Dobrodošli na desnem bregu Mure
Jf V f
Fvnfcejn/ca
www.verzej.si|www.centerduo.si|www.man'anum.si
Leto I, številka 3, december 2008
Voščilo ob praznikih
Prvonagrajene jaslice natečaja pomurskih OŠ in vrtcev ob Razstavi slovenskih jaslic v Zavodu Marianum Foto: Marko Suhoveršnik
Spoštovane občanke in občani občine Veržej!
Želim Vam spokojen in doživet Božič z željo, da se Vas dotakne
sporočilo Svete noči, ki prinaša mir in upanje.
V letu, ki prihaja, pa Vam želim obilo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
Srečno 2009!
Župan Občine Veržej Slavko PETOVAR, dipl. inž. kmet.
Dragi bralci Funkeštnice!
Mnogo stvari nas na tem koščku slovenske zemlje druži in povezuje, med njimi tudi prečudovito občinsko glasilo Tunkeštnica. Najlepše, najbogatejše in najpomembnejše, kar se namreč med nami zgodi, si zaupamo med seboj prav v tem glasilu. V iskreni hvaležnosti za vse dobro in lepo ... Vam ob bližajočih se božičnih praznikih želimo, da se Vas milostno dotakne dobrotna Božja roka, ter Vas in vse Vaše napolni z radostjo božične noči! Prihajajoče novo leto pa naj Vas vedno razveseljuje s srečo zadovoljnega življenja; vsem ljudem po svetu pa naj končno prinese mir in pravičnost! To Vam želimo salezijanci.
Martin Maroša, Mirko Rakovnik, Jožef Krnc in Janez Krnc
SHffl
Županova beseda
Spoštovane občanke in občani Občine Veržej!
M
esec de-.cemberje čas pričakovanja, upanja, kovanja načrtov za prihodnost in priložnost za strnjen pogled na opravljeno delo v letu, ki se izteka. Že tretja številka našega občinskega glasila FÜN-KEŠNICA, ki je pred Vami pa mi daje priložnost, da inventuro za tekoče leto in pogled na prihodnje delim skupaj z vsemi Vami, ki živite in soustvarjate v Občini Veržej.
V preteklem letu želim pri delu Občine podčrtati nekaj pomembnih dosežkov.
Nujno za razvoj občine je uspešno črpanje evropskih in državnih sredstev. Občina Veržej je bila na tem področju zelo uspešna. Tako smo bili uspešni na razpisu za pridobitev sredstev za rekonstrukcijo povezovalne ceste Ver-žej-Banovci z dograditvijo kolesarsko sprehajalne steze. Investicija je praktično končana, čeprav jo bomo iz našega proračuna sofinancirali še do leta 2010. Prav tako smo uspešno pridobili sredstva za izgradnjo javne turistične infrastrukture (pločniki, sprehajalne steze, meteorna kanalizacija, ulična razsvetljava in preplastitev cest), ki jih bomo koristili v letih 2009 in 2010. Občina je uspela pridobiti intervencijska sredstva za zamenjavo strehe na Osnovni šoli. Ta investicija je v sklepni fazi. Prav tako
pa je Občina že dobila sklep o sofinanciranju obnove in dograditve osnovne šole, saj je bila po ocenjevanju potreb za investicije prva na prioritetni listi. Investicija je vredna 1,5 milijona evrov, in jo bomo izvedli v naslednjih letih. Edini razpis, od katerega si še obetamo pozitiven odgovor, pa je dokončanje obnove vodovodnega omrežja, kjer bomo vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev oddali še letos, odgovor pa pričakujemo do aprila prihodnjega leta.
Nadalje smo uspeli dokončati izgradnjo ulične razsvetljave v Veržeju. Gre za investicijo, ki smo jo občani pričakovali že dlje časa, vendar pa proračunskih možnosti za njeno izvedbo doslej ni bilo. Nekaj malega smo postorili tudi v smeri pospeševanje stanovanjske gradnje. Pričakujemo, da bo izgrajena infrastruktura pospešila te aktivnosti v bodoče.
V poslovno stanovanjskem objektu je pričela z dejavnostjo zobozdravnica, kar je seveda močno približalo zobozdravstveno oskrbo občanom.
Z ustanovitvijo TlC-a pa je bilo precej postorjenega v smeri poenotene promocije turistične ponudbe v Občini Veržej. Pozitivni učinki opravičujejo ustanovitev TlC-a, saj se je zelo izboljšala informiranost o naši ponudbi, prepoznavnost in posledično tudi obisk turistov.
Kar precej dela je bilo opravljenega na področju usklajevanja in sprejemanja različnih predpisov Občine, vendar pa gre to delo ponavadi mimo oči javnosti.
Fuftkejn/Ctf Dobrodošli na desnem bregu MurA• Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Slavko Petovar, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik • Založnik: Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, december 2008 Tiskano na recikliranem papirju • Naklada: 500 izvodov Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si
TIC Veržej
Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si
Prav uspehi na razpisih in pridobljena evropska ter državna sredstva bodo usmerjala razvoj in investicije v naslednjem letu. Ključne investicije bodo izgradnja turistične infrastrukture v Banovcih, začetek adaptacije in dograditve osnovne šole v Veržeju in dokončanje obnove vodovodnega sistema v Banovcih in Veržeju. Prav slednjemu projektu dajemo vsi, od župana, svetnikov in občinske uprave, največjo težo. Pa ne zato, ker se brez te investicije ne more pričeti investicija izgradnje turistične infrastrukture v Banovcih, ampak ker se zavedamo pomena oskrbe občanov z zadostnimi količinami zdrave pitne vode. Pri tem projektu pričakujemo tudi pomoč občanov v obliki sofinanciranja na takšen način, kot je bila praksa v delih Verže-ja, kjer je bila obnova vodovodnega omrežja že izvedena. Ker pa se zavedamo gospodarske situacije v svetu in doma, ki bo imela posledice tudi pri naših občanih, pripravljamo možnost plačila prispevka v več obrokih. Predstavitev predlaganega koncepta bomo izvedli na javni obravnavi v mesecu januarju.
Poleg večletnega sofinanciranja nekaterih projektov (obnova cerkve, nabava zdravstvene opreme, investicijsko vzdrževanje v vrtcu...) pa v proračunu za naslednje leto zagotavljamo tudi prvi del sredstev za nakup nove avto-cisterne za potrebe požarnega varstva v Veržeju.
Proračun, ki ga bo občinski svet sprejel še letos, je največji doslej, saj je prvič v zgodovini Občine Veržej višji od dveh milijonov evrov in je investicijsko naravnan, saj je kar 61 odstotkov vseh odhodkov predvidenih za investicije. Prav zaradi tega se verjetno ne bomo mogli odzvati na vse potrebe in želje, ki jih bodo skozi celotno leto imela posamezna društva in organizacije. Prepričan pa sem, da so investicije, ki so predvidene v naslednjem letu takšne narave, da bodo imele pozitivne učinke na dvig kakovosti življenja za vse občanke in občane v Občini Veržej.
Slavko Petovar, dipl. inž. agr. župan Občine Veržej
2 Fünkejn/ca december 2008
C WÜ
Zapis s 16. in 17. redne seje Občinskega sveta
Med izidom prejšnje in sedanje številke tega glasila se je Občinski svet Občine Veržej sestal na 16. in 17. redni seji.
Na 16. redni seji, ki je potekala 22. septembra 2008, so člani občinskega sveta najprej obravnavali predlog odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Veržej. To bi naj bil predpis, na podlagi katerega se bo po novem zaračunaval komunalni prispevek. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini in predstavlja pomemben namenski vir za gradnjo komunalne opreme. Komunalni prispevek predstavlja poplačilo dejanski stroškov izgradnje komunalnega omrežja, katerega zagotovi lokalna skupnost in s tem posameznem zavezancu omogoči dostop do komunalno opremljenega zemljišča. Odlok je bil v prvi obravnavi sprejet.
Občinski svet Občine Veržej se je seznanil s predlogom sistemizacije dela v vrtcu Veržej za obdobje 1. september 2008 - 31. avgust 2009. Sistemizacijo, ki jo je predstavil ravnatelj Osnovne šole Veržej, Borut Casar, je narejena v skladu s Pravilnikom o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Borut Casar je povedal, da so v vrtcu šolsko leto 2008/2009 pričeli s 54 otroki v treh skupinah. Normativno zasedenost skupin presegajo v starejši skupini 5- do 6-le-tnih otrok, zato je Osnovna šola podala vlogo občini za povečanje dovoljenja za najvišje število otrok v tem oddelku. Občinski svet je potrdil tako sistemizacijo dela kot tudi povečanje najvišjega števila otrok v starejši skupini za dva otroka. Na predlog Osnovne šole Veržej pa je Občina Veržej odobrila oblikovanje skupine jutranjega varstva v šolskem letu 2008/2009, saj zaradi premajhnega števila otrok v prvem razredu osnovne šole Ministrstvo za šolstvo in šport ne bo financiralo jutranjega varstva na naši osnovni šoli. To finančno obvezo je tako prevzela Občina Veržej.
V prvi obravnavi so člani občinskega sveta sprejeli Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila. Glasilo, ki ga
prejemajo vsa gospodinjstva v občini, je namreč potrebno priglasiti v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo. Z odlokom se določajo splošni okviri glasila, ime glasila, sedež, perioda izhajanja, območje izhajanja, število izvodov, cilji in namen glasila. Določila o uredniškem odboru, naloge in pristojnosti odgovornega urednika ter viri financiranja.
Člani občinskega sveta so sprejeli tudi Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2008 oz. t.im. rebalans proračuna. Po sprejetju proračuna se namreč tekom leta zgodi veliko nenačrtovanih dogodkov, ki imajo vpliv na proračun, prav tako občini uspe pridobiti kakšna sredstva s strani države ali Evropske unije. Zato je potrebno na ta način prvotno sprejeti odlok uskladiti z novimi okoliščinami in določiti nov načrt porabe pridobljenih proračunskih sredstev. Tako se z rebalansom načrtuje poraba sredstev v višini 1.098.988 EUR. Največji delež te porabe predstavljajo investicijski odhodki (419.239 EUR).
17. redna seja Občinskega sveta je potekala 2. decembra 2008. Na tej seji je Občina Veržej v drugi obravnavi sprejela Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Veržej. Ta odlok bo po objavi v Uradnem listu tako pričel veljati.
Z novim letom bo prišlo do novih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej. Na predlog Osnovne šole Veržej je Občina Veržej določila nove cene, in sicer v starostni skupini od 1-3 let bo ekonomska cena 472,60 EUR, v starostni skupini 3-6 let pa 361,60 EUR. Gre za ekonomsko ceno, od katere starši plačujejo ustrezen delež, odvisno od uvrstitve v določeni dohodkovni razred. Še vedno pa velja določilo, da so starši za drugega vpisanega otroka v vrtec popolnoma oproščeni plačila vrtca.
Na predlog koncesionarja je bil sprejet program ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Veržej za leto 2009. O tem predlogu bodo občani posebej seznanjeni, saj uvaja nov režim odvoza komunalnih odpadkov.
Člani občinskega sveta so potrdili investicijski program za analizo stro-
škov in koristi projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - vodovodno omrežje za sistem C. Februarja 2008 so občine Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici ter Veržej podpisale pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo sistema oskrbe prebivalstva v porečju Ščavnice in notranje Mure (sistem C). Investicija bo sofinancirana s strani kohezijskega sklada Evropske unije. V okviru te investicije se na območju občine Veržej predvideva izgradnja vodovodnega omrežja v naseljih Banovci in Veržej v ocenjeni investicijski vrednosti 460.000,00 EUR.
Občinski svet Občine Veržej je na seji sprejel tudi Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo«. Občine Ljutomer, Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Razkrižje in Veržej« so z do sedaj veljavnim odlokom že ustanovile skupni medobčinski inšpektorat, ki deluje od 1.1.2008. Sedaj se temu organu pridružuje Občina Radenci. Zaradi organizacije redarstva v skladu z Zakonom o občinskem redarstvu in zaradi izraženega interesa Občine Radenci, da pristopi k obstoječemu Medobčinskemu inšpektoratu, je bilo potrebno spremeniti odlok.
