NOVICE Zadoščenje marlborski duhovžčini Bo že skoro leto dni, kar je znani socijalist Viktor Eržen pisal zoper mariborsko duhovščino, da je streljala na demonstrante, ki so hoteli, da bi Maribor spadal pod Avstrijo. Ker pc. te neresnice ni mogel dokazati, je bil seveda obsojen, če tudi se je na vsc kriplje zvijal, da bi se izmaknil. Obsodba je za tolik zločin in kakor so obsojeni drugi, bila še itak zelo mila. Sedaj je moral v zapor, da tam odsedi mesec dni zapora. Jezen, da mora v ječo, je grozil, da bo še hujši ki pride iz ječe. Naj grozi! Saj če ne bo pazil bolj na svoj jezik, bo pa šo šel sedet, enkrat bo že videl, da jo bolje — pisati resnico! Duhovniške izpremembe. Prestavljeni so sledeči gospodje kaplani: M. Kozar v Žalec, Peter Pribožič iz Ruš v Muto, Ivan Kodrič z Mute v Turnišče, Franc Jeraj iz Gornje Radgone k Sv. Trojici v Halozah, Leopold Arko iz Žalca v Braslovče, Franc Grobler iz Braslovč k Sv. Petru v Gornjo Radgono. Poziv našega naroSnika — naročnikoml Ne bodite hudi name, da se oglašam! V čast si štejem, da dobavljam »Slovenskega Gospodarja« že deset let. Bil sem naročen na ta list še na bojišču ob Piavi. Ob desetletnici vem ceniti, kaj je dober list. On me pouči o vsem sproti, on mi pove, kaj je novega, kaj je gospodarsko koristnega, kaj je v državi posebnega, sploh o vsem, kar je potrebnega. Danes ob desetletnici se Vam zahvaljujem ter Vam kličem: Naj živi še »Slovenski Gospodar«! Pozdravljam vse naročnike tega lista, da bi se vsi oglasili ob tej desetletnici z novimi naročnikil Vsem naročnikom zaklikliCem: Oatanite zvesti naroCnikl in pridobivajte nove! To delo za naS »Slovenski Gospodar« je sedaj najvažnejše politično delo! Pozdravljeni! — Anton Vrečer iz celjske okol. Opozorilo delojemalcem in delodajalcem. Ker je ministrstvo za pošto in brzojav odločilo, da so javne borze dela, njihove podružnice in ekspo ziture poštnine proste le v medseboj nem in uradnem prometu, podpisani ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovarjal nikomur, ki ni za odgovor priložil znamk. Nadalje se interesente opozarja, da obsega delokrog podpisane podružnice do nadaljnega sledeče sreze: Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Gornjigrad in Slo venjgradec. Kraji iz ostalih srezov ljubljanske in mariborske oblasti spadajo v področje javne borze dela v Ljubljani, oziroma podružnice v Mariboru, zato prijav, naročil, dopisov, predlogov in pritožb iz krajev izven svojega področja podpisana po družnica ne bo vpoštevala. Delojemalcem in delodajalcem se priporoča, da to pri dopisovanju z borzami dela v lastnem interesu vpoštevajo. — Podružnica javne borze dela v Celju. Splavarjl na Dravl, pozor! Vsled delne regulacije Drave pri Ptuju in zgrajenih odbijačev na desnem bregu Drave se najsilnejši tok vode spre minja ter se premika proti sredini struge. Ker se je zgodilo že več nesreč in več splavov razbilo, opozarjamo splavarje na to stanje ter jitn priporočamo, da svoje splave zgradijo manjše in krajše in da so zelo previdni pri lesenem dravskem mostu v Ptuju ter naj tirajo splave proti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kjer je v sredini mosta postavljen visok lesep križ. Kdor hoče biti o stanju vode in toka dobro informiran, naj se obrne na hidrotehnični oddelek v Ptuju, kl da vsakrSna pojasnila. Iz nredništva: Ker je g. Januš GoIec odšel na svoj redni dopust, ga nadomestuje za čas dopusta Franc Hrastelj v Mariboru, Koroška c. 5. Obrtstilo gg. duhovnlkoni, ki naročajo