List 30. Tečaj 4 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 fer., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. julija 1878. O b 8 e g: Kukavica , kako je ustvarjena in zakaj je posebno koristna gojzdom. kako koristijo tudi živinoreji. (Konec.) (Dalje.) slancev v državni zbor. Z globočine morja. (Dalje.) Naši dopisi. Shod kmetovalcev v Parizu. Pivarne kako se dela pivo v njih in Slovansko slovstvo Popotne črtice. Pogled na Ogersko, kako se Magjari pripravljajo za nove volitve po- Novičar. Gospodarske stvari Pivarne kako se dela pivo v njih in kako Kukovica kako ustvarjena in zakaj po koristijo tudi živinorej v sebno koristna gojzdom. (Dalje in konec.) Razen tu omenjenih prostorov so pa v poslopji še Kukovico vsak pozna po njenem petji, ki ima samo vsi drugi, kar jih je treba za delovanje pivarne; tu je dva glasa. Al korist njena gozdnemu drevju se pre- pisarna f stanovališča za kuharsko osobstvo f za kiju- malo ceni. Zato naj spregovorimo o tej koristni tiči kaj več. čarje, sodarje in za smolenje sodov. Predno pride pivo v veči aii manjši sod, vselej se mora zasmoliti. To Kukovica leže jajca od srede meseca velikega travna dela posebna po najnovejših iznajdbah izdelana Bmolna (maja) do srede rožnika (junija) in sicer vaacih osem osnova, po kateri se stara smola v sodih po vročem dni po eno majhno skor vsakrat drugače pisano jajce zraku raztopi in iz sodov spusti; tako očisteni sodi se v gnjezdo kake druge male tiče, na primer, tašice, pa-staricice, penice, palčka itd. Ta čudna prikazen se po- zalijö potem z novo smolo. Ko se je to zgodilo, pridejo na stroj z valerji, da se smola po vsem sodu enako Buanuicc, pciiiuc, itu. j. a uuuuit urmaacu oc pu- ~ - * ~ • .r > **** * — ~ ~ — --—- ' polnem vjema z njenim želodcem in živenjem. razdeli. Smolč pa se sodi zato, da je sod čednejši in Ona se namreč redi skoro samo od kosmatih in les ne gnjije ter da se pivo dalje drži. Prav tako se smolč tudi manjši sodi, predno se napolnijo in kam gosenic, katerih se celč malo takih tic loti, ki živijo V 9 0 i/ y I t • od črvov. In prav zato je kukovica res velika do- P0SlJeJ°* treba Tudi potem še, ko se pivo dobi iz pivarne brota našim gozdom, kajti ravno take gosenice so največe sovražnice gozdnih dreves. Ker kukovica od tacih zel6 kosmatih gosenic živi, katere imajo več kocin samemu sebi. To se pa le redko zgodi, kajti na kmetih v Z t je njim skrbno ravnati in nikakor ga prepustiti kakor pa druzega života, zato je lahko umljivo, da si i™» maiosaier srcmar mrzio klei, se manj je laiuu, mora želodec svoj zel6 nabasati z gosenicami, da dobiva imajo ledenice, v katerih bi se pripeljano pivo vleglo da ima malokater krčmar mrzlo klet, še manj je takih ki od njih kaj živeža. V želodcu ene same vjete kukovice in hladno ohranilo. Zato zgubi ogeljne kisline in pose je našlo poleg druzega živeža 97 že precej odraš- »tane slabše, in v marsikaterem kraji skoro ni za pičenih prehodnih gosenic (Processionsraupen), kafere je jaco čeravno je morda samo na sebi najljubše in iz malo minut poprej pozobala polno odraščenib v drugi pa 43 po- dobro znane pivarne; to se godi posebno, če pivo ne j/uauuaiQ j —— v ui ugi tu ---- ------ r ----7 --O---I--------/--r v želodcu še druge kukovice so teče naglo in sod po več dni stoji na pol prazen, predno puiuu VW*, aououiu , - v AC1UUV>U ui ugc au&uviuc ov -----o našli celo 173 majhnih gosenic. Zarad tega je pa že- poteče pivo lodec njen nenavadno velik in od znotraj kožuhu Da se toraj pivo dobro ohrani, je vsakako treba podoben po kocinah , ki so se va nj vbodle. cega velikega želodca, ki zaseda velik del kukovičnega Zarad ta- mrzlih kleti ali pa ledenic. Ledenico napraviti ni težko; če je klet količkaj prostorna, se naredi 10 do 15 cm. trebuha, ostaja za jajčnjak (Eierstock) prav malo od zida stena iz desk: prostor med zidoni in steno iz prostora. Po tem pa je tudi jasno, zakaj so jajca ku- desk se napolni s stolčenim ogljem, žaganjem, listjem kovična v primeri z njeno velikostjo le majhna, in zakaj vsak ali slamo; te reči zabranijo, da ne more zračna ali ze jih tako počasi leže, kakor je bilo gori rečeno teden meljska gorkota blizo. Prav tako se zadelajo tla in eno. , aoaui jO uiiu guti icoouv , v oaa. ---.»---o------ ------ ---- --------------- J Zanimivo ie tudi to, kako kukovica oboki ali strop. V tak prostor se navozi ledu, katerega J r m # t 1 « . i w # 1 • t 11*1 t i v 9 j • 1 Y svoja jajca pok lad a v taka tuja gnjezda, kedar se v najbolje stleči, a ne v velike skladovnice zložiti j led njih votlino vsesti ne more. Po natančnem opazovanji se namreč potem vsede in stopi v veliko kepo , ki se se pa godi to tako-le: Kjer kukavica zapazi tako ptuje gnjezdo, v katero kar naravnost svojega jajca položiti ga znese tikoma gnjezda na zemljo, potem ne more ga pa rahlo prime s kljunom in ga spusti v gnjezdo. Gotovo po vsem tem ni odveč, da bolj natanko po znamo veliko dobrotnico gozdov — kukovico. dolgo ohrani. Zraven tega prostora se naredi drug isto tako zadelan, za pivne sode. Ako ni lahko ali celö nemogoče napraviti takih kleti z ledenicami, so dobre posebno tako imenovane amerikanske ledenice. Te se napravljajo na na ravnih tleh po gori popisanem navodu, le je treba dvojne stene iz desk; prva unanja je namreč na mestu zida. Ce so take shrambe za led dobro narejene, se v njih 232 mrziota in led še dalje držita, kakor po podzemeljskih ledenicah. Iz tega izkaza, ki obsega razeo Dunaja in njegove okolice (brez Doljno-Avstrijske dežele) le one kraje -------------------v-------j--------—«-.v,, Iv po Kakor je iz vsega tega razvideti, je led silno važna katerih prebivajo Slovenci, je razvideti, koliko raz- stvar priČenši z vrenjem do tje, ko se pivo toči zato o»»«» p«»vvuo. « »*vujuui «v kjv/, «.v t-atu * čka je med njimi glede povžitja piva. Na Dunaji z mora skrb za-nj pivarnarjem kakor krčmarjem vedno okolico vred pride na osebo po 234 litrov na leto živa biti. Po našib deželah se — izvzemši kako posebno Kranjskem pa t na gorko zimo led ne dobi težko f tudi so v rabi že po litrov. a Primorsko in Dalmacijo ni vračunjena Dreherjeva pivarna v Trstu, stroji (mašine), ki led delajo po umetni poti; ta led je ker je zunaj čolnih mej; ona kuha leto in dan po 30.000 prav tako dober, kakor oni, ki se sam naredi. Taki do 35.000 hektolitrov, a pošilja svoje blago večidel v stroji pa, ker se splačajo i t Taki če se ima narediti veiiko ledu na enkrat, so pri nas predragi; imajo jih zato po vročih deželah, kjer ledu po naravnem potu ni dobiti, enega Človeka za leto in dan. tuje dežele; zato se sme