V prvi obravnavi je občinski svet sprejel odlok o proračunu Občine Ver-žej za leto 2009. Do dokončne potrditve je dan v 14-dnevno javno obravnavo. Prihodki so ocenjeni na 1.841.940,73 EUR, odhodki pa na 1.890.622,00 EUR. Proračunski primanjkljaj bo pokrit z najetjem kredita za obnovo osnovne šole. Predlog odloka je na voljo v prostorih občine ali na spletnih straneh www.ob-cina.verzej.si
Občinski svet je potrdil enako vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009, kot je to veljalo v zadnjih dveh letih, pri odmeri pa bodo uporabljene površine stanovanjskih in poslovnih prostorov iz uradnih evidenc iz registra nepremičnin, ki ga je Občina Veržej pridobila iz Geodetske uprave Republike Slovenije.
Bojan Ferenc
SHffl
december 2008 Fünkejn/ca 3
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor: ^ opravlja nadzor nad razpolaganjem
s premoženjem občine, ^ nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, ^ nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Statut občine določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje
4 Fünkejn/ca december 2008
nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejme v skladu s statutom občine svoj poslovnik.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. V tem mandatu so člani Nadzornega odbora občine Veržej:
•	Marija Rauter iz Veržeja - predsednica,
•	Zdenka Jureš iz Bunčan - članica,
•	Majda Kolbl iz Banovec - članica.
Bojan Ferenc
Krajevni urad Veržej
Spoštovane občanke, spoštovani občani! Upravna enota je teritorialni organ državne uprave, katere temeljna dejavnost je odločanje na prvi stopnji v upravnih zadevah iz državne pristojnosti. Upravne enote so notranje organizirane na oddelke po posameznih upravnih področjih, lahko pa imajo tudi izpostave. Te se ustanovijo z namenom izvajanja najpogostejših upravnih nalog, s čimer upravo tudi dejansko čimbolj približajo strankam. Takšne izpostave v praksi imenujemo »krajevni uradi«.
Upravna enota Ljutomer ima odprte štiri krajevne urade, v katerih ponuja svoje usluge občanom v bolj oddaljenih krajih. Tudi v VERŽEJU.
Prihranite pot v Ljutomer in uredite upravne zadeve v Veržeju. Ob obisku vas bo sprejela prijazna uslužbenka, ki vam bo pomagala do želene storitve in poskrbela, da boste hitro in prijazno postreženi.
V nadaljevanju vas na kratko obveščamo o storitvah, ki jih lahko opravite na Krajevnem uradu Veržej:
1.	matične zadeve (npr. izpiski iz matičnega registra, zapisnik o priznanju očetovstva, prijava sklenitve zakonske zveze, potrdilo o državljanstvu, priglasitev za državljanstvo RS, naknadni vpisi - rojstva, poroke, smrti ...),
2.	dovoljenje staršev za potovanje otrok v tujino,
3.	prijava in odjava stalnega in začasnega prebivališča,
4.	potni list,
5.	osebna izkaznica,
6.	izpisek iz Zemljiške knjige,
7.	potrdilo iz zbirk geodetskih podatkov (npr. načrt parcele, posestni list, lastninski list, opisni podatki o parceli .),
8.	overitev (podpisa, fotokopije in ga-rantnega pisma)
9.	podaja vseh vlog za postopke, ki jih vodi upravna enota, kot na primer:
^ vloga za odobritev pravnega posla, pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, ^ vloga za ugotavljanje pogojev za pridobitev lastnosti kmeta - fizične osebe, ^vloga za podajo ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč preko oglasne deske, ^ vloga za gradbeno in uporabno dovoljenje,
^ vloga za ureditev statusa vojnega veterana,
^ vloga za registracijo društva, prijava prireditve...
10.	dopolnitve vseh vlog.
Zaradi lažje dostopnosti do naših storitev smo spremenili delovni čas, in sicer s 1. 1. 2009 bo KU Veržej posloval v: ^ torek: od 7.30 ure do 10.30 ure ^ sredo: od 12.15 ure do 16.00 ure
Upravna enota Ljutomer
C WÜ

Turistična kmetija z nastanitvijo Galunder*** — Apartmaji Galunder
Turistični ponudniki Občine Veržej se predstavijo
Pogovarjali smo se z g. Matijo Galundrom, lastnikom apartmajev in gospodarjem kmetije.
Ste prvi, ki ste se odločili stopiti na pot zasebnih ponudnikov prenočišč za vedno bolj številčne obiskovalce Občine Veržej. Kje ste dobili spodbude?
Prijavili smo se na razpis za program SAPARD (2004-2005), poseben program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah kandidatkah v predpristopnem obdobju EU. Naš projekt adaptacije in delnega zidanja apartmajev je bil odobren. Otvoritev apartmajev smo imeli 16. 7. 2005, prve goste pa že drugi dan po otvoritvi. To so bili hkrati tudi naši prvi »svetovalci« pri turistični ponudbi.
Kako pritegnete goste, da se odločijo preživeti svoj prosti čas pri vas?
Največja reklama je vsekakor, če si obiskovalci sami med sabo izmenjajo izkušnje in nas predlagajo svojim znancem, sorodnikom, prijateljem. Imamo tudi svojo zgibanko, spletno stran, oglašujemo pa tudi na drugih portalih, namenjenih turistični promociji. Naši gostje nas tako pokličejo po predhodnih priporočilih svojih znancev ali po ogledu spletnih strani. Všeč jim je, da si lahko sami kuhajo, na naši kmetiji pa si lahko kupijo domačo zelenjavo, bučno olje, sadje, krompir,...Ponudimo jim tudi sodelovanje pri kmečkih opravilih, vendar se, do sedaj, še noben gost ni odločil za to. Zelo radi pa si ogledajo našo kmetijo, domače živali. Veliko se jih radi vedno znova vračajo k nam.
Knjiga vtisov, ki jo imate v sprejemnem prostoru apartmajev, je polna pohval in pozdravov v različnih jezikih.
Naši gostje prihajajo iz cele Slovenije, v večji meri tudi iz Avstrije in Nemčije. Imeli smo tudi Švede, Angleže in Hrvate. Večinoma gre za družine ali celo več družin skupaj. Pri nas imajo dobro izhodišče za kolesarjenje po Pomurju, pogrešajo pa več kolesarskih poti v sami občini in njeni okoli-
Turistično kmetijo Galunder obiskujejo predvsem tisti gostje, ki želijo stran od mestnega vrveža. Od tu imajo odlično izhodišče za obisk bližnjega termalnega kopališča in drugih panonskih term. Prijetno opremljeni apartmaji, mir in gostoljubni prleški domačini, ki na svoji kmetiji pridelajo večino domače hrane, so najpogostejši razlog, zakaj jih obiskujejo tako domači kot tuji turisti.
SHffl	december 2008 Fünkejn/ca 5

ci. Največ rezervacij imamo čez vikende ter med šolskimi počitnicami. Celo domačini sami k nam pogosto napotijo svoje sorodnike, ki so pri njih na obisku. Sosedje so zelo tolerantni do gostov in pogosto tudi sami navežejo stike z njimi. Gostom pustimo zasebnost, razen če sami izrazijo željo po komunikaciji. Skupinam, ki pri nas preživijo več dni, pripravimo kmečko južino za zvečer. Pri sprejemu in animaciji gostov smo angažirani vsi v družini. Pričakujemo, da bosta sinova nadaljevala s turistično dejavnostjo.
Oktobra ste za svoje znance, prijatelje in turiste priredili kožuhanje. Odmev je bil zelo dober, posneli so vas tudi na POP TV.
Po tem , ko je bila reportaža predvajana na televiziji, so nas že klicali s Koroške, če je možno, da bi naslednje leto kožuhanje vključili v našo turistično ponudbo za skupine. Takšna reklama, kjer so prikazani stari kmečki običaji in šege, je zelo učinkovita.
Apartmaji Galunder so sestavljeni iz šestih sodobno opremljenih apartmajev in so 300 m oddaljeni od turistične kmetije. Sprejmejo 2 do 4 osebe. Vsi imajo svojo kuhinjo, kopalnico in vso potrebno opremo za kvalitetno bivanje gostov.
6 Fünkejn/ca december 2008	C WÜ
Pregled delovanja TIC-a Veržej v letu 2008
Od uradne otvoritve, 13. 3. 2008, naprej si je TIC Veržej začrtal naslednje smernice delovanja: promocija turistične ponudbe in dogodkov Občine Veržej, ^ organiziranje in pomoč pri organiziranju javnih dogodkov, povezovanje z drugimi TIC-i in strokovnimi organizacijami.
Promocija
Promocijo turistične ponudbe in dogodkov Občine Veržej smo izvajali preko lastne spletne strani, e-pošte, e-novic in objav v medijih. Vzpostavili smo redne stike z osrednjimi pomurskimi in širše slovenskimi mediji. Širša javnost je lahko dogodke v Občini Veržej spremljala preko radijskih postaj (Radio Prlek, Radio Maribor, Radio Ognjišče, Radio Ptuj, Radio Maxi, Radio Murski val, Val 202 ...), TV postaj (TV As, TV Idea, POP TV, Kanal A ...), časopisnih objav (Vestnik, Večer, Delo, Družina, Slovenske novice, Vzajemna ...) in spletnih portalov.
Preko e-pošte in telefona smo v poletnih mesecih že začeli prejemati prva povpraševanja po turističnih prenočiščih in možnostih za oglede lokalnih znamenitosti. Obiskovalci si dostikrat pred odhodom na dopust v Občino Veržej ogledajo spletno stran TIC-a, da se informirajo o nastani-
tveni, gostinski in turistično-kulturni ponudbi. K prepoznavnosti občine so pripomogle tudi fotoreportaže z različnih dogodkov, ki jih mediji dostikrat povzemajo za svoje objave. Hkrati je zelo razveseljivo dejstvo, da so fotoreportaže začeli v večji meri ustvarjati ravno občani sami.
TIC Veržej, v okviru Zavoda Ma-rianum, je bil tudi pobudnik izdaje skupne turistične zloženke Občine Veržej, in je hkrati eden izmed članov uredniškega odbora občinskega glasila Funkešnica.
Udeležili smo se tudi turističnih sejmov (Slovenj Gradec, Gornja Radgona, Rakičan, Tišina,...), konferenc (Portorož, Moravske Toplice,.) ter izobraževalnih delavnic doma in v tujini (Želimlje, Velika Britanija). Na vseh dogodkih, ki se jih je TIC Veržej udeležil, smo delili tudi promocijske zloženke turističnih ponudnikov Občine Veržej, promovirali spletno stran TICa Veržej ter iskali možnosti za strokovno sodelovanje z najrazličnejšimi profili javnih in zasebnih institucij.
TIC Veržej je organiziral ali sodeloval pri organizaciji različnih dogodkov, tako gostujočih kot tudi domačih organizacij in posameznikov. V okviru Zavoda Marianum smo sodelovali pri organizaciji Kovačičevega in Pušče-njakovega večera, Razstave slovenskih
Obisk Društva seniorjev Pomurja

jaslic in rokodelskih delavnic. Uspešno sodelujemo tudi z Vrtcem Veržej. Domači in tuji turisti so bili prijetno presenečeni nad razstavo Varujmo Zemljo, ki jo je vrtec Veržej postavil v naših prostorih v okviru svetovnega dneva turizma. Gostili smo tudi razstavo o milenijskih razvojnih ciljih društva Humanitas iz Ljubljane, za prve mesece v letu 2009 pa imamo že dogovorjeno sodelovanje z Zavodom Parnas iz Velikih Lašč in VDC-jem Sožitje Ptuj.
Mreženje
Vzpostavili smo tudi stik z drugimi (predvsem pomurskimi) TlC-i ter regionalnimi (Pomurska turistična zveza) in nacionalnimi organizacijami (Turistična zveza Slovenije, STO). Sodelujemo predvsem pri izmenjavi informacij o aktualnih dogodkih (e-novice) in promociji turistične ponudbe (izmenjava zloženk).
Povezujemo se tudi z drugimi dediščinskimi (Europa Nostra) in nevladnimi organizacijami (CNVOS, LRF za Pomurje), saj si želimo spodbujati predvsem ljudem in okolju prijazen turizem.
Obiskovalci TIC-a
Glede na podatke iz notranje evidence TIC-a prevladujejo večinoma slovenski, sledijo pa jim avstrijski in nemški turisti. Obiskali so nas tudi Hrvati, Francozi, Slovaki, Madžari. Med obiskovalci so bila tudi vidnejša imena iz sveta gospodarstva (Andrej Šprajc, Sava Hoteli, d.d., Društvo seniorjev Pomurja, ki združuje nekdanje direktorje in managerje), politike (Bojan Šrot, predsednik SLS, Ivan Žagar, nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem) in stroke (dr. Janez Bogataj, etnolog, Martina Piko-Rustja, znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu).
