polhov Gradec.
lz novejšega časa je posebno znan protestni nastop ljubljanske primestne revščine po padcu Metternichovega režima. V noči na 17. marec 1848 so Ijub-Ijanski proletarci in okoliški kmctje razdejali mestne mitnice. Še odločnejši so bili podložniki ižanske graščinc iz Tomišlja, Iške vasi, Iške Loke, Iga, Kota, Staj, Matene, Bresta, Vrbljenja in Strahomera, ki so 21. marca naskočili grad Sonnegg, ga oplenili ter požgali gruntne knjige, urbarje in hišno opremo.
Uporniki so oplenili tudi lovski gradič Namršel pri Želimljah, ižanskožup-nišče pa sozadnji hip zavarovali vojaki, ki so morali priti na pomoč tudi graščini v Polhovem Gradcu. Pozneje so se kmetje upirali tako, da niso hoteli oddajati dolžnih dajatev in hoditi na tlako, na svojo roko pa so tudi sekali les v graščin-skih gozdovih in podobno.
Pozaslugi duhovščine. ki se je najbolj trdovratno upiralazemljiškiodvezi, je bil slovenski kmet zelo pozno prost tlačanskih bremen. Zamenjale so jih visoka odkupnina, nove krivice in nove oblike izkoriščanja. Boleč spomin na fevdalni čas pa je ostal živ kakor odprta rana po barjanskih, mokrških in dolomitskih vaseh še tudi v našem stoletju. Barjanski kmetje so svojo nejevoljo proti du-hovščini uresničili naposled leta 1918, ko so napadli župnišče na lgu. Takoso ideje oktobrske rcvolucije, vsebovane v Leninovem odloku o zemlji, tudi v Ijubljanski okolici padle na plodna tla. Posehno hrupno je bilo na Brezovici, kjcr so Ijudje zahtevali republiko po zgledu sovjetov. Najbolj vneli zagovor-niki !ch idej so bili ncposrcdni udeleženci dogodkov v Rusiji kakor Anton Jarc iz Črnc vasi. Ciril Trost iz lga, Jernej Kikelj / Zapotoka, Anton Levstik in Ed-vard (ialc s Turjaka, Alojz Močilar i/ Sentjurja pri Grosupljem (živel in delo-val na Barju), Ivan Novak s Škofljicc in Vinko Pucihar iz Gajnič, da ne našte-vamo vseh tistih, ki so živeli in delo\ali v samam mestu Ljubljani.
Kazalcc pooktobrskega razpoloženja v Ijubljanskih predmestjih so bili zlasti uspchi iiu občinskih volitvah 26. aprila in 3. maja 192 I, ki pa so se jih morali komunisti zaradi »obznane« udeležiti dejansko iz ilegale. V predmestju Moste so komunisti dobili relativno večino 273 glasov, 10 odhornikov in župana že-lezničarja Kudolfa Cialctn, na Ježici le dva glasova manj (122) kakor klerikalci (144) in eiKiko število odbornikov (šest), v Zgornji Šiški skupaj s socialisti 116 glasov, v l.ogu pri l.jublJMii cnako število (39) glasov in odbornikov (šest)
KDO JE BIL DIT?
Okoli 20 maja 1943 je na Cirniku pri Trebnjem tragično padel partizan Dit (partizansko ime). Baje mu je bilo ime Janko, imel je samo mater in bil doma iz Trnovega v Ljubljani. Gimnazije ni dokončal, ker je bil preganjan zaradi komunistič-nega delovanja. Bil je dokaj visok in svetlo kostanjevih las. Najprej je bil borec II. grupe odredov, nato pa 1. čete 3. bata-Ijona Tomšičeve brigade. Zelimo izvedeti pravo ime in priimek ter naslov najbližjega sorodnika. Vse podatke, ki bi lahko k temu kaj pripomogli, pošljite na naslov: Frand Strle, novinar, Sattnerjeva 15-E, 61000 Ljubljana, ali pa jih javite telefonično na štev. 266-6K2!
kakor klerikalci, na Brezovici skupaj z drugimi nasprotniki klerikalcev 9 od-bornikov) za število glasov ne vetno, vemo pa, da je na skupščinskih volitvah tam za komuniste glasovalo 121 volilcev, za socialiste pa samo 17, v Polju 158 glasov in šest odbornikov, v Dobrunjah so komunisti dobili veliko večino — kar 1051 glasov in 6 odbornikov pa so bili poštevilu glasov in odbornikov tretja najmočnejša stranka. Te volitve so pokazale, kaj pomeni Ijubljansko delav-stvo, kakšna je njegova zavest in kolikšna je njegova politična moč. Toda meš-čanski režim za komuniste ni poznal demokracije; izvoljenim odbornikom in županom je odvzel zakonito pridobljene mandate.
Delavsko gibanje na viškem koncu Ljubljane je bilo dobro razvito še pred prvo svetovno vojno. O tem pričajo tradicionalna prvomajska praznovanja na Rožniku in delavska društva. Med prvimi ^ bilo leta 1911 ustanovljeno Delav-sko kulturno društvo Vzajemnost Vič-Glince, po prepovedi Vzajemnosti leta 1913 pa Svoboda Vič-Glince, ki se p je še isto leto pridružila Svoboda Krako-vo-Trnovo. O delovanju teh društev za časa bivše Jugoslavije ni veliko znane-ga, vemo pa, da je leta 1923 nastalo društvo Svoboda tudi na Brezovici pri f.jubljani.
Prav tako vemo, da je bilo politično življenje med delavstvom na Viču zelo razgibano in da so bili komunisti močno zasidrani med ljudstvom še pred letom 1930. O tem pričajo pogosti spopadi z ORJUNO.
Prav tak spopad je bil pod Rožnikom popoldne 1. maja 1923. Demonstra-cije delavcev proti ORJUNl so bile še 8. marca 1924, 3. junija istega leta pa so orjunaši ubili enega delavca, napadli in pretepli uglednega komunista dr. Mi-lana Lemeža, na Glincah pa napadli komunista Rudolfa Juvana, železiiičarja z Ježice, ga ujeli in mu s kovaškim primežem zmečkali prste. Delavci so se ostro spopadli z orjuna.",i na Viču, v Šiški in v Mostah še 4. julija 1924. Poleg tega vemo, da je na Viču deloval Ljudski oder, od leta 1939 pa tudi Delavski mla-dinskišportni klub Vič. Po prepovedi Svobod je biloleto 194()obnovljenoDe-lavsko kulturno društvo Vzajemnost Ljubljana-Barje, o katerem je malo več znanega. Več znanega je tudi o društvih kmetskih tantov in deklet, ki so bila. manj preganjena. (Se nadaljuje)                                                                      FRANCI STRLE