Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) Ijudske šole. (Dalje.) Opomenja. Od tod hočemo tvarino le metodično urejati, kar našemu pervotnemu namenu tudi zadostuje; vender hočemo popolni način poučevanja v kratkih besedah tako-le izraziti: 1) Vse, kar učiš, pokaži učencem, ali jib vsaj spominjaj na njihovo lastno skušnjo. 2) Da pa gotovo vse, kar je bitstveno, pogledajo in v resnici vidijo, ne pripoveduj sam, ampak zahtevaj, da učenci gledano na tvoja vprašanja izražujejo z lastnimi besedami; jezične pomote pa popravljaj. 3) Z risanjom to še bolj živo dosežeš. 4) Da si glavneje stvari zapomnijo, pusti jih ponavljati. 5) Zakon ne posnemaj iz jednega samega slučaja, ampak iz več sorodnih. 6) Na ta način si tvarino le osvetlil, ona je pa še raztresena; zato jo zberi skupaj, kakor to nahajaš v nadaljevanem spisu. 0 deljivosti. Telesa moremo z lomljenjem, terganjem, rujenjem, pilenjem, žaganjem, mlenjem i. t. d. razdeliti v jednakovrstne dele *). To delitev imenujemo mehanično razdelitev. Skušnja. Se smodnikom razstrelimo rob v cele skale, te razbijemo s kladvom v večje in raanjše kamne; v možnarji jib moremo spremeniti v droben prah. Telesa moremo razdeliti v tim manjše dele, čim boljše pripomočke imamo; in ko bi imeli potrebno orodje, bi razdelili vsako telo v tako majhna delca, da bi jih ne mogli na noben način videti, tudi s povečalnim steklom ne. *) Take delitve poočituj na nekterih primerih. Lastnost teles, vsled katere jih moremo v zmerora manjše dele deliti, imenujemo deljivost. Pravijo, da bi telesa vender le do gotove meje deliti mogli, ko bi tudi imeli za to potrebna orodja. Dobili bi na zadnje delca, katera nijso deljiva. Najinanjša nedeljiva delca teles imenujemo atome. Atomi se družijo v večje skupine, katere irnenujcnio niolekule. Iz molekulov obstoje telesa. Poučevanje te lastnosti bi ne delalo nobedne težave v 5. šolskem letu; sarno pojini atom, molekul so nekoliko teže urnljivi. V naertu nahajaino nadalje točke: Trda in mehka (3. šolsko leto), krhka in prožna telesa (4. šolsko leto). Za te velja končna opomba pri razpravljanji o skupnosti teles. — Zakaj ne oineni načrt tudi kovnih teles? — 0 raztegu vsled toplote (toplomer, propuh iu veter). To tvarino zahteva načrt za višjo stopnjo in tudi naš načrt; zadnji jo vender razdeli v več delov in sicer: a) razteg trdnih teles (3. š. 1.), b) razteg tekočih teles (4. š. 1.) in c) razteg plinjavih teles (5. š. 1.). Skušajmo po načrtu za višjo stopnjo najpred zadostiti; to smo deloma že storili od začetka tega spisa. Z ogrevanjem kovinske kroglje *), vode in zraka smo pokazali razteg teles vsled privajanja toplote. Na istih primerih se pa ob jednem prepričarao o zakonu. nTelesa se vsled ohlajevanja skrčujejo". K temu moramo vender še dodati vaje in nauk o toplomeru. V a j e. Zakaj devljejo kovači razbeljene šine okrog koles? — Ako zidarji vzidujejo kotle, ponve i. t. d., puščajo krog njih prostor v zidu; zakaj? — Stekleni zamašek, ki pretrdno tiči v vratu steklenice, lahko iz nje spraviš, ako vrat ogreješ; zakaj ? — Zvonarji se morajo pri vlivanji zvonov na to lastnost ozirati. ¦— Steklena kupica, postavljena na toplo peč, navadno poči, ker se od začetka samo od spodej ogreje in raztegne. Nektera telesa, kakor les, glina i. t. d. se ne raztegujejo, ako jih ogrevamo. Ta telesa imajo v svojih luknjicah vodo, katero z ogrevanjem izgubivajo in se vsled tega krčijo. Pravimo: ,,Ona mine." Zakaj začno deske na tleh sobe pokati, ako jih nijso poprej "dobro presušili? — V najlepših hišnih orodjih nahajamo mnogokrat razpoke; zakaj? — Obrazci (Modelle) glinastih posod, opek i. t. d. morajo večji biti od teh stvari po žganji. *) Ako učitelj nima obroča s krogljo, naj vzame n. pr. ključ, ki ljukno ključavnice natančno zamaši; močno razgretega ne spraviš več v ključavnico. Toplomer. Razteganje teles vsled privajanja toplote in krčenje vsled njenega odvajanja je dober pripomoček, da se primerja povečavanje in manjšanje toplote