Večinoma gre za družine, posameznike in organizirane skupine, ki se v občini zadržijo dlje časa ali pridejo
Na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni
samo na enodnevni izlet (kolesarji, turistična društva). Zadovoljni so nad urejenostjo in mirnostjo kraja, gostoljubnostjo domačinov in cenovno dostopnostjo turistične ponudbe in storitev. Pogrešajo pa označene kolesarske poti in več urejenih sprehajalnih poti. Menimo, da bo nova cesta Veržej - Banovci vsekakor pomemben doprinos k varnem počutju turistov.
Dodatna privlačnost so tudi kvalitetni slovenski rokodelski izdelki iz najrazličnejših materialov, ki si jih lahko obiskovalci TIC-a ogledajo in kupijo v naših prostorih ter možnost rokodelskih delavnic, ki jih ponuja
Center DUO. Na ta način lahko pritegnemo dodatno število obiskovalcev ter hkrati gradimo na smernicah kulturnega turizma.
Statistika (13. 3. - 10. 12. 2008)
cca. 3.100 domačih in tujih obiskovalcev,
8.753 obiskov spletne strani, 75 objavljenih fotoreportaž, ^ 104 kontaktnih naslovov medijev, cca. 946 (slovenskih), 784 (angleških) in 311 (nemških) razdeljenih zloženk na promocijskih sejmih, konferencah in po drugih TIC-ih.
Tatjana Vokic
Postavitev adventnega venca v Banovcih
Člani TD Banovci so v soboto, 29.
11. 2008, ob pomoči turistov iz bližnjih Term Banovci postavili šti-rimetrski adventni venec na prostem pred gasilskim domom v Banovcih. Dogodek je bil še posebej slavnosten, ker je šlo za jubilejno deseto postavitev adventnega venca. V mesecu de-
cembru se bodo v Banovcih odvijali še številni drugi dogodki. Med njimi bo vsekakor največ pozornosti pritegnila Božična vas, ko domačini pred svojimi hišami postavijo jaslice na ogled obiskovalcem in na ocenjevanje posebne strokovne komisije.
Tatjana Vokic
SHffl
december 2008 Fünkejn/ca 7
Kulturn/ /n jolfk/ utr/p
»Dan medu« v Vrtcu Veržej
V petek, 21.11.2008, smo imeli v vrtcu Veržej »Dan medu«.
Dobrodelno - izobraževalna akcija »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih« je v našem vrtcu potekala že drugo leto.
Za zajtrk smo imeli kruh z različnimi vrstami medu - ajdov, kostanjev in cvetlični. Tako so otroci spoznavali različne okuse in barve medu. Po »medenem zajtrku« sta se nam pridružila čebelarja, g. Alojz Novak in g. Milan Seršen.
G. Novak nam je ob video posnetku predstavil pomen medu za zdravje, ter nas poučil o čebelah, njihovem delu, ter o čebelarstvu nasploh.
Skupaj s čebelarjema smo izvedli delavnico, v kateri si je vsak otrok izdelal svečko iz voska, ki si jo je potem lahko odnesel domov. Naša kuharica nam je pripravila medene kroglice in medene rezine, s katerimi smo se posladkali po kosilu. Čebelarja sta vsem otrokom razdelila še poučne zgibanke »Čebelica - moja prijateljica«, in nam podarila več steklenic medu, katerega so pridelali čebelarji Čebelarskega društva Veržej.
»Dan medu« je bil za otroke našega vrtca nekaj posebnega, saj so spoznali
veliko zanimivega o medu, čebelah in o čebelarstvu nasploh.
Preko otrok pa želimo o koristnosti medu v vsakdanji prehrani seznaniti tudi njihove starše, ter v vseh vzbuditi tudi posebno skrb za čebele.
Vzgojiteljice in otroci vrtca Veržej se tako prav lepo zahvaljujemo Čebelarski zvezi Slovenije, še prav posebej čebelarjema g. Alojzu Novak in g. Milanu Seršen, ter vsem čebelarjem (g. Fras, g. Šoštarič, g. Kosi, g. Ivančič, g. Jureš, g. Vohar, g. Trstenjak, g. Novak, g. Seršen), ki so v tej akciji dobrodelno prispevali med za otroke našega vrtca.
Suzana Kolmanič in Mateja Majerič vzgojiteljici
Humanitarna akcija »Podari igračo in nasmeh«
Igra je osrednja razvojna in učna dejavnost ter temeljna otrokova pravica. Je popotnica v domišljijski svet z neskončnimi zmožnostmi. Otrok pridobiva ob njej nova izkustva in ustvarja lepe spomine, brezskrbnost in veselje. Z razvojem miselnih in motoričnih sposobnosti spodbuja otroke k preseganju svojih zmožnosti in jih popelje v boljši svet, v življenje enakih možnosti in osebnega zadovoljstva.
Akcijo »Podari igračo in nasmeh« sta v partnerstvu organizirali družbi Petrol d.d. in Rdeči križ Slovenije. V okviru krožka Rdečega križa smo se tudi na OŠ Veržej pridružili tej akciji. V sodelovanju s Petrolom v Križevcih smo na šoli postavili zabojnike in zbirali igrače, in sicer od 20. - 25.11.2008. Učenci so v šolo prinašali rabljene igrače, ki so jih podarili Rdečemu križu. V zameno za svojo solidarnost pa so prejeli spominsko zapestnico.
Prejemniki igrač bodo manj privilegirani otroci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore.
Maja Majer, prof. mentorica krožka Rdečega križa
Sodelovanje Vrtca Veržej na razstavi »Slovenija v otroških očeh«
Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije povabila slovenske vrtce k promociji turističnih vsebin in k širjenju gostoljubne turistične zavesti med najmlajšimi. V okviru projekta
»Z igro do prvih turističnih korakov« je letos potekala tritedenska razstava slovenskih vrtcev, katere se je udeležil tudi naš vrtec.
Na razstavi je vrtec uspešno in prepoznavno promoviral naš kraj Veržej. Razstava je bila na ogled v Mercator centru v Ljubljani od 8. do 27. septembra 2008.
V soboto, 27. septembra - na Svetovni dan turizma in ob zaključni prireditvi projekta »Z igro do prvih turističnih korakov«, je Turistična zveza Slovenije podelila priznanja vsem sodelujočim vrtcem, ki so letos sodelovali v tem projektu.
Priznanje, že drugo leto zapored, je dobil tudi naš vrtec. Podelil nam ga je predsednik Turistične zveze Slovenije, g. Dominik S. Černjak.
Na majhne korake, ki smo jih skupaj z našimi otroci prehodili, in na nova spoznanja, ki smo
jih preko projekta spoznali o kraju Veržej, smo v vrtcu zelo ponosni!
Gabrijela, Silva in Alenka vzgojiteljice
8 Fünkejn/ca december 2008
C WÜ
Kulturn/ /n Jojíki utr/p
DELČEK POČITNIŠKIH UTRINKOV V SLIKI: Jahanje v Zatonu na Tišini, Prijateljevanje z osličkom, Spust po Muri, Na najvišjem vrhu Prekmurja, Kugli
Nekaj utrinkov iz Vzgojnega doma
Pa se je spet začelo! Novo šolsko leto, novi obrazi, upi, nova pričakovanja, zaobljube, preizkušnje, obveznosti, strah, veselje, začetek novih spoznanj, novih znanj, novih priložnosti ...
Utrinki s počitniških mesecev so še sveži, saj so se imeli otroci izjemno lepo na projektih, kjer so imeli priložnost spoznavati Slovenijo po dolgem in počez, spletati nova znanstva in prijateljstva, utrjevati pozitivne vezi, si medsebojno pomagati, premagovati fizični napor, pridobivati nove izkušnje. Vedno jih je vodila misel: »Hočemo, zmoremo, imamo se lepo!« Izvedeni so bili projekti: Pohorje, Robinzoni na Pašmanu, Potepuhi, Štajerska, Tolmin, Mura, Šparavčki...
Zares smo bili veseli, ker je glasilo Razmišljanja prejelo priznanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije za najkvalitetnejšo otroško oziroma mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje Republike Slovenije za leto 2008. Ob pomoči mentorjev so ga pridno ustvarjali otroci doma. Z besedo, risbo in sliko so sproti beležili, kar so doživeli na izletih, pohodih v naravo, ob obiskih raznih prireditev, pisali so tudi o sebi, razmišljali o prihodnosti in še in še.
In kaj bomo počeli letos? Načrtovanih imamo kar veliko različnih vsebin, ki poleg učenja in vsakodnevnih obveznosti ter ob prostočasnih dejavnostih popestrijo običajen vsakdan v domu. Nekaj dogodkov se je že zvrstilo: pohod na Jeruzalem, nabiranje kostanjev in kostanjev piknik, izleti in aktivnosti skupin z namenom spoznavanja in krepitve medosebnih odnosov znotraj same skupine, izveden je bil program za starše ob roditeljskem sestanku... V decembru bo organiziran turnir v malem nogometu in božično - novoletna zabava ob pričakovanju Božička. Otroci bodo izdelovali čestitke in druge izdelke, delček tega pa želimo razstaviti v predprazničnih dneh v prostorih občine Veržej.
Z lepimi jesenskimi pozdravi iz Vzgojnega doma v Veržeju,
Zora Perdigal - Vučko
Projekt
»Policaj Leon svetuje«
Osnovna šola mora pripraviti učenca za vstop v vsakdanje življenje. Poseben poudarek v času šolanja tako med drugim dajemo tudi varnosti otrok na cesti.
Letos smo se v 5.a razredu odločili, da sodelujemo pri projektu, ki so ga pripravili na Policiji z naslovom Po-
licist Leon svetuje, katerega namen je izboljšati varnost otrok, tako v cestnem prometu kot na splošno. S projektom smo seznanili tudi starše na skupnem roditeljskem sestanku.
Učenci so nestrpno čakali na začetek projekta, ki se izvaja v sklopu razrednih ur. Vodjo ljutomerskega policijskega okoliša, gospoda Venčeslava Lihtenvalnerja, so sprejeli z velikim zanimanjem.
Predstavil jim je prvo temo iz pripravljenega delovnega zvezka, ki so ga učenci dobili brezplačno in po začetni zadregi je nastalo sproščeno vzdušje. Vedoželjno so učenci poslušali pripovedovanje policaja, pripovedovali so o svojih izkušnjah in si preko posnetkov ogledali posledice prehitre in objestne vožnje.
Reševanje nalog v delovnem zvezku in pogovor s starši o obravnavanih temah pa je bistvenega pomena za otrokovo kritično in samostojno mišljenje glede varnostne problematike.
Učenci po vsaki uri sodelujejo tudi v žrebanju za praktično nagrado, kar je še dodatna motivacija.
Tako na sproščen in zanimiv način ozaveščamo otroke o varnem ravnanju v prometu in v vsakdanjem življenju.
Marija Ferenc, prof.
Vse o vremenu nam je povedal Marko
Otroke iz starejše skupine v vrtcu Veržej je obiskal vremenoslo-vec Marko. Pripovedoval jim je, kako nastanejo padavine, zakaj nastanejo vetrovi in zakaj grmi in se bliska. S svojim pripovedovanjem jih je zelo pritegnil, še posebej jim je bila zanimiva igrica o vremenskih pojavih, ki jo je zaigral skupaj z njimi. Otroci so napovedovali vreme po svojih zamislih, na koncu pa smo z zanimanjem prisluhnili še njegovi vremenski napovedi za Slovenijo. cn Marko je spoznal, da so otroci bili zelo radovedni, da so veliko spraševali aajirin pripovedovali. Bili so zelo sproščeni in navdušeni.
Mateja Fras, vzgojiteljica
BHffl
december 2008 Fünkejnica 9
Kulturni in joHki utr/p
Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost
Za prvošolce je bil 20. november 2008 poseben dan. Naši najmlajši učenci so bili slovesno sprejeti v šolsko skupnost. Prireditev je potekala v šolski avli.
Ob tem slavnostnem dogodku so pripravili člani šolskega parlamenta in recitatorji predmetne stopnje kratek in zabaven program. Sledil je nastop prvošolcev, ki so kljub majhnosti dokazali, kako suvereno vedo nastopati.