officium in hon. s. Theresiae S. Inf. od Tiskarne sv. Cirila! Tiskarna je vse tiskovine izročila škofijski pisarnl, ki jih bo sama razposlala. Častnim občanom je imenovala občina Loke pri Planini štiri svoje odlične občane in sicer: mil. g. Franca Tovornik, arhidijakona v Konjicah; preč. g. Konrada Šeško, župnika pri Sv. Ani v Slov. gor.; preč. g. Franca Jazbinšek, župnika pri Sv. Trojici v Halozah; velesp. g. dr. Ivana Gračnar, ravnatelja oblastnega odbora v Mariboru. Povcdenj v Mariboru in okolicl. Mariborčani ne pomnijo takega naliva kot je bil preteklo soboto popoldne. V četrt ure je bilo mesto v vodi. Voda je v potokih tekla po ulicah, udrla v kleti in nižje stoječa stanovanja. Trije ribniki so oddali velike množine vode, ki je zalila mesto ob kolodvoru. Ves promet se je ustavil. tudi avtobusi niso mogli dalje. Rešilni oddelek je bil klican na vse stra ni, naj pošlje črpalke, da spravijo vodo iz stanovanj in kleti. Silnemu dežju, ki ga je viharni veter od severa butal ob mariborske hiše in strehe, se je pridružila še toCa. Strah vinogradnikov je bil tu. Hvala Bogu, da je ni bilo veliko. — Vihar ni segel daleč proč iz Maribora. le Pesnica je prišla z zelo veliko vodo in je tudi poplavila. Prvi sneg na Pohorfn. Po sobotnem viharju je nenadoma nastalo hladno. V nedeljo se je zjasnilo vsaj toliko, da smo videli — snega na Pohorju. In nato zopet dež. Vremenski preroki pa pravijo, da bomo imeli izredno lep oktober! Da le ne bi to deževje sedaj preveč škodilo! Toča. V soboto, dne 22. septembra, proti večeru je med velikim neurjem padala po nel<od tudi toča. Tako je toča hudo oškodovala vinograde pri Sv. Petru niže Maribora. Tudi ajda, pro*o in sadje je po nekod močno trpelo. Največ škode je na vinogradih. Grozdje že vsled neprestanega deževja in nalivov v Slovenskih goricah močno gnije. Toča pa je na nekaterih krajih uničila v soboto grozdje tako, da morajo takoj pričeti 8 trgatvijo. Liberalni tabor v Žalcu. Ko so katoliške organizacije pripravljale veliCastno svojo manifestacijo v Žalcu za dne 15. julija, so naši nasprotniki iz KDK pretili, da bodo na isti dan organizirali v Žalcu svoj tabor. Prišel je 15. julij in liberalnega tabora ni bilo. Pač pa se je vršil tabor slov. katoliškega ljudstva, ki je ta dan s slovesno zaobljubo udarilo smrtni pečat slovenski sramoti, ki jo predstavlja liberalni tisk. Liberalni kolovodje so nato tolažili svoje verne z 8. septembrom, češ, takrat bo pa naš tabor. In je prišel 8. september zopet brez liberalnega tabora. Savinjski liberalni generali so se raje pečali s hmeljsko kupčijo in z beganjem nataga ljuditva z mapačnimi podatki ¦ hmeljskih tržišč. Sedaj so si izbrali končno 14. oktober za dan, ko naj bi liberalna vojska prišla v Žalec. Že naprej vemo, kako bo ta tabor izgledal. Ker seveda v dolini še zdaleka nimajo ljudi, ki bi bili voljni posečati liberalni cirkus, jih bodo pripeljali od drugod. Če jih pa ne bodo pripeljali, jih pa bodo v svojem tisku našteli na tisoče. In kaj bodo povedali? Pucelj in dr. Novačan bosta rekla, da je slovenska pravda v boju za radičevsko svobodno hrvatsko državo, a Kramer in Urek pa, da je v narodnem edinstvu. Prva dva morata tako govoriti, ker ju drugače naženejo Zagrebčani, druga dva, ker sta navdušena Sokola in so Sokoli na Mali Šmaren na Kosovem slovesno prisegli zvestobo narodnemu edinstvu. In bodo liberalni verniki verjeli enim kot drugim, jo nato zavili k Piklu in se tolažili z dobrim niegovim vinom. Nak, naš resnično slovenski