t. j. njeno prehajanje v vroče, v mrzlo, v mlačno i. t. d., torej v razne njene stopnje. Stopnjo toplote kakega telesa imenujemo njegovo toplino ali temperaturo. Izmislili so si orodje, s kateritn merimo temperaturo, in ga iraenovali toplomer ali thermometer. Navadni toplomer je narejen iz steklene cevf, ki je povsod jednako široka in sicer toliko, da bi mogla po priliki igla va-njo iti. To cev imenujemo toplomerovo cev. Jednemu njeneruu koncu je pripihDJena krogljica, ki je napolnjena se čistim živim srebrorn; na drugem koncu je pa cev zavarjena. V cevi nad živim srebroni nij čisto nič zraka. Ker se pri višji toplini živo srebro razteza, se v cevi vzdiguje*), in ker se pri nižji temperaturi krči, se v cevi znižuje *). Da to vzdigovanje in znižavanje meriti moremo, je zraven toplomera neko merilo (lestvica, skala) navadno na dilici iz lesa ali kovine pritrjena. Ako potopimo krogljico toplomera v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do nekega mesta, kjer ostane*). To mesto zaznačijo z ničlo, kakor vidite tu na lestvici, in ga imenujejo ničlišče ali ledišče. Ako pa prenesemo toploiner za nekoliko časa v vrelo vodo, vzdiguje se steber živega srebra do nekega mesta, kjer ostane*). To mesto zaznačijo po Francozu Reaumur-u (čitaj: Reomir) se številoin 80, in imenujejo ga vrelišče. Dalja med ledi.ščem in vreliščem je namreč razdeljena v 80 jednakih delov, katerih nahajamo pod lediščem okolo 30. Jednega takih delov imenujemo stopinjo; nad lediščem so stopinje toplote, pod njim stopinje mraza. Prve zaznačimo z -f-, druge z —. Po Celsiju razdeljujejo daljo med lediičem in vreliščem v 100, in po Fahrenheitu v 180 stopinj. Ker ima pa Fahrenheit ničlišče za 32 stopinj niže, je po njem ledišče zaznačeno se številom 32 in vrelišče se 212. Potem je: K. C. F. 80° = 100° = 180° 1 % 9/ 0 /4 %• 1° = V/ = = 1° = 4/0 5/0  /9 /9  Ako iiočemo torej n. pr. Reaumur-jeve stopinje spreminjati v Fabrenheit-ove, moramo le število R-stopinj z 9/4 množiti, ker pa nahajamo pri 0° R. že 32° F., treba še prištevati k temu produktu 32°. *) To poočituj! Poskus. Toplomer obesimo v sobi blizo v sredi med okni in pečjo, ako hočemo toplino zraka opazevati. -t-14°R. je najbolj zdrava toplina v sobi. Poskus. Ako držimo v suhej roki thermometrovo krogljico, vzdigne se živo srebro do 29° R. + 29° je toplina krvf. Toplomer rabijo vrtnarji, v bolnišnicah, pivarji, svilorejci i. t. d. Tako bi poučevali na višji stopnji; kako pa na srdnji? Po načrtu bi morali to tvarino v 3 dele razdeliti; v jednem letu bi namreč morali govoriti o raztegu trdnih, v drugem o raztegu tekočih in v tretjem letu o raztegu plinjavih teles. Pri govorjenji o raztegu trdnih teles bi začeli n. pr. s poskusi: a) Ogrevanje kroglje, da potem ne gre več skoz obroč; b) ogrevanje ključa, da ne gre več v ključavnico. Navajali bi nadalje sorodne prikazni, kakoršne imatno omenjene v prejšnjih vajah in na ta način izvajali zakoh, da se trdna telesa vsled privajanja toplote raztegujejo. Da bi zanimivost še bolj povzdignili, navedli bi n. pr. kako so o času Napoleona I. v Parizu stene nekega imenitnega poslopja spet poravnali s tem, da so skoz nje utaknili železne droge, katere so po dnevi ogrevali v poslopji noter, zvečer pa priterjavali se šravfi od zunaj na obeh straneh na stene. Drogi, ki so se čez noč ohlajevali, vlekli so od zgorej nagnjene stene skupaj. — Ali pa, ko se je velika kuplja cerkve sv. Petra v Rimu jela razpokati, so okrog nje položili pet razbeljenih železnih obročev; ko so se ohladili, ni bilo nobedne razpoke več. V 4. šolskem letu bi potem ponavljali to in učili o raztegu tekočih teles. Naredili bi te-le poskuse: a) Steklenko za kuhanje napolnimo z vodo, jo zamašimo z zamaškom iz plute, skoz katero gre cev v steklenico; vodo potem ogrevamo in zapazimo, da gre v cevi kviško; b) v epruveto denemo petrolej in jo utaknemo v vročo vodo; petrolej se začne raztezati; c) poskus: b) ponavljano, samo, da vzamemo vinski cvet namesto petroleja. Iz