Ob koncu prireditve so se prvo-šolčki svečano zaobljubili, da se bodo pridno učili, skrbno pisali domače naloge, da bodo pomagali sošolcem, da bodo prijazni drug do drugega in da bodo spoštovali starejše. Da so pr-vošolci čisto zares postali pravi člani šolske skupnosti, so njihovi predstavniki vsem podelili listino o sprejemu v skupnost učencev šole.
Popoldne so se prvošolci predstavili še svojim staršem. Po prireditvi pa so se najbolj razveselili velike in okusne torte.	Tina Markovič prof. razrednega pouka
Dejavnosti ob Tednu otroka v Vrtcu Veržej
Ob tednu otroka (od 6. do 10. oktobra) smo v vrtcu Veržej pripravili nekaj pestrih in zanimivih dejavnosti za otroke.
V ponedeljek so otrokom popestrili dopoldan učenci OŠ Veržej, ki obiskujejo Glasbeno šolo Slavka Osterca v Ljutomeru. Predstavili in pokazali
10 Ftinkejnica december 2008
so nam različne instrumente, na katere z veseljem igrajo.
V torek je bilo zelo živahno na vr-tčevem igrišču, saj smo otrokom pripravili piknik. Za kuharske dobrote sta poskrbeli Darja in Sonja.
Tudi sredino dopoldne je hitro minilo, saj so otroci uživali ob pravljični uri, ki jo je pripravila vzgojiteljica Teja.
Četrtkovo dopoldne so otroci preživeli v telovadnici OŠ. Tam so ime-
li možnost spoznati posebno športno panogo - judo. Navdušila sta jih predvsem mlada tekmovalca, ki sta jim prikazala nekaj borilnih veščin in spretnosti. Popoldne smo si vzgojiteljice, otroci in njihovi starši v Kulturnem domu v Veržeju ogledali gledališko predstavo »Vsi otroci sveta«, v izvedbi gledališča Ku-kuc.
Še najbolj »delovno« za otroke pa je bilo petkovo dopoldne. Dijaki Gimnazije Ljutomer - smer predšolska vzgoja, so jim v vrtcu pripravili ustvarjalne delavnice, v katere so se otroci vključevali po lastnih željah in interesih.Pripravili so gibalno dejavnost z rekviziti, ki se je odvijala na terasi, spoznavali so zajčka, se maski-rali, ustvarjali so v glasbeno plesnih delavnicah, se preoblačili in si urejali frizure, se šli »manekene«. Ustvarjali so tudi iz naravnih materialov. Na koncu je bilo najbolj živahno v igralnici, kjer so si vsi otroci pripravili sadno kupo in jo z zadovoljstvom tudi »pospravili«.
Gabrijela Kuhar, vzgojiteljica
Projekt »Varujmo Zemljo«
Letošnji svetovni dan turizma je potekal pod geslom »Odgovor turizma na izziv podnebnih sprememb«
Okoljska vzgoja se začne že v vrtcu, kjer vzgojiteljica s svojim osebnim vzgledom in vsakodnevnim odgovornim ravnanjem v okolju, kjer otroci živijo, vzpodbuja pravilen odnos do okolja in narave nasploh.
V okviru letošnjega svetovnega dneva turizma smo v starejši skupini vrtca Veržej izvedli projekt VARUJMO ZEMLJO. V naši skupini je nekaj otrok, ki jih narava zanima, zato so radi sodelovali, ko smo jih vzpodbujali k pogovoru o čistem okolju. Otrokom smo omogočili, da so neposredno spoznavali naravo v gozdu in v naši okolici. Preko igre so pridobivali izkušnje, kako sami in drugi ljudje vplivamo na naravo in kako lahko dejavno prispevamo k varovanju in ohranjanju le-te. Iz različnih zgodbic
C
Kulturn/ /n Jojíki utr/p
smo spoznali, da lahko tudi oni sami varujejo zemljo, tako da smeti ne puščajo v naravi.
Kadar gremo na sprehod v gozd, je treba poskrbeti, da odpadki kot so papirčki in ovitki od embalaže, ne pristanejo na gozdnih tleh. Tudi gozd ima svoje prebivalce in v gozdu si samo na obisku. Tako kot ne mečeš smeti na tla dnevne sobe, moraš paziti, da bodo gozdna tla za teboj ostala čista.
Poleg pogovorov in sprehodov so otroci na to temo tudi risali in slikali. Zato smo pripravili razstavo njihovih risbic v prostoru TIC-a v Veržeju. Iz odpadne embalaže smo oblikovali in lepili različne figure. Največja je naša maskota SMETKO.
Ob zaključku projekta smo iz razgovorov ugotovili, da so otroci doživeli naravo z vsemi čutili in mislimo, da bodo naše skupne ugotovitve upoštevali tudi v bodoče. Izkušnje, stališča in vzorce vedenja, ki si jih otroci pridobijo v predšolskem obdobju, večinoma obdržijo vse življenje.
Mateja Fras, vzgojiteljica
Koncert »Najlepše, glih praf pesmi« Kolektiva Apropos
V četrtek 30. oktobra 2008, smo bili v veržejskem kulturnem domu priča koncertu domače zasedbe Kolektiv Apropos z gosti. Band, ki sam sebe najraje opiše z besedami »Malo etno, maybe jazz na svojstven način v glasbi. Smo band dveh generacij, ki vsaka na svoj način izraža kar najbolje ve in tudi čuti.«, je koncert naslovil z imenom Najlepše, glih praf pesmi. To pomeni, da so iz repertoarja izbrskali najlepše pesmi, ki so jih kot kolektiv Apropos, oz. v prleškem prevodu Kolektiv Glih
praf, že izvajali, k temu pa so dodali še sveže izvedbe in nove skladbe.
Na koncu je Riki, na žalost številčno slabo zastopano publiko, povabil v za-odrje na zakusko in prijetno druženje, obenem pa že obljubil presenečenje za drugo leto, ko bodo igrali že svoj četrti tradicionalni vsakoletni koncert med »krompirjevimi« počitnicami v Verže-ju. In že iz lanskega leta, ko nas je navdušil s sodelovanjem Elde Viler in Ane Dežman, vemo, da njegovim besedam lahko verjamemo.	Vito Šadl
Kolektiv Apropos
Ansambel, ki obuja pozabljeno in izumlja novo
Veržejska glasbena zasedba, znana pod imenom Kolektiv Apropos, nam je konec oktobra, podobno kot že nekaj prejšnjih let, v domu kulture predstavila svoje delo preteklih dvanajst mesecev.
Čeprav se je zasedba skozi čas spreminjala, izgleda njena zadnja podoba tako: za bobni sedi in razbija najmlajši član Jože Zadravec, ki je nedavno vpisal študij na Konzervatoriju v Celovcu, smer jazz bobni. Na basu ustvarja vir-tuoz, širšim množicam znan iz skupine Elite, ki je že pred nekaj desetletji zabavala pomurske glasbo-željneže, Mojmir Wolf. Na violini se jim pogosto pridruži domačin, Janez Ferenc, ki zna tudi brez violine potegniti kakšno hudomušno in dvigati vzdušje med občinstvom. Sam v šali pogosto reče: »Vsi majo same imenitne šole. Riki je magister umetnosti -harmunike, Joško je bia vpisani na faks, Mojmir je tudi šolani muzikant ali na kunci kuncof, gloven v ansamble pa sen jas, ki neman nikše grozne šole!«
Gonilna sila, aranžer, tekstopisec, pisec glasbe, duhovni vodja, organizator, vokalist, harmonikar, tudi ustanovitelj skupine ter kar se še našteti da, pa je Rihard Zadravec, bolj znan kot Riki. Zamisel o taki zasedbi, se je v Rikiju rojevala že od poznih let magisterija. Tako je v začetku leta 2004 svoje zamisli začel počasi udejanjati in avgusta istega leta tudi uradno formiral Kolektiv Apropos - po domače Kolektiv »Glih prav«, ki je nastal iz Tria in Kvarteta Apropos. Riki je svojo nadarjenost že v mladih letih s pridnim delom začel nadgrajevati v Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru. Nadaljeval je na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor in kasneje na Univerzi za glasbo v Gradcu v Avstriji. Tam je dosegel naziv (Magister artium) magister umetnosti.
Riki je sodeloval že pri mnogo katerem glasbenem in plesnem projektu, bil je član prleške skupine Posodi mi jurja, znane slovenske zasedbe Olivi-
SHffl
december 2008 Fünkejn/ca 11
Kulturni in Jojik/ utrip
Rihard Zadravec Riki, vodja Kolektiva Apropos
ja, večkrat je snemal in igral skupaj z orkestrom Društva slovenskih skladateljev, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Big Bandom RTV Slovenija, sodeloval je že s premnogimi znanimi slovenskimi glasbeniki, Neisho, Eldo Viler in drugimi. Vendar se je klub vsemu odločil, da svoje znanje in delo predstavi tudi v domačem okolju in nekaj svojega bogatega glasbenega repertoarja vrne tudi rodni Prlekiji in Veržeju.
Že leta 2005 so tako izdali zgoščenko Šopica, na kateri so zbrane nekatere slovenske ljudske v Rikijevi priredbi kot so Predica, Snočkejšna noč, Ven-ček na glavi, Daj mi Micka, pejneze nazaj. Zraven je Riki pridodal še priredbo znane verženske Mi, Verženci in Avsenikove Spomin na Zürich ter svojo avtorsko skladbo Nič kriv.
Po uspešni predstavitvi in nekaj odličnih koncertih pa je zasedba že snovala drug projekt pod imenom »Deš de ša« oziroma »Padal bo dež«, s katerim je Riki znano prleško pesem Deš de ša še dodatno obdelal. Tako je pod njihovimi instrumenti zazvenela še bolj sveže, še bolj drugače. Dodali so še videospot in strip izpod peresa Igorja Muršiča in nato v polni izdaji avdio-video-foto-info projekt predstavili občinstvu.
Kolektiv Apropos je lani sodeloval tudi z Eldo Viler ter Ano Dežman in do zadnjega kotička napolnil veržejski kulturni dom, kamor so se stisnili vsi nostalgiki od blizu in daleč. Kolektiv
je s priznanima slovenskima pevkama obudil stare pesmi iz časov zlate slovenske popevke in predstavil nove, s čimer je požel odlične kritike med obiskovalci.
Toda tudi po tem, Apropojevci ne počivajo. Riki že obljublja nove projekte, z novimi gosti in novimi presenečenji. Čeprav že nekaj časa živi v Ljubljani, pridno usmerja krmilo Apropos-a in ne pozabi svojih prle-ških korenin.
Mi pa lahko le čakamo, kdaj nam bo Kolektiv Apropos s kakšno svojo novo melodijo spet privabil nasmešek na obraz.
Vito Šadl
Drugi Folklorni večer »Bilo je v maju«
Folklorniki FS Leščeček, ki deluje pod okriljem KD Slavka Osterca Veržej, smo že drugo leto zapored pripravili Večer folklore, letošnjega pod naslovom »Bilo je v maju«. Prireditev je potekala 29.11.2008 v Kulturnem domu v Veržeju, ki je na naše veselje bil skoraj premajhen za vse, ki so si nas hoteli ogledati. Z nakupom vstopnice je vsak obiskovalec prispeval sredstva za nakup novih folklornih oblek, ki so že v izdelavi in smo tri komplete predstavili tudi na sami prireditvi. Seveda so svoje
doprinesli tudi številni sponzorji, ki so se dobrohotno odzvali na naše prošnje in dokazali, da imajo posluh za kulturno dediščino, ki jo gojimo člani FS Leščeček. Da bomo folklorniki zavzeli oder Kulturnega doma, smo naznanjali že v soboto dopoldne, ko smo se s harmoniko, traktorjem in prikolico popeljali po naši občini in tako kot so to počeli v preteklosti naznanjali sam dogodek. Na odru so se nam pridružili še folklorniki FS Ivanjkovci, Mlada tam-buraška skupina Razkrižje in Moška vokalna skupina iz Veržeja, sami pa smo se predstavili s štirimi spleti: Na travniku, Leščeček, Podoknica in Lani se možila sem. Obiskovalce smo ob koncu pogostili s kuhanim vinom in pajanim kruhom, zakuska za nastopajoče se je zavlekla še dolgo v noč.