za Primorsko in Dalmacijo s Trstom vred računati komaj po 1 liter na Ko gostilničar prejme pivo iz pivarne, naj sode po- stavi v svojo ledenico Nasproti temu je opomniti, da je leta 1876. prišlo če pa za-nje nima posebnega »a Solnograškem (Salcburškem)^ po 187 ) na Go- prostora v nji, nikakor ne naravnost na led ali tik renje Avstrijskem po 104, na Ceskem po 96, na Moravskem in Slezkem po 46, v Bukovini pa njega, temveč nekoliko v stran. Vsakako naj pa bo da se pivo dobro miru sodček 20 do 30 ur tu pri vstavi. Tudi se sodček tje, kjer se ima točiti pivo, ne po volj litrov na enega Človeka. To Je pač dokaza do- vsiavi. jLuui a e »ouueis. tje, Kjer se ima lociu pivo, ne vvlj > uc* sme valiti, ampak prenesti, kar se stori labko na splošno razširjeno da na Kranjskem in Primorskem pivo še f toraj tudi svojih pivcev nima. drogu z dvema kljukama tako ) zgorej. Za tok se položi potem naravnost v omaro z da je pušna luknja Nekaj je temu krivo vino, katerega se tu veliko pri- deluje f še več pa žganje, ki se čedalje bolj razširja ledom ki iuuuiu y ivi JO lina uouuau^o voatv rvi vjixiaici emu rw ~w ~v —-jw.«. w w — u J • je na dobrem pivu kaj ležeče. Taka omara potrebuje čas je, da se prodaja te škodljive pijače ima dandanes že vsak krčmar, kateremu posebno med ubožnejšim prebivalstvom. Res zadnji } pa tudi za malo prostora, napravljena je za sodček, in se postavi kamor koli. Znotraj je podložena s kositarjem ali plošami iz cinka, ima za sodčke odločen ustavi ali vsaj omeji! Na Koroškem je bilo 1867. nič manj ko 123 pi- , med temi pač večina majhnih, napravljenih prostor tudi iz cinka, »iavou aatcic^a jc — —• — .Vvvu.v. «««v «w.^v tudi s cinkom ograjen, ki se po luknji vrh njega vsak okolico. Letos bo tudi teh gotovo že veliko manj dan dopolnuje po potrebi z ledom, kateri hladi pivo v tudi na Koroškem je jelo prevagovati žganje. zraven katerega je oddelek varn, lastno potrebo ali k veSemu za za kako občino in njeno 9 ker so du. Pipa mora biti primerno dolga in se zabije v točno luknjo sodčka; po tej naj teče pivo. Ko se sodček dene v omaro z ledom «.v o v, UWUVI.» uuuv w uuiaiu 0 I^UUUI , 86 ZgOTUja luknja ne sme odpreti ali prevrtati, da skoz njo ne uide preveč ogeljne kisline in pivo ne postane jalovo. Zato imajo že sploh mesingaste peteline s spušČkom, katere zabijajo v zgornjo luknjo. Spušček se odpira takrat, kedar se odpira pipa. Na ta način se ogeljna Največi razloček glede povžitja piva je pa med Avstrijskimi in Ogerskimi deželami. Za 20 milijonov in 984.000 prebivalcev Avstrijske strani se je 1. 1876. skuhalo 11 milijonov in 671.378 hektolitrov piva, to je, po 33 litrov na osebo; na Ogerski strani, ki ima 15 milijonov in 509.500 prebivalcev, se je pa skuhalo le 505.507 hektolitrov, tedaj je prišlo na enega človeka po litre. Temu pičlemu številu vzrok so kislina, glavna dobrota piva , najdalje obrani v sodih. Po tem lahko razvidi vsak, da je treba skrbno ravnati tudi z majhnimi sodi, ki ) se dobč iz pivarn , da pivo ostane dobro in ne zgubi svojega prvega okusa. Predno pridemo do konca, zdi se nam priličn Črhniti nekoliko še o tem , koliko se povživa piva največ žganj arije, katerih imajo po Ogerskem judje vse gostč. Davka od piva se je plačalo leta 1876. po deželah Avstrijskih 21 milijonov in 734.660 gld., po Oger- skih pa » h slovenskih deželah Nemškem teh izkazih t po po našem cesarstvu in po Po liko Ce po 995.051 gold. Kak velikansk razloček ! vsem tem pogledamo v druge države , ko- se ondi piva povžije, posebno v Nemčiji, se pokaže in to po natančnih uradnih zapiskih razvidno tudi to, da se po deželah z kim obrtnijstvom povžije mnogo več piva, kakor po drugih. Ali ne sledi iz tega p>j ) da je pivo res d razloček neprimerno velik. V najbližnji nam deželi Bavarski pride na osebo po 216, na Virtemberškem po 228, na Saksonskem po 118 litrov na leto; sploh pa v nobeni nemški državi ne pride manj ko po 40 litrov > ga Naslednji izkaz spričuje, koliko se je po posameznih deželah piva kuhalo in povžilo leta 1876. in koliko ga je prišlo poprek na eno osebo. Pristaviti bi bilo piva na osebo. Čeravno je davek od piva nižji, države vendar več dobivajo, ker se ravno zavoljo manj- in po tem vravnane nižje cene več piva sega povžije davka se i da 1877. v tem obziru ni bilo skoro nič drugače. kuho Slednjič bi bilo piva še opomniti to } da se je za Dežela v Število prebival- cev pi-var-nic Leta 1876 pridelanega piva hektoli -trov Davka v goldi-narj ih cz to a> J* o8 CD > 98 55 > O U cS a> > o >o 1876. porabilo 3 milijone in 226.898 me-tričnih centov ječmena, hmelja pa 21.927 metričnih centov. Po vsem tem je lahko razvideti, koliko pivar-stvo koristi kmetijstvu. Cem več se tedaj ljudje lotijo piva, tem več bo koristi za kmetijstvo. Dunaj in okolica Štajarsko Koroško Kranjsko Primorsko in Dalmacija 1,014 000 1,160.000 344.000 481.000 634.000 23 86 123 11 2,373.541 547.236 103.313 35.313 2 1116 5,023.121 1,180.690 169.073 77.736 234 41 30 7 10.677 7 10 Gospodarske novice. Shod kmetovalcev v Parizu. Med veliko svetovno razstavo je bil v Parizu tudi shod kmetovalcev iz vseh krajev svetd, ki je trajal od 11. do 20. junija. Razen Francoskega je bilo v tem shodu zastopanih 22 držav. Vseh skupaj je zbor štel odličnih glav. Med Avstrijanci so bili c. k. dvorni svetnik dr. vitez Hamm, vitez Komers, grof Henrik Wodiczki in dr. Millč. 5 333 Ves zbor je bii razdeljen vil odsekov, namreč v odsek za kmetijstvo , živinorejo , vinorejo , vrtnarstvo, kmetijsko tehniko, tehnične postranske obrtnije, svilo-rejo, čebelorejo in znanstvo zaželk, konjerejo, kmetijsko postavodajstvo in kmetijsko šolstvo. Dopoldne so odseki imeli svoje seje, popoldne s> bili občni zbori. Važnejše obravnave so se sukale okoli sledečih predmetov: kako zatirati živinske kuge, — kako pospeševati nauk v kmetijstvu posebno po popotnih učiteljih, — kako skrbeti za izrejo lesd, — o davku na špirit in sladkor, — kako se da voda iz mestnih kana lov koristno porabiti, — o kmetijskih poskušalnicab, — o vvaževanji mesd iz Amerike in Avstralije, — o vpeljavi časom primernega zemljiškega katastra, — o konjereji, — o stanji vinoreje s posebnim ozirom na škodo po trtni uši. Razprava o filloxeri (trtni uši) je trajala več dni in je razodela mnogo dobrih skušinj. Po končanem zborovanji so gospodje obiskali več odličnih posestev na deželi. Slovansko slovstvo. * Eojoj cjiOBeHCKoj rpaHH np nna^a.iy Cjjobghh y ropHBoj A.iEaHHjH h y MaKe^oHHjH. Ilncao J^ecnoT Ea- H,OBH1& H3 MaEe^OHHje. Pod tem naslovom je prišla nedavno v Belgradu iz državne tiskarne med svet brošura, ki na 48 straneh