človek se zgraža nad možnostjo, da si taki sami v sebi razklani ljudje še upajo priti med slovenske ljudi in iz njih briti norce. Ne bomo se zato čudili, Če bodo KDK-arji dne 14. oktobra doživeli v Žalcu polom, ako seveda ne bodo zopet prestavili svojega tabora na praznik sv. »nikoli«. Pazite na otroke! Dne 20. t. m. se je pripetila pri posestniku Francu Knez, p. d. Gornji Kotnik, v Razboru pri Slovenjgradcu velika nesreča. Triletni fantek, sin od bratranca omenjenega posestnika, je pri mašinanju ovsa prišel nevidno med strojem in vitelnom do jermenov, kateri so ga potegnili za obleko k sebi in ga je začelo navijati, tako da je vsega navilo in ga smrtno nevarno ranilo. Še tisti večer so ga prepeljali v slovenjgraško bolnico. Ali bo popolnoma okreval, je le prav malo upanja. Na isti način se je pripetilo pred dvema letoma tudi sami gospodinji, ki pa so jo v slovenjgraški bolnici popolnoma ozdravili, za kar gre vsa zahvala g. dr. Železnikarju. Pazite pri mlačvi, ker pač nikdar ni dosti previdnostit Vlomilska tolpa y Cclju. V noči od sobote na nedeljo, dne 23. t. m., je vlo mila zelo prefrigana tolpa tatov v delavnico krojača Ornažena in odnesla blaga za 80.000 Din. Prebivalstvo se svari pred nakupom ukradenega bla ga! — V naslednji noči so poskušali vlomiti pri Kragerju v Gosposki uli«i. Tu pa •• jih zapazili io pr«gnali. V interesu vsega prebivalstva je, dft se vlomilci čimpreje najdejo. Pritožb« nad ljutomersko pošto. Prejeli smo od naročnikov pritožbo, da se jim je št. 36 »Gospodarja« dostavila šele pondeljek, oziroma sredo po onem četrtku, ko je izšel. Nam je to nerazumljivo, ker je moral biti »Gospodar« v petek, najpozneje pa v soboto v Ljutomeru. Prosimo zato, da se »Slovenski Goapodar« dostavlja redno! Italljanski špijon v Mariborn? Pre teklo nedeljo so aretirali v neki mariborski restavraciji Jožefa Kukavica, ki je italijanski državljan in je z italijansko zastavo izzival goste. Takoj so se raznesle govorice, da je italijanski špijon. Špijoni pa navadno ne kažejo svojih zastav. 3900 ljudi v ognjul Eden najgroznejših požarov zadnjega časa je gotovo bil ta v nedeljo večer v glavnem mestu Španije, v Madridu. V sredini mesta je bilo glavno gledališče. Vršila se je prva predstava po počitnicah. Ljudi je bilo pri tej predstavi 3110. Kmalu po 9. uri, po prvem dejanju predstave, je planil iz odra — ogenj! Gorele so kulise. Ker je imelo gledališče lesene balkone, lože itd., se je plamen kmalu vsega inventarja opri jel. Ljudi je prevzel grozen strah, bili so sredi ognja in dima. Vse je navalilo proti izhodom, ki so bili kmalu zamašeni. Iz galerij so ljudje kar skakali v dvorano na gledalce. Jok, vpitje, na stotine v strahu znorelih ljudi, drugi v divji in brezobzirni borbi za izhod, zadnji vzkliki pohojenih otrok, vmes pa prasketanje ognja, ki je že iz vseh sten silil v dvorano in obžigal ljudi — to je moral biti grozen prizor! Rešilo se jih je le malo, večina je zgorela. Nad 1000 gotovo. Nad 1000 ljudi je ranjenih ali obžganih. — Ko je bil ogenj v najhujšem divjanju, je nastal silen veter ter ponesel plamen od gledališča še na sosednja poslopja. Okrog polnoči je gorelo že okrog 15 palač ob gledališču. Gasilci in vojaštvo je gasilo z vso neumornostjo, toda še le drugi dan se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Zdaj se je začelo prežalostno delo na pogorišču. Družine, katerih člani se niso rešili iz gledališča, so obupane iskale, kje bi naili svojce. Izpod razvalin so izkopali cele kupe ožganih