Ivan Kuhar
12 Fünkejn/ca december 2008
C WÜ
Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e
Kot zanimivost pa še to: Škofa Pe-	naši škofiji. Veliko je bilo prijetnega in
tra Štumpfa je »gostila« prav tista se-	ustvarjalnega druženja in čutilo se je,
stra iz Beltinec, ki ga je učila verouk.	da je slovenska Cerkev prav po zaslugi
Kakšne so poti usode!	redovnikov in redovnic ena sama pre-
Takšen je bil torej slovenski re-	prosta in prijazna družina. dovniški dan, ki smo ga letos imeli v Mirko Rakovnik
Miholovo v plemeniti zlati barvi
Redovniki preplavili Veržej
To, kar se je v sredo, 17. septembra dogajalo v Veržeju, se gotovo še ni zgodilo v vsej njegovi dolgi in častitljivi zgodovini: redovniki so namreč dobesedno preplavili Veržej. Seveda je bilo redovnikov za kakšni dve inunda-ciji, redovnic pa je bilo čez vse nasipe.
Največja gneča je bila v veliki Kovačičevi dvorani, ki je bila dobesedno polna do zadnjega kotička. V tej gneči so se znašli tudi škofje: mariborski metropolit dr. Franc Kram-berger, novomeški škof msgr. Andrej Glavan in škof Peter Štumpf skupaj z apostolskim nuncijem msgr. San-tosom Abrilom y Castellom. Mnogi, ki so prišli malo pozneje so morali ostati kar zunaj na hodniku in samo preko zvočnika spremljati dogajanje v dvorani. Med slovenskimi škofi je bil tudi dr. Štefan Turansky, delegat salezijanskega vrhovnega predstojnika in pokrajinski predstojnik za vzhodno Evropo.
Glavno besedo je imel škof gostitelj, murskosoboški škof, dr. Marjan Turnšek, ki je izčrpno in nazorno prikazal podobo slovenske Cerkve in vlogo redovnikov v njej.
Kakor je bila za toliko redovnikov premajhna največja dvorana v Marija-nišču, tako je bila premajhna tudi največja cerkev v Veržeju. Enaka stiska je bila tako na koru kakor v kapeli. Tudi pred oltarjem ni bilo drugače.
Tam je še največ prostora dobil papežev nuncij v Sloveniji, msgr. Santos Abril y Castello. Kot apostolski nuncij je vedno tudi predsednik diplomatskega zbora v republiki Sloveniji. Tako visokega cerkvenega gosta, verženska cerkev še gotovo ni videla!
Po slovesni maši pa je bilo slovesno kosilo. Geslo tega kosila bi pa lahko označili z geslom: "Dajte nam škofe!" Vsaka ženska redovna družba je namreč imela na skrbi enega ali celo dva škofa. Prijazno so jih pogostili iz svojih popotnih nahrbtnikov. Vse se je prijetno zabavalo, še najbolj tisti, ki so bili okoli koprskega pomožnega škofa dr. Jurija Bizjaka, ki je poznan po svojih svežih dovtipih.
Na Miholovo je vsako leto nekaj posebnega, zato kljub najbolj priljubljenemu delu tega letnega časa, bratvam, to praznovanje pritegne veliko množico obiskovalcev. Cerkev sv. Mihaela jih vedno zelo gostoljubno sprejme in vedno pokaže kakšno novost v svoji obnovitveni preobrazbi. Tokrat je pokazala plemenito zlatnino.
Plemenita zlatnina pa se ni pokazala na baročnih oltarjih, ki čakajo strokovne obnove, plemenite zlate barve je bil letos deležen duhovnik domačin, g. Jože Cimerman, ki je v krogu svojih rojakov obhajal svojo zlato mašo.
Slavje v cerkvi se je začelo s slovesnim blagoslovom nove spovedni-ce. Potem se je dogajanje preselilo k oltarju, kjer so se pokazali slavnostni
obrazi: zlatomašnik g. Cimerman, slavnostni pridigar g. Rozmarič in g. Srečko Fras, vsi domačini iz Veržeja.
Ob oltarju je zlatomašniku izrazil dobrodošlico župan občine Veržej, g. Slavko Petovar, ga. Danica Kapun pa ga je razveselila z rožami. Iz Ljubljane pa je prihitela ga. Vida Varga, jubilantova gimnazijska sošolka, da bi v imenu sošolcev jubilantu zaželela še mnogo, mnogo zdravih let.
Če je bilo vzdušje v cerkvi zelo slovesno, bi lahko rekli, da pa je bilo zunaj zelo gostoljubno, saj so vsi obiskovalci slavja prišli do zasluženega požirka rujnega domačega vina in okusnega prigrizka. Zlatomašnik je pri tem imel veliko priložnosti, da je klepetal s starimi znanci in znankami in delil spominske podobice.
Mirko Rakovnik
december 2008 Ftinkejn/ca 13
SHffl
Utrip ja/ez¿/anjkega zavoda in xupn¿/e
Vrisk in petje veselih bračev
Kljub katastrofalnim neurjem in uničujoči toči smo v našem vinogradu obrali obilen pridelek, ki bo spet napolnil dodobra izpraznjene zaloge sivega pinota.
Naš vinograd v Cerovcu varujejo vsi svetniki pri Svetinjah, ki budno pazijo nad kraljestvom vinogradov vsepovsod naokoli. Tudi zaradi tega je bila letina več kot dobra. Trte sivega pinota so se kar šibile, ko so ponosno razkazovale svoj letošnji pridelek.
Za bratev smo izbrali sončno in skoraj prevročo sredo 10. septembra, zato se ne gre čuditi, da smo se vsi »znojili« kot kakšna obrezana trta. Našim domačim bračem in bračicam so se z veseljem pridružili tudi naši penzionski gostje, ki so uživali, pa ne samo v delu, tudi v zanimivi druščini. Tu so se naučili marsikaj novega, npr. to, da se pri nas grozdje bere, knjige pa se štejejo.
Šteli pa seveda nismo kupic, kolikokrat je morala potovati okrog dehi-driranih ust, saj je sonce pripekalo kot za stavo.
Ko pridemo do zadnje vrste in je zadnji grozd urezan, je treba na tri vršičke natakniti grozdno jagodo, da tudi trta ne bo trpela žeje (je pa zares skromna - mi se od ene jagode ne bi mogli odžejati!).
Po tem pomenljivem obredu je treba prinesti "mokro coto" (mokro krpo) in s skupnimi močmi smo jo tudi krepko »ožemali«!
Potem se je dogajanje preselilo v prijetno senco k »Salezjanarci«. Kdor je bil že kdaj tam, ve, da se ob njeni v prijetni senci še nikoli ni trpelo žeje ali lakote. Zato sta skrbela skrbni g. Janez, ki mu je pomagal šarmantni Bojan.
Hišnika Andreja pa je bolj kot dogajanje pri »Salezjanarci« zanimala zvrhana prikolica grozdja, ki ga bo treba čim prej spraviti do preše. Letos ne bo več problemov, saj je pred težko prikolico zaprežena takšnale zverina.
Spet bi lahko zaključili s tisto klasično: Ja, lepo nam je bilo! Vendar bi bilo to premalo. To je treba doživeti, potem pa si lahko vse to predstavljaš. Prijave vso leto sprejema Zavod Marianum.
Mirko Rakovnik
Dekanijski ministrantski kviz v Veržeju
V soboto, 15. 11. 2008, se je v Zavodu Marianum odvijal ministrantski kviz za dekanijo Ljutomer. Udeležilo se ga je več kot 50 mladih iz župnij Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Napeto in hkrati tudi zabavno tekmovanje je odločilo, da so se 29. 11. 2008 v Murski Soboti škofijskega kviza za ministrante udeležile ekipe Ljuto-
mera (1. mesto), Križevcev (2. mesto) in Veržeja (3. mesto). Po koncu kviza sta se ekipi Gornje Radgone in Veržeja pomerili tudi na turnirju hokeja na rolerjih. Zmagala je ekipa iz Veržeja. (Na škofijskem kvizu so zmagali ministranti iz Črenšovec, drugo mesto so zasedli ministranti iz Pečarovec, tretje pa je bila ekipa ministrantov iz Tišine.)
Tatjana Vokic
Zmagovalna ekipa iz Ljutomera
14 Fünkejn/ca december 2008
C WÜ
Utrip ja/ez¿/anjkega zavoda in xupn¿/e
Jaslice v prostoru in času
V soboto, 15. 11. 2008, smo lahko v Termah Banovci prisluhnili predavanju patra dr. Leopolda Grčarja OFM, vodilnega slovenskega strokovnjaka za jaslice. Predavanje je organiziralo TD Banovci v sodelovanju z Društvom ljubiteljem jaslic Slovenije, Zavodom Marianum - TIC Veržej in Termami Banovci.
Pater Leopold Andrej Grčar OFM, vikar in voditelj Frančiškovega svetnega reda v Frančiškanskem samostanu Brezje, je doktoriral na temo "Slovenske jaslice in njihov versko-oznanjevalni pomen". Je tudi vodja Muzeja votivov in jasli na Brezjah ter predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije.
Na predavanju z naslovom "Jaslice v prostoru in času" je pater dr. Grčar spregovoril o zgodovini jaslic in njihovem oznanjevalnem pomenu ter o tem, kako pravilno postaviti jaslice v domačem okolju. Z velikim zanimanjem so mu prisluhnili predvsem prebivalci Banovcev, ki bodo tudi letos ustvarjali Božično vas.
Zgodovina jaslic sega v 13. stoletje, ko je Frančišek Asiški na božično noč leta 1223 stregel kot diakon pri sveti maši, ki se je darovala na jaslih v votli-
ni v Grecciu. Na Slovenskem se motiv Jezusovega rojstva prvič pojavi na pečatu gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1242. Od takrat so se jaslice razvijale v različnih pojavnih oblikah, materialih in prostorih.
Udeleženci predavanja so bili polni vprašanj glede pravilne postavitve jaslic doma. Pater jim je z veseljem odgovarjal in izrazil zadovoljstvo nad njihovim zanimanjem. Več o jaslicah na Slovenskem si lahko preberete v knjigi patra Grčarja z naslovom Jaslice in zborniku, ki je izšel ob Razstavi slovenskih jaslic v Zavodu Marianum.
Vsi tisti, ki vas jaslice še posebej zanimajo ali jih izdelujete sami, ste vabljeni k včlanitvi v Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije.
Tatjana Vokic
Angelček z metlo (delo kiparja Viktorja Konjedica): "Božič se začne tam, kjer je pometeno v srcu."
Pregled drugih dogodkov v naši župniji
8. oktober 2008
Škofijska pastoralna konferenca
V	prostorih zavoda Marianum je potekala Pastoralna konferenca murskosoboške škofije. Zbrali so se duhovniki in pastoralni delavci, ki delujejo v naši škofiji na področju pastorale. Osrednji predavatelj je bil p. mag. Branko Cestnik, ki je predstavil način priprave pastoralne načrta. Udeleženci so skupno iskali ideje in načrte za vedno bolj zapleteno in zahtevno pastoralno delo.
10. do 11. oktober 2008 Vseslovensko srečanje Karitas
Dvodnevnega srečanja so se udeležili sodelavci Karitasa iz murskosoboške škofije. Vodilna misel srečanja je bila »Rad te imam - zaupam ti«. Priznani predavatelji Robert Friškovec, Ana Nahtigal, Rafo Pinosa, Helena Zevnik, Dragica Kolenko so spregovorili o tem, da je zaupanje temelj sožitja med generacijami ter o vlogi sodelavcev Karita-sa pri tem. Srečanja so se udeležile tudi naše članice župnijske Karitas.
26. oktober 2008 Srečanje z vizitatorjem prof. dr. Alojzijem Slavkom Snojem
V	nedeljo po glavni maši so se člani Župnijsko-pastoralne sveta in Gospodarskega sveta srečali z vi-zitatorjem prof. dr. Alojzijem Slavkom Snojem. Pogovarjali so se o opravljenem delu in podali načrte za delo župnije v prihodnje.
6. december 2008 Miklavževanje
Župnijska Karitas je v sodelovanju z župnijo organizirala tradicionalno Miklavževanje v Domu kulture. Družina Ivančič je skupno z otroškim pevskim zborom in ministranti pripravila bogat program in z njim razveselila prisotne, Sv. Miklavž pa je obdaril 110 otrok in ministrante.