razpravlja s političnega in kulturnega stališča važno vprašanje: „kateri slovenski veji pripadajo Sloveni v gornji Albaniji in v Macedoniji. Duhoviti pisatelj pravi v predgovoru: „Da se more določiti, kateri ndrodnosti pripada kak n&rod , treba je pred vsem poznati: 1) njegov mdterini jezik; 2) njegove običaje; 3) njegovo zgodovinsko prošlost. V teh treh ozirih hočem jaz opisati slovenski närod v Macedoniji in gornji Albaniji, kateremu tudi sam pripadam". — Iz tega se razvidi vsebina in tendenca knjige, katera naj bi našla tudi v Slovenih mnogo prijateljev, a jezikoslovcem bi se, po naših mislih, smela še posebno priporočati. * CTapo-CpEH. Haimcao ^nMHTpnje AjieKCHjeBHi H3 PaocoEa (J oeojiidih ÄHEpe.) Tudi ta brošura, tiskana, kakor zgoraj omenjena, v Belgradski državni tiskarni in ravno toliko strani imejcča, naj bi našla med inteligencijo slovensko kupo-valcev in bralcev. Kar je opomnjenega o prvi , veljä skoraj o drugi, razven predmeta, ki je tudi važen v sedanjih dneb , ko so obrnjene vse oči na Slovane, dakle tudi na Srbe. — Tisek obeh knjig je jako ličen. J. Charpentier. * Boris Miran's Gedichte. Auswahl, aus dem Slo-venischen übersetzt von J. S. Wien, 1877. Druck und Verlag von A. Keiss & P. Horn. 16°. 79 strani. Razven nekdanjih naših pesnikov: Prešerna, Vilbarja, B. Tomšiča, in v novejši dobi Lujize Pesjakove, Sloveni sploh nimajo pesnikov, da bi se bavili z nemškim pesništvom. Nekaterim se zdi to potrata časa in dušnih kreposti, a drugi sodijo spet drugače: pesnik slovensk namreč pokaže v nemškem verzu svojo dušno ugibičnost in spretnost za prizva-janje tujega jezika in Djegovih svojstev. Tudi hrvatski pesniki: D. Dud umi, Milo v i. dr. so znani med nemškimi pesniki po dobrem, kar služi v čest njim in närodu. Pri nas vsakdo, ki nima zaprtih oči, spoznava, koliko je storil Stritar do zdaj na polju beletristike naše. V obziru forme je on v novejši dobi največ uplival na mlade pesnike slovenske, ako tudi imamo že pred njim vzorov, toda on je učil in je učeč delal. A to miče. Te nemške pesmi nam sicer niso nove — poznamo jih po nekoliko iz B. Miranove zbirke in iz „Zvona", vendar zanimajo nas, ker jih vidimo v nemški besedi in dovršeni obliki. Slučajno so prišle te poezije — iz-vzemsi obe pesmi iz cikla „Raja" in odlomka „Ore-stau — še v rokopisu pred oči slavnemu nemškemu pesniku Anastazij u Grjünu, kateri je pisal o njih Jo s. Cimpermanuiz Sraj barskega Turna v pismu dnč 23. junija 1874. leta med drugim: „Neben der echt poetischen Stimmung, welche in diesen Dichtungen vorwaltet, war ich aufs erfreulichste überrascht durch die fast Pia ten's che Correctheit, mit welcher (ein paar kleine Ausnahmen abgerechnet) Stritar sowohl in sprachlicher wie in rythmischer Beziehung seinen deutschen Vers behandelt." To je lepa in veljavna pohvala, kateri ni dodati druzega, nego, da Sloveni svoje knjigarne pomnože tudi s tem najnovejšim delom Stritarjevim. — Cena elegantni knjižici je 50 kr. in dobiva se pri izdatelju: Währing, Zelierhof 6, na Danaji. J. Charpentier. Popotne črtice. (Dalje.) Po težavnem, le zarad narave še prijetnem potu dospem v dolino. Tu so hiše le posamezne, preko pota večidel le grmovje in obilna, a močvirska, tedaj ne predobra trava. Griči pa so povsod lepo zeleni, čeravno oko pogreša večega, čvrstega drevja. Sila je najbrže prignala posestnike, da gozdom niso prizanašali. Ker je v tem jela hladna noč spuščati svoj temni plašč nad zemljo, nisem mogel gledati druzega, kakor še razsvetljene vrhove gord. Ce pa človek le na vzgor gleda, se lahko na zemlji spodtakne; to se je tudi meni zgodilo in padel sem nad kamnom , da je vse od meno odletelo. Ko sebe in svojo robo pobiram in tepem prah, priteče pes bližnje hiše in se mi zaleti pod noge. A bunka moje palice ga poduči, da nisem zajec ali kaka enaka zver; rep stisnjen med nogami teče cvileč nazaj proti hiši, med katere vratmi se pokaže zdajci ženska, ki jame lajati nad mano še bolj, kakor prej pes. Jaz pa grem mirno svojo pot in kmalu babe ni več slišati. Zopet grem v rebro in pot mi stopi na čelo. Ker ni druzega, pride mi na misel krčmarica, kateri je bil ideal učitelja ta, „da otroke tepe in za ušesa vleče." To se je ženi gotovo naravno zdelo. Da, da, šiba, šiba v šoli! Skoda za njo, da je ni več. Mnogo starišena bi bila prihranjena žalost nad otroci, mnogo učencem bi koristila, spravila jih do kaj koristnega. Veliko manj spridenih mladih ljudi bi bilo na svetu, če bi v šoli še pela šiba, kakor je pela nekdaj. V teh mislih srečam moža z motiko na rami, ki mi prav prijazno želi „dober večer". Odzdravivši mu ga prašam za pot proti Št. Vidu. Brž se mi ponudi za spremljevalca po stranski poti, a jaz mu rečem, da bom že sam prišel, če mi jo le pokaže. Mož mi vstreže in tako pridem preko zelenih logov in obilnega polja že o mraku do Št. Vida pod ZatiČino, kjer sem namenil svoj šotor postaviti za to noč. St. Vid je lepa vas, ima lepo cerkev s krasnim zvonikom, ki se že od daleč blišči. Hiše so vse zidane, tako, da je vas podobna trgu. Z velike ceste se prav lepo vidi, ker stoji na gričku; zato so tudi ceste po nji neravne. Tu so trije duhovni, ljudska šola, za katero 234 se je posebno sedanji gospod župnik brigal, dokler mu Vestenekovci niso zgrenili veselja do nje. Jaz sem na pr. videl tu prav izgledne spise deklet, ki so vredni vvrsteni biti med lepopisje. Takih menda zdaj ni več. Ta kraj ie zadnji čas postal imeniten posebno o volitvah. Vkljub Vestenekovim in drugim agitacijam je volil namreč vendar ndrodno. Veliko bi se dalo pripovedovati o glasovitem Litijskem paši in o neki borni živalici, ki ima naslov okrajnega zdravnika. Prvi je našim bralcem že dovolj znan, zadnji pa ni vreden, da bi ga človek pod per6 vzel. Toda po teh opazkah naj vrnem se na svojo pot. Vtrujen dospem do župnikove hiše, katera se mi gostoljubno odpre. Bili smo svoji pri svojih („entre nous" pravi Francoz) in ura nam je pretekla le prenaglo, čeravno smo se pogovarjali le tako, da bi bil naš pogovor tudi državni pravdnik lahko poslušal. Kar se mene osebno tiče, sem našel tu prijatelja, katerega že skoro 15 let nisem videl; zatorej opravičeno veselje moje zavoljo prijetne družbe. Drugi dan mi je prijazni gospod župnik razkazal bližino poslopja — lepi vrt z zelenjavo, vodnjak napajan s streha, ki ima čisto mrzlo vodo brez vseh živalic, in marsikaj druzega, kar kaže , da ni J)il le za šolo, ampak tudi za druge reči jako marljiv. Skoda, da ima o Vestenekovcih tako malo hvale za svoj obilni trud! a mislim, da ga to ne grize, kajti ^ose gredo le na najslajše sadje". Ta dan