človeških teles, ki jih seveda ni mogoče ye5 spoznatl. TzkepaTanj« li* trajale ve« dnl. Izko- pane ostanke so zložili v rakve in teh so 150 po vrsti postavili v madridski stolnici. Veliko pozornost vzbuja čudno naključje, da se je družba otrok rešila izpod razvalin popolnoma nepoškodovana. — Po vsem Madridu je veliko žalovanje. In ves svet govori o tej nesreči, kakor je govoril pred 30 leti o znanem podobnem dunajskem požaru. Ne le čevljev, tudl železnice bo de- lal — namreč Bata, ki ima že tudi v Jugoslaviji v vsakem mestu svoje prodajalne. Njegove tovarne so že same zase nekaj posebnega, kako organizirane in kako drži delavce v go tovem rednem življenju. Zdaj pa je poleg tega svojega posla sklenil Bata, da bo delal železnico in sicer iz Prage v Slovaško. Ta železnica bode popolna njegova last, stala bo seveda milijone. Največji nemški podjetnlk — v ječL Pretekli teden so zaprli v Nemčiji Stinnesa mlajšega, ki je bil po svojem umrlem očetu eden največjih podjetnikov Nemčije. Očitajo mu vse mogoče goljufije. Ples — vzrok smrti. Te dni je na Dunaju sredi plesanja umrl 251etni Franc Stampler. Nenadoma se mu je vlila kri iz ust in je padel iz naročja soplesalke na tla, kriknil in — izdihnil. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je dognal, da je Stampler umrl zaradi plesanja, ker so mu pljuča in srce odpovedala. Žalostna usoda plesalcev! Žlv človek — iz kovine! V Londonu so otvorili te dni inženersko razstavo. Največje zanimanje vzbuja živ človek iz kovine. Težek je okrog 80 kg, narejen na ta način, da sam vstane, tudi hodi, giblje z roko in glavo in celo govori. Seveda je pa vsc skupaj samo »mašina«, brez duha. Posebni električni aparati mu gonijo posamezne dele »telesa« in iz ust mu govori radio-aparat. Morllec lastnih staršev je ncki 16 let stari Artman na Dunaju, ki je pre tekli teden umoril očeta in mater, da bi se polastil njihovega denarja ter zavarovalnine. Fant je bil silno razvajen in zapravljiv. Starši pa se niso brigali zanj, da bi ga v strahu božjem vzgojili. Družina je bila popolnoma brezverska. Štirikrat na smrt obsojen — doživel 100 let! To je pač čudna usoda! Te dni je umrl v Ameriki v starosti 101 leta Adam Pascha, dvorni maršal Abdul Hamida, bivšega turškega sultana. Ta sultan je imel navado, da je onemu, ki ga je na smrt obsodil, dal zeleno vrvico okrog vratu. Adam Pascha je že imel tri, toda posrečilo se mu je, da se je izmazal. Dobil je četrto. Zdaj je pred sultanom zbežal v Ameriko, doma pa dal razglasiti, da je skočil v morje. V Ameriki je kmalu vse svoje premoženje zapravil in dedičem ni zapustil prav ničesar drugega kot — one štiri zelene vrvice. 60 litrov svoje krvi je prodal Francoz Briez za zdravljenje v bolnici. Da j« ranjo precej računal, s« razum«. Ni je pa dal v kratkih rokih, ampak zelo previdno, da ni sam pri tem nič oslabel. Otroke kradejo! V ameriškem mestu Čikago se je nastanila roparska banda, ki krade otroke milijonarjev in jih potem vrača, če dobi velikanske svote denarja zanje. Policiji se je posrečilo, nekatere od te roparske bande ujeti. Požar in smrt. V noči od sobote na nedeljo, dne 23. t. m., je gorelo pri Colariču na Hinovicah. Družina Pavloviča je šla pomagat gasiti, a na potu tja je žena Ana Pavlovičeva, ko je zagledala ogenj, padla skup in mrtva obležala. Planinskl koledar za leto 1929 naj si vsi stari in novi naročniki takoj, najkasneje pa do konca septembra, naročijo po dopisnici pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova 5.