Darja Makoter
SHffl
december 2008 Fünkejn/ca 15
Društven/ utrip
Društvo kmetic Križevci - Veržej
Društvo kmetic Križevci - Veržej deluje pod okriljem kmetijsko svetovalne službe že preko 30 let. V letu 2007 smo praznovale 30. letnico v okviru občinskega praznika občine Križevci.
Društvo ima trenutno 130 članic iz obeh občin - Veržej in Križevci.
V vseh letih delovanja so se zvrstile številne aktivnosti, tako na področju izobraževanja kot družabnih srečanj in sodelovanja na raznih prireditvah.
Naše delo sloni na ohranjanju kulturne dediščine. V lanskem letu smo izvedle sklop delavnic, na katerih smo pridobile znanja izdelave »locne«, brezove metle, izdelave domačega papirja, domačih voščilnic, sušenje cvetja ter vezenja. Z delavnicami na temo »Izdelovali so jih že mati moja« pa nadaljujemo tudi v tej zimski sezoni. Zvrstilo se bo kar 12 delavnic, katerih izdelke bomo predstavile na razstavi 5. aprila 2009 - to je na cvetno nedeljo. Skupina 15 članic pa se udeležuje 50 urnega računalniškega tečaja.
Izvajamo delavnice peke kruha, drobnega peciva, potic in izdelave domačih rezancev. Vse z namenom pridobivanja in utrjevanja že obstoječega znanja ter pridobivanja novih znanj. Potegujemo se za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, na podlagi katerih si naše kmetije želijo registrirati dopolnilne dejavnosti na kmetijah. S tem želimo zapolniti povpraševanje na domačem področju in tudi širše po izdelkih, ki so le naši -prleški. S tem namenom smo peljali
tudi postopek zaščite prleške tunke in smo v letu 2005 izdelek zaščitili z geografskim poreklom. Prleško tunko pa smo v letu 2006 tudi certificirali.
Članice želijo pridobiti tudi spretnosti v izdelavi izdelkov iz koruznega ličja. Prizadevamo si sodelovati v učnih delavnicah v okviru Centra DUO v Veržeju. Želimo širiti svoje znanje, da izkoristimo dolge zimske večere ter na tak način oživeti in ohraniti delo naših babic.
Na strokovnih ekskurzijah dajemo poudarek ogledom dopolnilnim dejavnostim, ogledom kulturnih znamenitosti. Rade se družimo in srečujemo za materinski dan, ob Martinovem, skupaj zaključujemo leto... Tradicionalna pa so že srečanja kmetic Po-murja, ki ga izvedemo vsako leto v mesecu februarju.
Podeželska ženska oz. kmečka gospodinja je danes prav gotovo tisti pomemben člen naše skupnosti, kateri je potrebno omogočiti pridobivanje novih znanj ter ji istočasno omogočiti pridobivanje nacionalne poklicne kvalifikacije tudi iz tega področja.
Kmečka ženska je tista, ki se nauči in svoje znanje prenaša tudi na svoj rod, ki ga ohranja in neguje za bodoče rodove.
Delo v delavnicah, utrjevanje in pridobivanje novih znanj, druženje, tekmovalnost, dviga kmečki ženski samozavest, s čimer se dokazuje in dodatno potrjuje.
Frančka Lebarič, dipl.inž.kmet.
Kmetijsko svetovalna služba Križevci
Tretji žur "Mlodih Prlekov"
V nedeljo, 9.11.2008, je v organizaciji KD Krištanci - Šalinci - Grlava v Domu kulture v Veržeju letos potekal že 3. žur »Mlodih Prlekov«. Dvorana je bila polna, vzdušje pa na vrhuncu. Vse skupaj se je pričelo ob 14. uri popoldne, ko so otroci goste pozdravili s Prleško himno. Sledile so plesne točke plesne skupine »Sončki« z mentorico Nino. Nato najrazličnejše recitacije, popestritve s harmoniko in trobento ter najbolj odmeven skeč, »Ljubljančan v Lotmerke«. Gostje so bili več kot presenečeni nad izvedbo in vsebino programa, ki je bil res pester in zanimiv.
Nina Sunčič KD Krištanci - Šalinci - Grlava
Jesenski pohod po učni gozdni poti
V soboto, 25. 10. 2008, nam je na tradicionalnem jesenskem pohodu po učni gozdni poti Mrtvice reke Mure, ki ga je organiziralo TD Veržej, bilo vreme naklonjeno. Sprehodili smo se do Otoka ljubezni, posedeli ob ognju in poklepetali. Lakoto smo si potešili z dobrotami iz kotla. Zadišalo je tudi po pečenem kostanju.
Franc Kosi, TD Veržej
16 Ftinkejn/ča december 2008
C
Društveni utrip
Ples pritepencev
Vsoboto,15. 1. 2008, je bil v Termah Banovci ples tistih, ki so si za drugi dom izbrali občino Veržej. Ples je organiziralo TD Veržej. Podelili smo listino Občan Veržeja, ki jo je prejelo 29 udeležencev. Najstarejši "prišlek" je Franc Bukovec, ki se je v Veržej priselil pred 42 leti, danes pa je v pokoju. Najbolj pogosti vzroki za priselitev v Občino Veržej so poroka, mirno preživljanje "jeseni življenja", delovno mesto ali nakup nepremičnin.
Božena Kosi, predsednica TD Veržej
Srečanje starejših občanov Občine Veržej
Prvi oktober je svetovni dan starejših, zato smo v Društvu upokojencev Veržej, pod pokroviteljstvom Občine Veržej, organizirali srečanje občanov, starih nad 70 let. Teh je v Občini Veržej 156. Na srečanju, ki je potekalo v Gasilskem domu Veržej, je bilo 54 udeležencev. Povabili smo tudi skupino otrok iz Vrtca Veržej, ki pri tem srečanju sodeluje že nekaj let in starejše vsakič obdari s skromnim darilcem, ki je delo otrok in njihovih vzgojiteljic. Takšnih srečanj in medge-neracijskega sodelovanja si v Društvu upokojencev Veržej želimo še več.
Olga Mavrič
predsednica Društva upokojencev Veržej
Odlična sezona za veržejskimi kasači
Devetnajstega oktobra se je v Ljubljani zaključila kasaška sezona 2008. Čas je za zimski počitek, pregled sezone, najboljši pa bodo tudi zimo preživeli na dirkališčih v izven slovenskih meja. Veržejci spet ugotavljamo, da je kasaštvo panoga na katero smo lahko zelo ponosni, saj se lahko tudi to sezono pohvalimo z več kot samo izvrstnimi uspehi.
V dokaz naj vam podam nekaj statističnih podatkov. Veržejskih deset voznikov je v stodevetih štartih z devetnajstimi konji doseglo 16 zmag, 17 drugih in 9 tretjih mest, skupaj pa kar 66 uvrstitev na nagrajena mesta. Osem veržejskih trenerjev je to sezono pripravilo svojih trinajst konj za tekmovanja. V stodevetih štartih so pritekli 18 zmag, 17 drugih in 12 tretjih mest, skupno pa kar 71 uvrstitev na nagrajena mesta. In še lastniki. V naši občini je to kasaško sezono svoje varovance lahko spremljalo devet lastnikov, ki so v 99 štartih trinajstkrat videli zmago svojih konj, štirinajstkrat drugo in dvanajstkrat tretje mesto, nagrad pa so se veselili dvainšestdesetkrat.
Najboljši veržejski tekmovalec, trener in lastnik je v vseh pogledih Rene Hanžekovič. S štirimi konji v svojem hlevu, od katerih so trije tudi v njegovi lasti, je v štiridesetih nastopih dosegel kar 9 zmag, 7 drugih in 4 tretja mesta. Posebej odlično sezono je imela šestletna kobila La Luna, potomka Gerd Novembra in Lune, ki je zmagala kar štirikrat, bila trikrat druga in prav tolikokrat tretja. Spomladi je v Šampionatu Slovenije osvojila četrto mesto, po koncu sezone v Sloveniji, pa se je predstavila še na tujih hipodromih, kjer je že v preteklosti žela odlične rezultate in tudi letos ni bilo nič drugače. Z zmagama na Avstrijskem hipodromu Magna Racino in v Madžarski prestolnici Budimpešti letos jeseni, ter še z nekaj odličnimi rezultati v tujini, je spet dvignila ugled slovenskemu kasaškemu športu in naši domači reji, torej avtohtoni pasmi ljutomerskega kasača.
Zraven velja omeniti še uspeh Hand Righta, kasača ki je po vrnitvi
La Luna uspešno nastopa tudi na tujih hipodromih
iz Avstrije na domače hipodrome pod vajetmi Saše Seršena na svoji prvi letošnji dirki v Sloveniji sredi junija v Lenartu, ob zmagi postavil še rekord hipodroma Polena, in sicer s kilometrskim časom 1.16,6 na distanci dolgi 1600m.
Toda statistika ne pokaže dejanske veličine dela in truda, treninga in odrekanj, naporov in težkih dirk, finančnih in drugih sredstev, ki so jih v ta hobi vložili veržejski kasaški zanesenjaki. Dejanska veličina se pokaže na stezi in na zadovoljnih obrazih neumornih trenerjev. Le-ti bodo že takoj po novem letu začeli s pripravami na novo sezono, ki se že tradicionalno začne v Ljutomeru na Velikonočni Ponedeljek 2009. Vabljeni!
Vito Šadl
Alain Delon z Mirkom Šonajo v sulky-ju zmaguje v Veliki nagradi Pomurskega sejma

december 2008	17

Pregled nepremične kulturne dediščine v Banovcih in Bunčanih
Bogata in pestra kulturna dediščina Občine Veržej je deležna občudovanja tudi marsikaterega domačega ali tujega obiskovalca, čeprav se nam samim zdi že skoraj samoumevna. Za začetek se bomo razgledali po Banovcih in Bunčanih. Že bežen vpogled v register nepremične kulturne dediščine nam razkrije, kje poiskati dragocene bisere preteklosti naših krajev.
NASELJE	NAZIV	TIP	DATACIJA	OPIS	LOKACIJA	VARSTVO
Banovci	Sledovi slovanske naselbine	arheološka dediščina	zgodnji srednji vek	Z jarki obdan ravninski prostor 150 x 150 m, kjer naj bi bil ostanek gradu, čigar ostalin ni. Glede na najdbe je zgodnjesrednjeveška naselbina avarskega ali staroslovanskega izvora.	Na polju z jarki stare Murice, vzhodno od vasi.	spomenik
	Znamenje	sakralna stavbna dediščina	19. stol.	Poznobaročno znamenje z neogotskimi nišami in opečno dvokapno streho. Kip sv. Florjana s konca 19. stoletja v niši na glavni fasadi.	Znamenje stoji sredi križišča, pri hiši Banovci 4, v severovzhodnem delu vasi.	dediščina
	Vaška kapela	sakralna stavbna dediščina	zadnja četrtina 19. stol.	Kapela z neogotskimi okenskimi odprtinami in strešnim stolpičem, zgrajena na koncu 19. stoletja.	Kapela stoji pred Gasilskim domom, nasproti hiše Banovci 17, v središču vasi.	dediščina
Bunčani	Naselbinsko območje	naselbinska dediščina	druga polovica 19. stol.	V delu gručaste vasi, kjer stoji kapelica, se ob cesti nizajo domačije, ki jih tvorijo hiše iz druge polovice 19. stol. in pravokotno nanje postavljena gospodarska poslopja.	Vas leži na terasi nad desnim bregom Mure, zahodno od Veržeja.	dediščina
	Vaška kapela	sakralna stavbna dediščina	zadnja četrtina 19. stol., 1890	Neogotska kapela s strešnim stolpičem, zgrajena 1890.	Kapela stoji nasproti hiše Bunčani 10, v južnem delu vasi.	dediščina
Povzeto po interaktivni karti nepremične kulturne dediščine (Ministrstvo za kulturo RS), dosegljivi na http://giskd.situla.org
Tatjana Vokic
V naslednji številki bomo predstavili nepremično kulturno dediščino Veržeja.