je bil silno vroč, še v senci se je človek potil. Čeravno je bil moj program peš poti, sem bil zato vendar prav vesel, ko mi prijatelj ponudi konjiča, ki naj bi me potegnil do višave nad Trebnjem. Potoma sem radoval se nad zelenimi griči in lepim poljem na obeh strančh ceste; vse je jako lepo kazalo, skoro vsak kmetič, ki sem ga videl, je bil veselega obraza. Pripeljeva se do neke zale hiše, voznik pravi, da je to „pod Gabrom". To tedaj je tista gostilnica, ki je postala znana v novejšem času po Vesteneku! Tu je imel on svoj „amtstag" (uradni dan), kamor je sklicaval župane, čeravno je to najskrajniši kot njegovega okraja. Kar ga je zarad tega in še nekaj druzega prijel „Brencelj", pa ni več tam „amtstaga", tudi s šolo pod „velikim Gabrom" se več tako hudo ne mudi. Vestenek je svoj „amtstag'4 preložil drugam. Bolj iz radovednosti, kakor iz potrebe velim vozniku vstaviti pred gostilnico. Prikaže se na pragu ženska precejšnjega života, čedne postave in prijaznega obraza. Ko zve moje želje, izgine in pride čez minuto časa s pollitrom vina, katero prijazno natoči in ga ponudi najprvo meni, potem pa vozniku z vprašanjem, kam se peljeva. Mene ie tako nekako postrani gleda. Ko sva izpila, požene voznik konjiča in naprej drčiva proti vrhu. Na prelazu skočim z voza in se pomikam po cesti navzdol. Povsod kaže se najlepša letina, katere se še cel6 tički vesele, ker tako prijetno žvrgolč po grmih. Čez nekoliko časa zagledam v nižavi čez majhne gričke, preko katerih se cesta spušča v nižavo, Črn šterž — Trebanjski zvonik. Cim niže se pomikam, tim bolj soparno postaja. Visoko žito ob obeh straneh ceste ne dä špranje nobenemu pišu. Trebanjski zvon naznani poldne in kosci se jamejo vračati domu na kosilo — pevajoč. To tedaj je posebnost teh krajev, da kosci pri svojem delu prepevajo in vriskajo. Vsak kraj ima svoje navade. Vrh zvonika Trebanjskega je vedno videti izza griča , a ko pridem na vrh, zopet pokaže se drug grič pred njim; zdi se mi, kakor da bi se mi umikal, ker mu ne pridem bliže. Narava je tu prav lepa, pot bi me toraj ne vtrudila — al vročina, to je nekaj , kar omami Človeku uh6 in oko, da ima edino to željo, da bi kmalu bil na hladnem. Srečujejo me otroci iz šole gredoč in me pozdravljajo s „hvaljen bodi Jezus Kristus!" — „Amen na veke", odgovarjam in si mislim: „No, hvala Bogu, tukaj se šola ni še potopila v , kon-fesionsiosno". (Pozneje sem skusil na drugem kraji nekaj vse drugačnega, kar bo prišlo tudi na vrsto.) Ves premočen po potu in skoro onemogel vročine prisopiham okoli polu dveh v Tre b no ter stopim v prvo gostilno, ki jo zagledam. Vabi me tudi slovenska lipa pred njo. Lipa me ni goljufala, kajti zadel sem dobro gostilnico, kateri je gospodar znani narodnjak gospod Em. Tomšič, župan Trebanjski. No, hvala Bogu! Ohladil in nakosil sem se o zabavnem pogovoru tako, da sem čez poldrugo unr zopet lahkih nog vzel torbico na ramo in palico v roke ter napotil se proti Mirni peči. (Dal. prib.) Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Alešovec. Iz globočine morja. (Dalje.) Do Kube je bila vožnja srečna in primerno nagla. Tu je ladija postala dva dni, priskrbela si vode, in dobila nekaj popotnikov do Evrope. Spitler se z ladije ni ganil in zato je tudi Dolar na nji ostal, češ, da je na suhem presoparno. Tretji dan so zopet na morji na poti naravnost proti Evropi. Stirnajst dni je bilo vreme vožnji zelö ugodno in kapitan je rekel, da bodo drug dan že videli Kanarske otoke, če bo tako lepo ko do-zdaj. Dolarju začelo je srce urnejše biti in naglej še kri poditi po žilah; spominjal se je, da bo kmalu dosegel svoj cilj, mislil se je že pri svoji Emi. Ponoči pa se vzdigne vibar, ki traja s strašno silo tri dni in tri dolge noči. Trdna in močna ladija, ki je prej tako krepko orala si pot po polji morja, je zdaj neokorno truplo z lesa in železa, ječeče pod silo valov in vetrov, ki delajo ž njim, kar se jim zdi. Popotnike popade strah in groza, najplašnejše in najobupnejše se vede Spitier. Slaba vest in pa smrtna nevarnost — to se nikakor ne vjema. Posebno silovit je vihar tretjo noč. Kapitan že ne more več preračuniti, kje da so, le toliko je skoro gotovo , da je bil parobrod zagnan daleč v stran proti jugu. Dozdaj še ni trpel posebne škode, le en mornar je bil po nekem drogu hudo ranjen. Parobrod pa se je vrlo ustavljal valovom, da si so mu neprenehoma rebra pokala. Zato je kapitan mislil, da bo srečno^ prestal nevihto, če ga ta ne zažene proti suhi zemlji. Ce bi »e pa to zgodilo, potem se je bati najhujšega. Kak strah prešine tedaj vse, kar je na ladiji, ko nekdo zaupije: „Suha zemlja! Na tri (morske) milje daleč se vidi luč". „Pripravite čolne, spustite jih doli!" — veli glas kapitana. Za tem zagrometa dva topova kot znamenje sile in klic na pomoč. Vse plane iz notranjih prostorov na vrh, tudi Dolar tik za Spitlerjem, ki je tako zmešan, tako prestrašen , da ne ve, kam stopa. Ko pride na vrh in dobi od valov nekaj kapljic v obraz, se obrne nazaj in teče v svojo čumnato. Ta hip se ladija strese, kakor da bi bila nekam zadela, in vrata do notranjih prostorov se zaprö. 235 „Kdor more, resi se", je splošni klic vse Dolarja, ki se je prepričal dere , da in je se riae proti čolnom, Spitler še v notranjih prostorih, potiska veliko ljudi oljo notranje politike Andras3y hoč- - — - ° " -- Da je tako, o jsk pred sabo prav tako, da z tem R i> Mag j m gl dokaz kandidat a lk J--l---------f t------- ------ J--------J ---"7 *--J " b"** nuuuiuoh Mj ai d, nazaj nikakor ne more. Predno se urednik po Ogerskem najbolj razširjenega lista „Pester zave > je z drugimi vred v čolnu, ki brzo odrine gov od ladije v valove s tremi drugimi vred. Od suhega sem se čuje klic, a kaj je Dolarju za rešitev lastnega Opomnil Lloyd". On je , ponujaje se svojim volilcem, jako sr dito proti Rusiji in vsemu slovanskemu narodu ) da življenja, če mu nesrečna osoda vzame to, Čemur je po- svetil svoje življenje zopet se Čuje tresk in Emo! In to je zgubil f kajti ovljenje njihove domo bil prihod Magj v Evropo in valovi so požrli lepi parobrod t na dno pogreznil. V istem hipu zgrabi mo- ki se je .gočen val tudi Čoln ter ga zažene v nižavo. pride ob zavest. Dolar zasadili klin med prej zedinjene 8 po Palackijevi zgodovini Češki da se ne morejo zopet zediniti. Magj tu jako važen: oni so > ta ki je ajveči zadržek je Rusij a; ona jhuj t 80- Zbudi se na morskem bregu in gleda krog sebe. Bil in žaganj valove si prizadeva izdreti Magjarski nske je jasen solnčen dan. ne morejo vpreti tem težnjam na-nje se Ma ti 9f Kje sem?" — vpraša španjski. Na otoku