teh primerov izpoznajo učenci zakon, da se tekočine vsled privajanja toplote raztegujejo. Navedli bi potem še lahko, da dela voda za topline pod 4° C. izjemo, in razlagali zakaj se začne led na vrhu vode delati, zakaj ribe ne poginejo po zimi v vodi, zakaj po zimi poka robovje i. t. d. — Govorili bi potem o toplomeru, kakor gori, samo, da bi n. pr. izpustili to, kar je drobno tiskano. V 5. šolskem letu pride razteg plinov vsled toplote na vrsto. Za dokaz, da se zrak vsled toplote razteguje, zadosti poskus z mehurjem. Razteg druzih plinov pa v ljudskej šoli na nobeden način pokazati ne moreš; kar gotovo načrt ne zahteva. Ako hočeš še druge poskuse z zrakom narejati, kar je pa nepotrebno, vzemi epruveto, utakni jo z odprtim koncera v vodo, drugi konec pa ogrevaj s plamenom kake lampe; iz epruvete uhaja zrak v mehurčkih skoz vodo, ker se razteguje. — Alif deni v steklenico nekoliko vode, zamaši jo z zamaškom, da ne more uhajati nič zraka iz nje, utekni skoz zamašek cev skorej do dna steklenice vsaj pa v vodo; ako jo od zgorej ogrevaš n. pr. z roko, se razteguje zrak in žene vodo v cevi na kviško. Iz teh poskusov bi izvodili zakon: Zrak (plini) se raztega vsled privajanja toplote. Potem bi govorili o propuhu in vetru (glej zdolej). Na tako poučevanje nas privede razdelitev te tvarine, kakor jo nahajamo v načrtu. Ali pa to nij preobširno? Dejali bi, da. Vsako krajšanje bi vender škodovalo tvarini, k večemu, ako bi ne govorili o izjemi, katero nahajamo pri vodi. Priprosteje bi naš namen dosegli, ako bi zakon, da se telesa vsled ogrevanja raztegujcjo, ob jednem in ne v 3 letih izvajali; vsaj potem tudi o toplomeru, o propuhu in vetru lahko za se govorimo. — Ali bi pa ne bilo še bolje, ko bi sploh sauio o toplomeru, in o propuhu in verru poučevali, a ne da bi gornji zakon izvajali na tej stopnji? da bi ne govorili o raztegu trdnih, tekočih in plinjavih teles ? Vsaj razteg živega srebra vsled toplote lahko na toplomeru samem dokažeš (glej gori); ako pa osvetljuješ propuh, tudi razteg zraka lahko pokažeš n. pr. z mehurjem. In ali bi ne zadostili že na ta način ministerskemu ukazu 20. avgusta 1870? Propuh in veter. Poskus. a) Nad plamenom goreče sveče držimo ozek konec popirja; topel zrak ga žene kviško. Poskus. b) Kratek konec sveče denemo med dva lesena konca, na katera postavimo cilinder za lampe nad gorečo svečo. Topel zrak zdaj popir še bolj živahno kviško žene, kakor pri prvem poskusu. Zakon. Topleji zrak se v hladnejem vzdigava kviško, ker je lajši od druzega. Poskus. c) Zdaj držimo tlečo kresilno gobo nad cilindrom v poskusu b)\ dim gobe gre kviško; ako jo pa držimo spodej med lesena konca, gre dim v cilinder. Topel zrak gre torej kviško iz cilindra, mrzel zrak pa od spodej v cilinder. — Pri tem poskusu postane propuh. Poskus. d) Ako držimo svečo med na pol odprta vrata zakurjene sobe, kaže plamen od zgorej iz sobe ven, od spodej v sobo notri. Tudi pri tem poskusu zapazujemo propuh. V a j e. Zakaj postane v dimnikih nad ognjišči propuh? — Ako zakurimo v peči, kaj se godi ze zrakom v sobi? — Po zimi uhaja vedno iz zakurjenih sob ogreti zrak skoz gornje razpokline vrat in oken, med tem, ko skoz dolnje razpokline teče mrzel zrak od zunaj notri. — Kedaj še opazuješ propuh? V e t e r. Iz poskusa d) izpoznamo: Ako. je zraven plasti zraka druga a mrzleja, teče zrak od zgorej iz toplejega prostora v mrzleji in od spodej iz mrzlejega v topleji prostor. Na ta način postane tudi veter. Zrak nij na vseh krajih zernlje jednako topel, zato se vedno giba. Veter nij nič druzega, kakor gibanje zraka. Vetrove imenujemo po straneh sveta, od katerih vlečejo; ako veter pride od vzhoda, ga imenujemo vzhodnjak; veter, ki vleče od juga, iraenujemo južni veter ali jug. Kateri veter imenujerao sever, zahodnjak, jugoizhodujak, jugozahodnjak, severovzhodnjak, severozahodnjak ? — (Dalje prih.) co 5" ~s 2. s 'H. o* CD w O T3 B B Ct> IS 100 90 80 vrelišče vode. 70 60 50 40 30 20 10 o ledišče vode. 10 20 30 40