18 FünkeJn/ca december 2008

Delavnice umetnostnega kovaštva za dijake v Centru DUO
Center domače in umetnostne obrti - Center DUO, ki deluje v okviru Zavoda Marianum, je septembra in oktobra 2008 izvedel izobraževalni program Delavnice umetnostnega kovaštva za dijake, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Odziv srednjih šol iz SV Slovenije je bil pozitiven. Za 61 udeležencev smo izvedli 7 enodnevnih delavnic v skupni vrednosti 38 ur izobraževalnega programa, v okviru katerega so pridobili osnovno znanje o umetnostnem kovaštvu. Delavnice smo izvajali v Kovačiji Centra DUO, kjer so udeleženci kovali pod mentorstvom kovača Franca Franka iz Puconcev, obiskali so Umetno kovaštvo Janez Mir s.p., v Grabonošu in Kovaški muzej Anton Horvat v Razkrižju ter si ogledali rokodelske izdelke v Galeriji DUO. Izvedli smo tudi uvodno predavanje o pogledu na slovensko rokodelsko dediščino z etnološkega vidika, razvoju kovaštva in stanju umetnostnega kovaštva danes ter delovanju Centra DUO na področju ohranjanja, varovanja in razvoja slovenskega rokodelstva.
Namen izvedenega programa je bil predvsem ozaveščati dijake o pomenu slovenske rokodelske dediščine in promocija rokodelskih poklicev, v tem primeru poklic umetnostnega kovača. Uspeli pa smo navezati stike tudi z ljudskimi univerzami in uradi za delo v Pomurju, s katerimi načrtu-
jemo izvedbo rokodelskih delavnic v prihodnje.
Pri večini dijakov je prevladovalo mnenje, da je poklic umetnostnega kovača naporen in prezahteven in bi se verjetno bolj težko odločili zanj. V pogovoru z njihovimi učitelji (organizatorji tehničnega pouka) smo izvedeli, da med mladimi na splošno upada zanimanje za vpis na poklicne šole, zato nekaterim oddelkom grozi tudi zaprtje. Pomemben vidik programa je bil tudi obisk sodobne kovaške delavnice Mir, ki ima 10 zaposlenih, kar kaže na to, da vendarle obstajajo potrebe trga po izdelkih umetnostnega kovaštva in da se lahko s tem poklicem tudi uspešno preživi.
Ugotovili smo, da je potrebno izvajati sistematično promocijo rokodelskih poklicev na srednjih (poklicnih) šolah, ter da je potrebno izkoristiti veliko zanimanje za rokodelske veščine med nižjimi razredi OŠ in otroci v vrtcih. Center DUO se trenutno pripravlja na projekte, v okviru katerih bi skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje in drugimi partnerji, ki delujejo na področju domače in umetnostne obrti, razvijal poklicne module, ki bi jih ponudili srednjim šolam, ter krajše rokodelske izobraževalne programe, krožke in šole v naravi, s čimer bi že veliko pripomogli k ohranjanju slovenske domače in umetnostne obrti kot žive dejavnosti.
Janez Krnc, vodja Centra DUO
Kožuhanje v Veržeju
Turistična kmetija Galunder iz Veržeja ohranja tradicionalne kmečke šege in navade, tako so v mesecu oktobru za svoje znance, sosede in turiste priredili ličkanje koruze.
Pletarstvo iz koruznega ličja je bilo v preteklosti ena od osnovnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katero so se ukvarjale predvsem ženske. Obstajale so tudi posebne pletarske šole in tečaji. Center DUO, ki nadaljuje in nadgrajuje izobraževalno dejavnost na področju rokodelstva, bo v zimskih mesecih organiziral in izvajal tudi delavnice pletarstva iz koruznega ličja, predvsem za ženske iz Občine Veržej in druge zainteresirane.
Tatjana Vokic
SHffl
december 2008 Fünkejn/ca 19
od 1.12. 2008 do 31. 3. 2009
Občina Veržej
DATUM	URA	DOGODEK	KJE	ORGANIZATOR
5.12. 2008	- 7.1. 2009	7.00 -16.00 in po dogovoru	Razstava slovenskih jaslic	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej.	Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije Zavod Marianum Veržej Terme Banovci TD Banovci Občina Veržej
17.12. 2008	14.00	Delavnice izdelave jaslic iz naravnih materialov	Center domače in umetnostne obrti v Veržeiu	Zavod Marianum -Center DUO
17.12. 2008	16.00	Predavanje prof. dr. Janeza Bogataja	Zavod Marianum Veržei	Zavod Marianum -Center DUO
17.12. 2008	18.00	Srečanje rokodelcev Pomurja v Centru DUO	Zavod Marianum Veržej	Zavod Marianum -Center DUO
19.12. 2008	19.00	Partnerska poroka	Dom kulture v Veržeju	KUD Križevci (predprodaja kart v trgovini Narcisa)
26.12. 2008	19.00	Nasmejmo se staremu, zapojmo novemu letu	Dom kulture v Veržeju	KD Slavko Osterc Veržej
27.12. 2008	18.00	Božični koncert komornega zbora Orfei Ljutomer	Župnijska cerkev sv. Mihaela	Župnija Veržej KD Orfej Ljutomer
27.12. 2008	19.00	Slavnostno odprtje nove ceste Veržei - Banovci		Občina Veržej
27.12. 2008	19.30	Božično-novoletni koncert vokalne skupine Banovci	pred Gasilskim domom Banovci	Vokalna skupina TD Banovci
29.12. 2008	19.00	Koncert Zetor banda	Dom kulture v Veržeju	Zetor band
27.3. 2009	19.00	Kovačičev večer	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum	Zavod Marianum Veržej
Osnovna šola Veržej
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA
15.12. -31.12. 2008	7.00-15.00	Zimsko razpoloženje v prednovoletnem času	Razstava učencev	avla Občine Veržej
24.12. 2008		Zimsko razpoloženje z Erikom Vidmarjem	Praznično vzdušje v šoli	šola
marec 2009		Ženam in pomladi	Javna prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu	Dom kulture v Veržeju
Praznično vzdušje v Vrtcu Veržej
DATUM	KAJ	DOGODEK
19.12.2008		Veseli december s prihodom dedka Mraza
16.12.2008	9.30	Nastop folklorne skupine Leščeček
18.12.2008	9.30	Lutkovna predstava (dijakinje Gimnazije Ljutomer)
18.12.2008	10.00	Rajanje ob glasbi skupine Zadnji moment
19.12.2008	9.30	Prihod dedka Mraza in obdaritev otrok
22.12.2008	9.00	Peka keksov z atijem Robijem v srednji skupini
Vse dopolnitve in spremembe dogodkov bodo objavljene na www.centerduo.si
20 Fünkejn/ca december 2008
Velika politika v naši majhni vasi
Volitve Rihtarja
Moški so se usedli v gostilni za mizo, ženske pa so odšle domov molst krave in kuhat večerjo. Po poti domov niso mogle, da ne bi izražale nejevoljo, kaj bodo spet moški zakuhali?
»Nič dobrega,« se je oglasila Treza.
»Pa kaj nam bo politika in Rihtarija? Za Rihtarijo smo premajhni, politika pa nič drugega ne dela, kot ljudi med seboj krega,« se še vedno ni mogla potolažiti Treza.
»Jaz sem istega mnenja,« se ji je besedno pridružila Zefa. »Doslej smo mirno živeli in tudi prepirali se nikoli nismo.«
»Zakaj pa bi se mogli prepirati?« se je oglasila Tuna, »Saj imamo lahko Rih-tarijo brez prepirov.«
»Ja, ja, boš ti že videla, kaj se bo zgodilo. Poglej v sosednje kraje, kako se prepirajo, pa ne samo prepirajo, tudi tepejo se in v ksihte (obraze) pljuvajo,« ji je dopovedovala Treza. Ženske so se poslovile in odhitele po svojih opravilih. Moški pa so med tem časom že zvrnili liter vina in naročili drugega.
»Pa nekšnega bojšega nam prinesi!« je Tunek zapovedal gostilničarju. Ta se je takoj postavil v bran rekoč: »Kaj pa še hočeš? Če nisi s tem vinom zadovoljen pa pojdi kam drugam. Boš videl kakšno čučo (mlako) boš drugod dobil.«
Tunek pa je kar naprej vztrajal: »Če dobro plačam, hočem dobrega vina piti. Vodo lahko pijem doma.« Franček, ki se na vino ni ravno dosti spoznal je prikimaval rekoč: »Meni pa se ne zdi slabo.«
»Kaj ti veš, kakšno more biti vino, ti, ki doma potegnjeni klinton piješ,« se je bahal Tunek. Moški so še zvrnili kozarček ali dva in prišli k stvari. Dogovorili so se, da bodo imeli svojo Rihtarijo in pika. Tako kot so svetovali ljutomerčani.
»To ne more biti nič slabega, pa naj bo še Treza tako proti ali ne, ona je tako ali tako vsemu proti, kjer ne vidi svoje koristi,« se je že na pol razjezil Tunek.
Dolgo v noč so gruntali in se prepirali, na koncu pa le določili datum, ko bodo volili svojega novega Rihtarja. Dnevi so tekli in življenje z njimi. Treza je nekajkrat obiskala Tuneka in mu pritrjevala, da bi bilo dobro imeti Rihtarijo, saj bi se več reda vzpostavilo in veliko denarja bi tudi priteklo v blagajno.
Prišel je dan volitev. Treza je že na vse

Prleški slovar (Kog) - Zorko Vičar
zgodaj obiskala sleherno hišo in propagirala, da naj Tuneka volijo za Rihtarja. Nemalo ljudi ji je očitalo, da je do sedaj Treza drugače govorila, bila proti Rihta-riji, sedaj pa je naenkrat obrnila suknjo. Ljudje so se pričeli zbirati v vaškem domu. Tunek, ki je bil oblečen v svetešnja oblačila, je vidno izstopal tako, da je bilo zaznati, da bo kandidiral za Rihtarja.
Zefa je v kotu prepričevala ljudi naj so proti in jim dopovedovala, da so ravno taki kot žaba, ki je videla kovača konja podkovati, pa je tudi ona priskakljala do njega, dvignila taco rekoč: »Meni tudi!«
Tunek je pričel z volitvami. Ugotavljal je število prisotnih. Štel je ženske in moške, pa mu je vedno eden manjkal. Pristopil je Franček rekoč: »Bom kar jaz preštel, saj sem hodil v višjo šolo kot ti. Hodil sem v šolo po stopnicah.«
Tunek se je strinjal: »No pa kar daj, bomo videli kaj pomeni tvoja višja šola za dva in pol metra, kolikor je bil razred visok.« Franček se postavi pred občinstvo in prične: »Jaz, ena, dva, tri, štiri, pet ... « In jih tako preštel devetinpetdeset.
»Eden manjka!« izgovori in se obrne proti Tuneku. Tunek se obrne spet k občinstvu: »Še kdo ve šteti do šestdeset?« Iz sredine stopi Južek in Tunek ga vpraša: »V katero šolo pa si ti hodil?«
»K Špragerju!« mu ponosno odvrne Južek in prične s štetjem. »Jaz, eden, dva, tri, štiri, pet, šest.devetinpetde-set,« zaključi Južek.
»Ne moremo pričeti z volitvami, ker nam eden manjka,« zatrjuje Tunek.
Pa se iz kota dvigne Lujzek: »Bom jaz rešil situacijo!« Stekel je ven na cesto in na lopati prinesel v dvorano kravjek (kravji izloček).
»Tako. Vsi, ki ste tukaj prisotni boste v ta drek vtaknili svoj prst in potem bomo luknje prešteli.«
In res, ljudje so se spravili v vrsto in vsak je svoj prst vtaknil v ta kravji odpadek. Ko je to storil sleherni je Lujzek luknje preštel. »Ena, dve, tri , štiri.. Šestdeset,« se bahavo zravna Lujzek.
Tunek, ki tega ni mogel razumeti je za njim še enkrat preštel. Tudi on jih našteje šesdeset. Kasneje so Tuneka izvolili za Rihtarja, ki še danes ne more razumeti, kako so jih naenkrat lahko prešteli šestdeset, pa nobeden ni prišel in nobeden odšel, pa vendarle jih je bilo šestdeset.