Madejri, senor je odgovor iz ust lične mlade Spanijolke, ki se je ž njim posebno vkvar- klin gjari države. „Zato se rati z vso siio, dokler le edeu Magj ar živi na Ogerskem konec Ogerske jim moramo pravi Falk vpi Naj 80 klenili v Berol d iala t kakor je bilo videti. (Dalje prihodnjič.) Rusij boj za U enj f k jim i n m rt m drago, priti z Evrop e zmaga Magjar v tem boji, se bo smelo Magj ar domo reči, aa vkijub tisočletne dobe, • T^l m m m m m. vino v kar ima t si jo je iznova osnoval Dalj misli Politične stvari. b a i k, da v Petrogradu ne bodo pozabili Avstro-Ogerska obnašala proti Rusiji prej in o kongresu, t kako se je da Pogled na Ogersko toraj j ska med Avstrijo in Rusij gotova t 7 Take rotomontade menda tudi Ogerskim ministrom ne bodo po volji, ker niso tako kratkovidni, da ne bi na- Jkako se Magjari pripravljajo za nove volitve po- Pfej Videli, da bi v taki vojski vsaj Ogerska glavo zgu- slancev v državni zbor. Dila. Zato je T prav rekel, da vlado, ki bi zahte „Extra Hungariam non est vita, si est vita j non ojsko z Rusom, bi bilo treba nemudoma od -est ita" to je bil bahaški pregovor Magjarov, dokler so svoj jezik še skrivali in je bii še latinski jezi* njihov parlamentarni jezik. Po naše se pravi to: „zunaj Ogerske ni življenja, in če je življenje, pa ni tako kakor pri nas." Poglejmo zdaj nekoliko, kakošno je življenje Magjarsko zdaj, ko je gotovo v največem cvetji, ker se pripravljajo za nove volitve poslancev, katere imajo biti prihodnji mesec. Pretep s krvavimi buticami je zdaj na dnevnem j*edu. Prvi tak krvavi pretep je bii v Gjengjesu med vladno in nji nasprotno stranko. Ranjenih ni bilo nič manj ko 62 ljudi, treba je bilo vojakov vala \ staviti. vso marljivostjo za volitve, ne tako pa 8 i o v a k i po gorenji Oger- p as i v ni upor, to je, da ne voliti, češ Srbi Ogerski se tudi pripravljajo z ski; ti so za da nimajo nikakoršne nade, da t zastopnikov v zbor, in da spravili več svojih treba sedanji vladi poka- zati svojo nezadovoljnost z nevdeleževaojem pri volitvah. „Obzor" pa meni f da Je na vsak način bolje voliti, če zmagajo Slovaki tudi le v enem okraji, da bi potem njihov poslanec v zboru o vsaki priliki protestiral proti helotskemu stanju, v katerega je Ogerska oblast kontu- macirala ves Slovenski narod v Slovakiji. Al kje se f da so naredili mir. Veliko so jih zaprli. Med pretepači ni bil le priprosti narod, ampak tudi veiiko ljudi višib javnih stanov. Po tem se mora sklepati, kako „ritterlich" je Magjarsko pleme. Zavoljo tega je Tisza urad-nijam razposlal okrožnico z ukazom , naj zabranijo vse večina dandanes zmeni za proteste manjšine ali celo posameznjakov! Tako je na Ogerkem zdaj pred volitvami. vladi nasprotne agitacije (eljen volilna svoboda na Ogerskem!) in da se s takimi, ki „motijo mir ■ " ali kar je vse eno, agitujejo proti vladi, strogo ravna po postavi. Velikim županom je pa ukazal, da morajo svojim uradnikom zabraniti vsak pritisek na volilce in strogo paziti na to, da vsak voli, kogar hoče. Res, prav Mnogovrstne novice, * Sneg meseca malega srpanu. Iz Lecha v Tirolih piše časnik „Bote für Tirol" od 4. dne t. m. tako le : Od 4. ure zjutraj sneži kakor o božiču. Sedaj je ura opoldne , in že ga leži 16 centimetrov na debelo. Včeraj v se Magjarsko! Tisza sam je kandidat v Debrečinu , tem ultra-magjarskem gnjezdu; tam hoče rešiti čast svojo in svojega prijatelja Andrassy a. Ce on tam zmaga misli — potem bodo tudi druga Magjarska mesta šla za vlado. Al kaj se mu je pripetilo V Njegovi prijatelji so mu napravili slavoloke, te pa je množica potr- prekrasno polje in senožeti so pokrite s sneženo odejo. Se ve da tudi na planinah stoji živina do kolena v snegu. ' v letoš- Novo iznajdene narodnosti na Ogerskem J njem programu katoliške gimnazije v Ni tri in pa brez -verske realke v T r e n č i n u nahajajo se učenci pod imenom sledečih narodnosti: Magjari, Nemci, Magjaro- Nemco-slovaki in Magjaro-Slovakov ni! nemci, Magjaro nemco-slovaki slovaki! Prečudna zmes! Le f i • gala in podrla, le nekaj jih je rešila silna policija enake osode. Ko je Ti s za govoril voiiicetn, je bil velikansk škandal: njegovi prijatelji so mu kričali „eljen" (živio), a tem nasproti oglasili so se nasprotniki 8 sikanjem in žvižganjem tako, da včasih ni bilo razumeti ne ene be- Naši dopisi. Rusije 14. junija n ff je sklenjen živila vojska!" Evropsko-turški mir taka napitnica bi se sede njegove. Policija je potem naredila mir in zaprla bila na včerajšnjem poslednjem obedu kongreslerjev v več raz8ajalcev, pa jih je morala več izpustiti f prisil- Berolinu najbolje vjemala s situacijo. prekano se je kakor pravijo, po „narodu". To vse je prav ma- kongres začel, s prekano se je končal, bistvo Berolia- jena, gjarsko in kaže očitno jako protivnega dubä zoper vlado skega kongresa je prekana. Ker morda mnogi čitatelji 23ü „Novic" ne vedo, kako se je ta prekana začela in moj- stersko izpeljala, naj jim stvar nekoliko razložim, — Proti koncu februarija so nase armade, razbivši v prah in razsipavši kakor pleve poslednjo Turško vojno dru-bal pod načelstvom Sulejmana, stale samo še nekoliko milj od Carigrada in Galipolja. Stolico Turško in prelive bili bi v 24 urah zajeli in zasedli skoraj brez boja, zakaj Turki armade za obrambo teh važnejših strate-gičnih stališč niso več imeli. Sultan je bil že gotov, s svojo stolico udati se na milost Ruskega cara, in sklenjen bil bi mir, dostojin Ruskih zmag. Al Angleški poročnik v Carigradu, Lejard, ko je videl situacijo tako ugodno Rusom, je po telegrafu sporočil v London tadanji položaj. Angleški minister vnanjih del, Derby, se je naglo odpravil k Ruskemu poročniku v London, grofu Suvdlovu, podavši mu roko in možko besedo, da Angleška vlada bo priznala vse pogoje miru med Rusijo in Turčijo glede Bolgarije in Armenije, ako Rusija vstavi svoje armade ne zajevši Carigrada in Gali-poljskega polotoka, češ, da interesi Anglije so varovani samo s tem, da prelivi ostanejo v istem položaji, v katerem so po Pariškem traktatu. Suvalo v je brž poslal dolgo depešo v Petrograd o Angleških željah in možki besedi Derbya in iz Petrograda so tudi po telegrafu veleli velikemu knezu Nikolaju ustaviti naše armade ter s Turčijo mir skleniti. O tem so še isti dan poročilo poslali tudi vBerolin, in Bismark se je silno razveselil. Še več veselja pa je naredila Ruska lahkovernost Angleškemu prvemu ministru Beakons-fildu, ki se je poprej zvat Disraeli, Žid po rodu. Nastopil je zdaj čas za njegovo delovanje. Ko bi bili naši zasedli prelive, Angliji bilo bi nemogoče vojevati se z Rusijo; a prelivi so ostali