Janez Ferenc
Raziskovanje in ohranjanje lastnega jezika spada med pomembne dejavnosti identitete človeka. Tako na ravni materinščine kot tudi na ravni narečnega jezika. Morda na videz arhaične besede dajejo zbrane na enem mestu pomemben zbir preteklosti, ki je del vseh nas. Zapisane ostanejo na voljo tudi našim prihodnjim rodovom. Raziskovanja svojega narečja se lahko lotimo na različne načine, internetne objave s svojo dostopnostjo so seveda v zadnjem času zelo priljubljene. Ker pa vse, kar nam svetovni splet nudi ni nujno tudi uporabno, najdemo veliko popačenosti le-tega. Stran, ki bi jo danes rad predstavil, mislim da ni del tega, pač pa je skrbno urejena. Na preprost način izraža tisto najpomembnejše, ljubezen do Prlekije in prlešči-ne. Sicer je avtor, Zorko Vičar, najprej zbiral besede iz svojega kraja (Koga, Sv. Bolfenka), a s pomočjo prijateljev in znancev dopolnjuje svojo stran z besedami širšega prleškega področja. Stran je torej živa kot je živo prleško narečje. Zbrani teksti, primeri, razmišljanja, so predvsem delovno gradivo z izrazitim osebnim pečatom avorja in provokativnimi tezami, razmišljanji, domnevami o izvoru Slovencev, Prlekov, njihovega jezika, izročila in njihove narave. Namen je predvsem bralca vzpodbuditi k samozavedanju, k ponovnemu razmisleku lastnega položaja, ki ga usodno zaznamujejo jezik, živo izričilo prednikov, kolektivno nezavedno v nas in pokrajina. Vsi ti dejavniki pa dobijo primerjalno vrednost, pokažejo svojo vitalnost in moč preživetja, šele v soočenju z ostalimi kulturami, jeziki, narečji, izročili, vzorci obnašanja. Naj bo prebiranje za-
nimivo, morda celo navdih za kakšno podrobnejše glasoslovno raziskovanje: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/ osebstran/lintvor.html
bajdl - posoda, ponavadi okrogla
kovinska batlahan - jaslice, božična smreka bog žagnaj - bog blagoslovi cigel - opeka cimrman - tesar
crilek - turški petelin, majhen a bojevit čube - ustnice [kakšne lepe čube moš =
kako lepe ustnice imaš] dihtonga - tesnilo fčosik - včasih
gvišno - zagotovo [gvišno da prišo =
zagotovo bo prišel] hasniti - koristiti, učinkovati [vroštva morajo hasniti = zdravila morajo koristiti, učinkovati] huta - uta, drvarnica [idi v huto po
drva = pojdi v drvarnico po drva] jomrati - tarnati
kropjača - lončena posoda za kuhanje
v krušni peči leder - usnje [ledrni mantl = usnjeni
plašč] mrkefca - korenje ograd - sadovnjak piščoj - mozolj prefrigan - prebrisan, zvit rasohe - lesene vile na tri zobce svaditi - skregati šporhat - štedilnik trova - trava vrobel - vrabec zamotati - zaviti žganica - žganje
Ivan Kuhar december 2008 Ftinkejn/ca 21
SHffl
Fotoreportaža
5. 12. 2008 je v Zavodu Marianum potekala slavnostna otvoritev Razstave slovenskih jaslic. Razstava, ki je izjemnega pomena za slovensko duhovno in kulturno dediščino gostuje prvič v SV Sloveniji. Ogledate si lahko več kot 60 unikatnih jaslic iz cele Slovenije.
Slavnostna otvoritev
Na tiskovni konferenci so sodelovali (od desne proti levi): Marja Dolamič, vodja marketinga podjetja Tondach in povezovalka celotnega dogodka, pater dr. Leopold Andrej Grčar, vodilni slovenski strokovnjak za jaslice, Marjan Vodnik, arhitekt in jasličar, Slavko Petovar, župan Občine Veržej, ter Janez Krnc, etnolog in vodja Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju.
Medtem so se na dvorišču Zavoda Marianum že začeli zbirati prvi obiskovalci.
_ I
Člani dramske skupine Turistično-narodopisnega društva Razkrižje so uprizorili odlomek iz Božične noči.
Jaslice mladih iz župnije Veržej (SMC). Če bi se Jezus rodil v današnjem času, bi se rodil sicer v materialnem obilju, a v duhovni praznini in nezaželenosti.
Pater dr. Leopold Andrej Grčar, msgr. dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof ordinarij, župnik Srečko Fras iz župnije Dobrovnik in Slavko Petovar, župan Občine Veržej.
Mirko Rakovnik, ravnatelj Marijanišča, je navzoče pozdravil v imenu hiše gostiteljice.
Posebno veselje in zadovoljstvo nad tako pomembno razstavo v tem koncu Slovenije je izrazil tudi župan Slavko Petovar.
22 Ftinkejnica december 2008
c wm

Oíazfticve stüYOirkikjčistk
Razstava bo na ogled do 7. 1. 2009, vsak dan od 7.00 do 16.00 in po predhodnem dogovoru. Obiskovalci razstave boste med 5. 12. in 22. 12. 2008 ob predložitvi vstopnice z razstave deležni 50% popusta pri kopanju v Termah Banovci.
Pater dr. Leopold Grčar je bil glavni pobudnik postavitve vseslovenske razstave jaslic v Veržeju. Leta 2007 so jaslice gostovale v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, letos pa je bila na vrsti murskosoboška škofija.
Janez Krnc, vodja Centra DUO in pobudnik posebnega natečaja izdelave jaslic za vrtce in OŠ SV Slovenije. Strokovna komisija je bila postavljena pred težko nalogo.
OŠ Veržej - enota dom je vrelec ustvarjalnosti. Na fotografiji (od leve proti desni): Miha Sakelšek (3.mesto), Natalia Branco Ferreira (1.mesto), Belmin Muminovič (posebno priznanje) in njihova mentorica Marija Zorko.
Mali ustvarjalci iz skupine Slončki Vrtca Lavra (2. mesto) se otvoritve žal niso mogli udeležiti, vendar se bodo, pod vodstvom sestre Ivice Oblak, kmalu odpravili na izlet v Veržej.
Vse razstavljene jaslice je blagoslovil msgr. dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof ordinarij.
Foto: TIC Veržej, Marko Suhoveršnik
Veliko pozornosti so zbujale jaslice Marjana Vodnika, izdelane iz enega kosa orehove korenine in težke okoli 80 kg. Jaslične figure sledijo potezam lesa.
BHffl
december 2008 Ct-i/fi&Jft/Sa 23
_Božična vas v Banovcih_
Tudi letos se bodo Banovci spremenili v Božično vas. Ogledi jaslic, ki jih domačini postavijo pred svojimi hišami, bodo zlasti zanimivi v večernih urah.
rBožična noč v Razkrižju_
V obmejno Razkrižje vas vabi Božična noč z uprizoritvijo živih jaslic: 24.12.2008 ob 19.00, 27.12.2008 ob 18.00 in 3.1.2009 ob 18.00.
rRazstava slovenskih jaslic_
Razstava slovenskih jaslic, ki je vsako leto na ogled v drugem kraju Slovenije, letos od 5. 12. 2008 do 7. 1. 2009 gostuje v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej. Na ogled je več kot 60 unikatnih jaslic iz cele Slovenije, izdelanih iz gline, lesa, volne, ličja, stekla, kosti, blaga, ...
V tem času bodo razstavo vsebinsko obogatili še drugi dogodki: $ razstava slovenskih in avstrijskih božičnih znamk filatelističnega društva Idrija, $ razstava jaslic, ki so bile izdelane v okviru natečaja za vrtce in šole SV Slovenije, $ izobraževalne delavnice o izdelovanju jaslic iz različnih naravnih materialov s predavanjem prof. dr. Janeza Bogataja v Centru DUO (17. 12. 2008 ob 14.00), $ božični koncert v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Veržeju (27.12.2008 ob 18.00).
—Gasilsko društvo obvešča.
V prvi polovici leta 2009 bomo nabavili podvozje za gasilsko vozilo GVC 16/25, nabavna vrednost podvozja znaša cca. 53.500,00 € plus DDV. Nato pa še stane nadgradnja vozila cca.55.800,00 € plus DDV. Do sedaj smo zbrali cca. 20.000,00 € kar je manj kot 50 % od predvidene vsote, ki smo jo mislili zbrati za vozilo. Del vozila bo sofinancirala tudi občina v letu 2009 20.000,00 € in v letu 2010 20.000,00 € .
Hvala za sodelovanje in lep gasilski pozdrav "NA POMOČ!"
Oddaljeno prebiranje Funkešnice
Dragi Veržejci, bralci občinskega glasila Funkešnica, najprej vam pošiljam prisrčne pozdrave iz prijaznega Šentruperta na Dolenjskem. Pišem vam, ker me je glavni in odgovorni urednik vašega občinskega glasila prosil, naj malo prelistam Funkešnico in napišem nekakšno recenzijo. Sama sem namreč študentka 4. letnika Novinarstva in pomočnica urednika občinskega glasila občine Šentrupert, ki ga že nekaj let polnim tudi s svojimi besedami, in bom poskušala oceniti Funkešnico.
Najprej je mojo pozornost pritegnilo že samo ime glasila. Moram priznati, da kljub naslovnici prve številke, na kateri se smejijo narcise, nisem vedela, kaj naj bi ime časopisa pomenilo. Gre namreč za narečno, meni tujo, besedo. Povedali so mi, kaj beseda pomeni in glede na to, da jih v vaših krajih ne primanjkuje, se mi zdi samo ime - narcisa, zelo izvirna in zanimiva izbira.
Preden se človek loti vsebine kateregakoli medija, pozornost najprej pritegne fizična oblika. Glasilo je na prvi pogled in otip za moj okus zelo prijetno. Preprost, a očitno zelo pazljivo in z občutkom izbran dizajn, barvno označene strani, ki označujejo posamezne rubrike, okvirčki s pomembnimi informacijami in primerne fotografije so oblikovni elementi glasila, ki so bralcu prijazni. Glasilo je z upoštevanjem načela manj je več oblikovno popolnoma korektno. Je estetsko, pregledno, barvito in zanimivo.
Tudi vsebinsko vaše glasilo zanimivo UTRIPA ... Županova beseda, občinski, turistični ter kulturni in šolski utrip, Utrip salezijanskega zavoda in župnije, Društveni utrip, Naša dediščina, Napovednik dogodkov, Razvedrilni utrip in Fotoreportaža so rubrike, ki občane uspešno seznanjajo z občinskim dogajanjem. Tako jezikovno (nisem zasledila slovničnih nepravilnosti) in vsebinsko so prispevki zanimivi in
24 Ftinkejn/ca december 2008
služijo svojemu namenu - informiranju in povezovanju občanov.
Menim, da se mora vsako občinsko glasilo »prikupiti« bralcem, ki naj ga z veseljem vzamejo v roke. Pomembno je, da ustvarjalci časopisa vejo, kaj bralce zanima in tudi kaj kot občani morajo vedeti. Čisto na kratko nekaj besed o vsebini našega občinskega glasila. Urednik Jože Zupan pravi, da ima »naš« občinski časopis ŠentRUPERT izrazito poudarjeno kulturno dediščino. Ta tematika je zelo zanimivo branje predvsem za starejše ljudi, ki ga preberejo od prve do zadnje črke. Pohvalijo tudi, ker v našem časopisu ni strankarskih razprtij, pač pa po najboljših močeh poskušamo, da bi bralci vedeli, kaj se doma dogaja. Mnogi so tudi veseli, ker ni nobenih reklam, ki nas drugod bombardirajo na vsakem koraku. Važno pa je tudi, da se lahko v časopisu vidi vsaka generacija."
Torej - občinski časopis bralce seznanja in vsak od njih mora v glasilu najti kaj zanimivega. Menim, da se tega ustvarjalci vaše Funkešnice dobro zavedajo. Od prve do zadnje strani je glasilo privlačno in informativno. Poleg tega tudi Funkešnica bralcev ne zasipa z oglasnimi sporočili.
Urednik ŠentrRUPERTA Jože Zupan še pravi, da je osnovno pri ustvarjanju občinskega glasila tole: »Časopis mora biti drugačen, kot je v sosednji občini! Hkrati pa mora utripati v domačem kraju, da ga ljudje z veseljem prejmejo v roke. Vzor mora biti lasten časopis, da ga z veseljem delaš, pa tudi da ga bralci z veseljem preberejo.«
Za konec naj čestitam uredniku in vsem ostalim ustvarjalcem! Težko je komentirati glasilo šele po dveh izdanih številkah, a mislim, da ste se ustvarjanja občinskega glasila uspešno lotili, in sploh ne dvomim, da bo iz številke v številko še boljše!
Pohvale in pozdravi iz Šentruperta!
Mateja Ramovš
BHffl