svobodni, tedaj naglo zajeti z Angleško floto. Ko je Gorčakov videl Angleško ve-rolomno goljufijo, je napisal znani cirkular, s katerim je priobčil, da naša armada bo vendar stopila v Carigrad. Al Berolinski „mešetar" ga je potolažil z novo prekano, češ, da Anglija je k Carigradu odpravila vojne ladije samo zaradi varnosti Angležev, živečih v Carigradu. Gorčakov je na to vzel svoj cirkular nazaj, Anglija pa je poslala še nekaj bronenoscev v prelive. Naša armada zdaj ni mogla drugače zajeti Galipolje, kakor da bila bi napovedela Angliji vojsko. - Dejr-byja je bilo sram te nepoštenosti, zato je izstopjl iz ministerstva kot mož beseda- In sklenjen je bil sv. Štefan ski mir. Ruski narod ga je sprejel dovolj hladno z besedami: „Delo ne okončenoje delo\ Vendar smo mislili, da kakih 15 — 20 let se bo živelo brez Turškega vprašanja. Tako smo mislili mi. Anglež Beakonsfild je pa mislil drugače. Prelivi so z goljufijo prišli v Angleške roke, Angležem je tedaj zdaj mogoče vojevati se z Rusijo, zato Beakonsfild ni hotel priznati sv. Stefanskega miru, al ker je Rusija tudi zadosti močna proti Avstro-turški-angleški zvezi; treba je tedaj bilo nove prekane s pomočjo poštene Berolinske meše-tarije. Kakor je februarija mesece ^D e r by, tako je maja meseca Salisbury prekanil Suvalova, vendar s tem razločkom, da meseca maja je Suvalo v tirjal, da se Angleški pogoji, želje in možka beseda zapomnijo v zapisniku ; le pod tem pogojem je mogoč kongres. To se je zgodilo, in „Globe" je celo na vsa usta razglasil dogovor, morda zato, da se ves svet lože prepriča, kako Angleži svojo besedo drže. Kongres je tedaj z novo prekano bil gotov in „pošteni Berolinski mešetar" se je tega neznansko veselil, dasiravno je dobro vedel, da Angleška možka beseda je piškav lešnik. Tedaj na noge 1 Da se dosežejo Bismarkove tendence , treba je G er mani j i ne Rusko slavjanske, ampak Magjaro-an-gleške zveze , al to združbo treba je strojiti na tihem za hrbtom starega onemoglega cesarja Viljema pod li- v čino združbe z Rusijo. Sv. Stefanski mir je treba raztrgati na kosčeke , a ne tako, kakor da bi to bilo za interese Germanije, ampak zato, ker to tirjajo Avstro-angleški interesi. Avstrija je zaprla neutralizirano Donavo zajevši Oršovski ostrov, Avstrija je zamotala Srbijo v železnocestno in trgovsko mrežo, Avstrija ima po pooblaščenju kongresa zasesti Bosnijo in Hercegovino proti volji Bošnjakov in Hercegovincev, Avstrija je konfiskovala pristanj Spico, katero so Črnogorci s po-toki krvi v boji dobili, Avstrija ima imeti vojno-poli-cijöki nadzor nad Barom , katerega so Črnogorci ravno tako drago privojevali, v interesih Avstrije mora Crno-gora DulČinjo Turkom vrniti, v interesih Avstrije se mora sv. Štefanska Crnogora tudi prirezati. Je li vse to v interesih Avstrije? Cuduo, da celo mnogi avstrijski Slovani trde, daje to v interesih Avstrije! Ruski narod misli, da to jemorda o interesih Magjarov, najbolj gotovo je pa vse to v interesih pangermanskih, kajti ,,das Vaterland muss noch weiter werden nach Osten". O Slav- janskih interesih to ni, in tedaj v interesih dobre polovice Avstrije tudi ni. A kaj to? — o Angleško-av-strjskih interesih je še več: dobro polovico Bolgarskega naroda namreč iznova izročiti Turškim trinogom! Pošteni „mešetar" jo je dobro zmešetaril. Da bi Bolgarija ne bila prevelika in prenevarna Avstrijskim prijateljem mešetarjevim, bodo tam, kjer se je največ nedolžne Bolgarske krvi preliio, še požigali in morili Turški divjaki na Čast Berolinskemu kongresu. Zdaj po kongresa se v Rusiji sliši klic: ,,Delo daleko ne okončenoje delo.^ Neusmilenejše je Angleška vlada ogoljufala Grke — pa Grkom bo morda ta Angleška perfidija služila v^ koristen poduk; oni se bodo morda spomnili, da Grško kraljestvo je vstvarila Rusija, in osvobojenja Epira? Tesalije, Krete in otokov morejo pričakovati le od Rusije. — Kaj pa Italija in Francija? Prekanjeni ste tako neusmiljeno, kakor Rusija in vsi narodi Balkanskega polotoka. H koncu kongresa je Beakonsfild dal na znanier da Anglija je sklenila s Turčijo zvezo in zato je prejela od Turčije Ki p er s ki otok, — to je udarec kakor strela z jasnega neba na Italijo in še posebno na Francijo: Gibraltar, Malto, Suec, Kiper in Galipolje v Angleških rokah, tedaj sredizemno morje je Angleško-jezero! To tedaj so tisti znameniti Evropejski interesi, za katere se je Anglija vstavila proti Rusiji! Evropa je v Angleški mreži. Francozi in Italijani ohajor Avstrija bo zidala železne ceste v Solun in Carigrad,, kamor se bo vozila o binkoštih „špancirat" namesto v Postojno, Berolinski mešetar" pa v radosti svojega V8peha si ploska v dlani. Berolinsko časopisje je te dni vrglo masko z obraza ter odkritosrčno pripoveduje, kako lepo je dosežen cilj kongresa. „National-Zeitung" pripisuje vspeh kongresa posebno modrosti kneza Bismarka ter se zadovoljna raduje , da Rusija je prejela Batum po kongresu, Turčija je ostala bimera, Anglija j e-prejela dušo in telo Turčije, Slavjanski narodi so osvobojeni Turškega jarma, vazalne Slavjanske kneževine so prejele samostojnost, Avstrija je krepko stopila med nje in zato so v prihodnje popolnoma nemogoče zmešnjave in — Ruske intrige in tedaj nakane panslavistov so za vselej pokooane (! !) — ,,Mo3kov8ke Vedomosti" v današnjem listu v odgovor Berolincem končujejo vvodni članek tako le r „Samo eno so z&bili vriskajoči od veselja (Berolinski) časopisarji: to, da ves ta rezultat je vendar dosežen & rokami Rusije, z njenim potom in njeno krvjo in pa, če tudi je narejen velik korak naprej v zgodovini, da izmišljene pregraje ne bodo v stanu zadrževati teka naprej — počakajte z radostjo ..." — Rusko Časopisje je ostalo sploh nedovoljno z rezultati kongresa ter ga imenuje prekanjenost, in v Ruskem narodu se slišijo tudi 231 ostre besede proti Šuvdlovu in Gorčakovu; mnenje, da vojska se bo kmalu ponovila, je splošno, kakor tudi to, da vojska bo z Avstro tursko-angleško zvezo. V GorlC! 21. julija. — Čudno! V bližnji Italiji taka agitacija proti kongresu in proti Avstriji — tako hrepenenje po Italiji neodrešeni („Italia irredenta") in pri nas — še posadke nimamo! V drugo, kar jez pomnim, je naša kosama prazna in smo urez glavne straže na Travniku. S t i r i n š t i r d e s e t „Kranjskih Janezov" (Kuhnovcev) — „fletnih" fantov — vzdržuje javni red , ali prav za prav varuje vjetnike pri mestno-pooblašČeni sodniji. In tudi v prihodnje — kakor slišimo — ne pride menda nič druzih vojakov sem. Tako dobri ljudje smo mi, in tako malo se bojimo italijanskih rogoviležev, če prav je bil te dni (v petek popoldne) na kolodvoru prilepljen — pravijo — plakat zadevajoč „neodrešeno Italijo" ! — O nepriličnem času se nam je podrl eden poglavitnih stebrov Avstrijstva na Primorskem. Umrl je 15 t. m. v Kaltenleutgeben-u pri Dunaji Goriški prvak g. Julij Hektor bar. Ritte r- Zabony, prvi veliki obrtnik in posestnik, lastnik in solastnik obširnih fabrik v Stračicah in Podgori, predsednik kupčijske zbornice Goriške, mestni starašina, deželni zbornik, ud gosposke zbornice Dunajske i. t. d. Ponoči od četrtka do petka so pripeljali truplo po železnici domu in v petek zvečer ob 6. uri je bil pogreb tako ve-likansk, da je Gorica malo enacih videla. Vil se je prevod po najimenitniših ulicah od severnega konca mesta do protestantovske cerkve na južnem koncu. Po vseh ulicah, koder je šel sprevod, bile so štacune zaprte in~ so gorele razne svetilnice (česar nismo pred še nikdar pri nas videli). Za red je skrbela mestna gosposka, zarad Česar se v „lsonzo-u" nekako opravičuje. Prav je, da je to storila, ali težko nam de, da o drugih prilikah mestnih uradnih vredovavcev pogrešamo, n. pr. na Sv. Rešnje Telo, — ko med procesijo celo pivo prevažajo,*) da ne govorim o drugih nerodnostih. Baron .Hektor Ritter je bil blagosrčen mož, velik dobrotnik naše dežele, in ne toliko po kakih duševnih zmožnostih ali dejanjih, kolikor po svojem „nimbus u" kot prvi bogatin, kot umen pa dobrotljiv gospodar cele armade delavcev in uradnikov**) in kot poštenjak nekaka vele- m o č na Goriškem. — Dediči so dali magistratu 500 gl. .za uboge. — 23. t. m, se pričoe na gimnaziji maturitatna preskušnja z 12 študenti, katerih 2 veljat» za ekster-nista; 25. julija pa bode preskušaja na realki. Mobilizacija je pobrala na gimnaziji 2 suplenta. Se dobro, da se je to zgodilo proti koncu šolskega ieta. — „Sagra con bali o" imamo že spet danes „pri Rajhu", znabiti zato, ker nista umrla tista dva, ki sta se se steklenicami potolkla preteklo nedeljo po plesu. Stopinj gorkote imamo 26 R.! Da se plesi v mestu dovoljujejo vkljub temu , da še cel6 magistratni (?) list „L* Isonzu" proti njim pisari, zdi se nam čudno. Znabiti je vendar res, -da so pri nas plesi finančna zadeva. Več vina in piva ko se speča, več dobička imata mesto in država. Najemniki užitnine silijo neki na to, da se ljudstvo vabi v krčme po — plesih ! Gotovo je , da mnogokrat, če županstva na kmetih dovolitev odrekč, rekurenti pri c. kr. okrajnem glavarstvu sebi v korist pravdo doženejo. Nasledek te morale je, da je surovost in 'demoralizacija med nižim ljudstvom že ogromna, v mestu in na kmetih. Sram me je razglasiti, kar se je na priliko prvo nedeljo t. m. zgodilo v Rihenbergu. — 3£bbene! kakor sejete, gospoda, tako boste želi. Na ^vsak način se mi zdi vredno omeniti , da bi bilo prav, *) Tako 1. 1876. **) Vseh podložnikov Ritter-jevih je okoli 5000 (moških in ženskih.) Pis. ko bi U£Š deželni zbor v prihodnji sesiji plesne zadeve postavno uredil , županstveno oblast branil , ali kar si bodi storil, da se pride demoralizaciji v okom. — ,,L' Isonzo" je hotel siliti deželni odbor, da naj se postavi na čelo odboru za nabiranje milodarov za tiste družine, ki so po mobilizaciji zgubile podpornika, ali deželni odbor ni hotel tega storiti, češ , da v prvi vrsti je dolžnost županstev skrbeti za svoje ljudi. Vivodiua na Hrvaškem 15. junija. T. M. (Javna zahvala.) Kako dobro je, če imamo na kmetih izvedenega živinozdravniškega pomočnika, to čuti posebno gospodar, ki unane pomoči pri svoji živini potrebuje. In to sem tudi jaz skusil. Naj povem, kako. 12. t. m. je moja krava imela storiti, a ni mogla. Poskušali smo to in uno, pa ni bilo mogoče, mladega spraviti na dan. Naposled pošljem po g. Marka SI an ca, ki se je v Ljubljani živinozdravstva izučil. Brzo pride, preiskuje, pa mi reče, da ni mogoče, telička drugače na svet spraviti nego s tem, da ga v maternici razkosi in kos za kosom iz nje vzame; se veda — je rekel — je to operacija na življenje ali smrt tudi materi kravi, al vendar je mogoče, da ona pri življenji ostane. Ko mu velim, naj št iri v Božjem imeau, kar misli, da pomaga, se spravi na delo, kakor smo vsi videli, grozno težavno pa res se mu posreči, daje dosegel svoj namen. Vkljub nevarni operaciji je starka zdrava. — Lahko si mislijo moji bralci, kako veseli smo bili, da nam je dobro kra-vico rešil. Zato spolnujem svojo dolžnost, da se vrlemu g. Slancu javno zahvalujem in ga priporočam vsem, ki njegove pomoči potrebujejo. Iz Ljubljane. — Poziv deželnega odbora na pomoč zapuščenim sirotam onih naših reservistov, ki potovaje v Bosno so morali družine zapustiti, katere so ostale brez očeta in zaslužka, je, kakor se nam poroča, povsod naredil dober vtisek , in že so pričeli stekati se milodari, ki jih prejema deželni odbor, kateri je iz deželne blagajnice odločil 2000 gold, na pomoč v revščini zapuščenim. Tukajšnja narodna društva napravijo združena v isti namen prihodnjo nedeljo v čitalničinih prostorih veliko zabavo, drugo nedeljo pa družba do-služenih vojakov na vrtu Kozlerjeve gostilne. „Laib. Zeitg." naznanja, da od onih 1000 gld., ki jih je svetli cesarjevič Rudolf daroval zapuščenim sirotam vseh dežel, pripada Kranjski 200 gold. Tako se povsod deželna in privatna usmiljenost giblje, — le o-državni blagajnici ni dosihmal še duha in sluha, da bi kaj darovala, ali da bi vsaj c. k. ministerstvo velelo, da naj po vseh deželah Avstro-ogerske se nabirajo milodari, ki se potem naklonijo onim deželam, katere je mobilizacija najhuje zadela, med katerimi je Kranjska gotovo v prvi vrsti. To tirja pravica, da se pomaga tam najbolj, kjer je nadlog največ. C. k. ministerstvo je po posebni postavi (ukazu) skrbelo — in to je prav — za ces. uradnike, da njih rodovine ne pridejo v hude nadloge; deželni zastopi bodo menda kaj enacega storili za deželne, — kako pa, da se ne misli na siromaštvo rodovin ubozega rokodelca in kmeta, ki je moral od doma, zapustivši brez zaslužka ženo in otroke, katerih se bode le davkar spomnil, ko bode zahteval davek od kmetije in rokodelstva! Naj možje, ki imajo vladno krmilo v rokah, ne zabijo pravila: „ausserordentliche ^Ereignisse erfordern ausserordentliche Massnahmen"! Ce gremo v Bosno po 31etnem ustanku zapuščenim kmetijam na bolje pomagat, ne smemo zabiti domače pomoči, da se do m d ne začne to, kar hočemo drugej odstraniti! — Iz prijateljskega pisma, ki nam naznanja potovanje našega polka v Bosno, izvemo radostni, da vkljub Afrikanski vročini, pomankanju dobre vode in naglemu potovanju po kratkem počitku, so naši vojaki dobns volje, poj o in norčije uganjajo. 21. t. m. so bili le Veli- kjer ših t v B kake 3 ure hoda od Bosniške meje oddaljeni, kansk je bil sprejem naših vojakov v Zagrebu puščenim siro- tam tako veliko veselico, kakoršne že davno ni bilo Čitalnica so ostali uri. niča sodeluje z lepimi pe3mami, Sokoli pa se bodo Tamošnji Slavenci so pripravili na ko- producirali z izbranimi predmeti telovadbe, poleg tega lodvoru piva in vina toliko, da je vino zadostilo sploh je napovedana velika loterija po blagih gospčh na za potrebo; sploh bili so od Hrvatov z gromovitimi ži- branih ličnih dobitkov in pa mestna godba. , Drama vioklici povsod sprejemani. Kedaj prekoračijo mejo, še tično društvo" pa pristopi pozneje s keglanjem za do prav nič m znano. bitke. Cisti dohodek top po 30 kr osebo (F zadnji seji trgovske in obrtnijske zbornice) je je namenjen gori navedenemu namenu. Posebni razglas t bila med drugim tudi razprava o načrtu nove obrt- bodo nijske postave (Gewerbeordnung), katerega je c. k. ob pol osmih zvečer v nedelj ministerstvo kupčijstva zbornici poslalo v prevdarek in _ jali veliki program te veselice, ki se začne poročanje. Poročal je prvomestnik 1. odseka Tre v en o predlogih odsekovih, ki je z načrtom ministerskim akoro popolnem soglasen o tem, da tudi v prihodnje more obrtnik biti vsak, naj dotično obrtnijo 7 zna ali je ne zna, ali ima premoženja ali ne, le da naloženi davek odrajtuje. To je cele postave bistveni paragraf, zarad katerega gre blagostan obrtnijskega in rokodelskega stanu čedalje bolj rakovo pot in se pogrezuje v siromaštvo. — Edini odbornik Ho rak je bil, ki je povzdignil glas zoper obrtnijsko svobodo zdaj 18 let staro 7 7 k Je 7 če tudi ne sama, vendar veči- del kriva siromaštva rokodelskega , čemur glasna priča so konkursi, za katere sodnije dobro vedö. svet: naj egov na- ministerstvu kupčijstva zbornica razodene na škodo obrt- al željo, da temeljito prevdari: ali ni nijstvu in kupčijstvu", je bil popolnem upravičen žalibog, da ni obveljal! In s kakošnim razlogom ga je podrl zbornice predsednik Luk m an? Rekel je, 7 ker m da je Ho rak marsikaj resničnega povedal, upanja, da bi zbornica pri ministerstvu prodrla s takim nasvetom, ki podira „obrtnijsko svobodo", S3 je po- pustil ta nasvet. Kaj, gospodje, so-li zbornice obrt- nijske da za to, da predlagajo vladi vsako stvar tako, všeč, ne pa, da bi odkritosrčno povedale, kar je Črv današnjega obrtnijstva? Ali ni današnja velikanska revščina (Massenarmuth) tudi deloma kriva tiste JeJ pogubne prikazni ki se 7> socijalna demokracija u ime- nuje, ki sega celö po življenji vladarjev, kar se je nedavno že drugi pot pripetilo nemškemu cesarju. Mar svobodna" obrtnija hči liberalizma? Revolucija v Parizu je mati svobodne obrtnije, ki je po tem ni načelo postala liberalnim obrtnijskim postavam? Je li svoboda obrtnijska več vredna kot blago- stan ljudstva, ki se kruh služi z obrtnijo rokodelstvom? e vlade med drugimi žalostnimi prikazni današnjih dni tega ne vidijo, same so krive nadlog človeštva! Zato naj jim to odkritoserčno povedo tisti zastopniki ljudstva, ki so zato poklicani, da odkrijejo resnico. (Banka 7 Slavija"), ki ima svoje središče v Pragi i Je ravnokar zastopnike pa po vseh Avstrijskih deželah v tisku na svitlo dala računski sklep za leto 1877., iz katerega se razvidi trdni njen stan, katerega niso omajali denarni polomi preteklih let. Premoženja ima milijone in 52.142 gold. Zavarovancem svojim v različnih razdelkih je lani izplačala 593.992 gold. „Dušna pomoč za bolnike" ni sicer nova knjiga, kajti prišla je na svitlo leta 1855 po g. župniku Zupančiču, ali lepo umevno je pisana bolnikom na to- lažbo. Kolikor se je zdaj proda, pride na korist Ljubljanski hiralnici, kateri je gosp. pisatelj daroval vse 50, ve- ne še prodane iztise. Cena nevezane knjige je zane pa 60 kr., in se dobiva pri vratarji hiranilnice pa pri bukvarju Ničmanu. Novičar iz domačih tujih dežel. Dunaja. Po časnikih gre glas, da volitve poslancev v deželne zbore, ki so dosihmal še bile odložene, bodo v prvi polovici septembra meseca, de želni zbori pa se začno v polovici onega meseca. Ministri so šli vsi na odpust, le Atlant dr. Stre mayr biva tukaj. Zato velike počitnice vladne. Zdaj je tudi Poljak dr. Groholski ki je mi nisterstvu pomagal o izvršitvi nove Avstro ogerske po godbe, postavljen s častjo skrivnega svetnika , s katero je združen naslov ekscelence. Iz Trsta. Politiško društvo „Edinost" je po privoljenje, da sme zboro novih pravilih dobilo vladno vati v Trstu in v okolici, na Goriškem in po Istri. Naj bi društvo po vseh slovenskih okrajinah Primorja dobila na tisoče udov, ki bi bili uporniki čedalje bolj se razširjajočega Lahonstva! Iz Itcdije. — Čedalje huje in huje se glasijo izjave proti Avstriji, ki zahtevajo Trst in pa Trient. Po več mestih se napravi ja jo tabori v ta namen. V Rimu tedaj v sedežu Italijanske vlade — je bila 14. t. m velikanska taka demonstracija. Velika truma ljudstva je koračila po ulicah s klicem: „živili Italijanski mesti Trst in Trient!" Vlada se dela, kakor da bi hotla za- braniti javne agitacije , želje naroda Podoba je po vsem more zatreti! pozneje pride to vprašanje na dnevni red. pravi tem, da prej ne ali Iz Jeruzalema „Vaterl." se piše, da zastava Ruska vihrä, v tem mestu. Veselje je bilo veliko, da so se oglasili zopet zvonovi Ruske cerkve^ ki so več let molčali. zasedbi Bosne je slišati, da se bo pričela 28^ dne t. m. Za njo namenjeni vojaki, kolikor se jih je vojnemu poveljništvu za zdaj treba zdelo , so že vsi nastavljeni ob mejah. Iz stare Gradiš k e je Turška (redna) posadka se že umaknila nazaj , tam je naših vojakov že toliko nakopičenih, da ni skoro nobenega prostora več. Da še do zdaj nismo v Bosni, krivo je dogovorjenje med Avstrijo in Turško vlado zarad tega, da se zasedba izvrši s popolnem dovoljenjem s Cari grada. Upirali se tako je slišati ne bodo niti Turki niti kristijani vmarširanju Avstrijskih vojakov z bašibozuki utegnejo biti sitnosti, kakor se kaže r t ker so imeli naši lovci v Dalmaciji že z njimi ravs, pri katerem so jih 120 pobili. Žitna cena v Ljubljani 20. julija 1878. Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 9 fl. 10. bana£k* 10 fl. 49 6 Ü. 20. soraice 6 fl. 80. rži 6 fl. 34. društva (Prihodnjo nedeljo zvečer) napravijo narodna ječmena 5fl. 63. — prosa 7 fl. 3. ajde 5 fl. 85. OVB» 3 a čitalnica" „sokol" in „dramatično društvo" na 41 VAX UOlYft „wiaiuiva „OVlWi AU „Vil«UIQUVUV Ul* vrtu čitalnične restavracije na korist po odhodu Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer* Tisk in založba: Jožef Blazoikovib naslednikov v Ljubljani.