372 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences sk ušal d vigniti že doseženo r a v en obja v ljenih prispe v k o v na r a v en znanstv enih prispe v k o v . S t em je želel neposr edno pripomoči k boljši met odologiji dela in obr a vna v anja ar hi v skih str ok o vnih pr oblemo v in vpli v ati nanjo. Časopis oz. r e vija je poleg r azličice na optičnem mediju, izdana v spletni obliki, ki bo, sk upaj z v semi obja v ljenimi prispe v ki, pr ost o dost opna na spletni str ani P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor 1 Zgoščenk a in spletna izdaja v sebujeta 23 prispe v k o v do mačih in tujih a vt orje v . Izdal in založil jih je P okr ajinski ar hi v Ma - ribor . Nina Gost enčnik Mednarodna konferenca »Tuzelski arhivski dnevi«, Tuzla (BiH), 27.–28. september 2019 Društv o ar hi v skih dela v ce v tuzelsk eg a k ant ona je v času od 27. do 28. 9. 2019 or g anizir alo mednar odna ar hi v sk o k onf er enco z naslo v om Tuzelski arhi- vski dnevi . Dogodek se je od vijal v prijetnem ok olju hot ela Mellain v T uzli in je pr e - segel pričak o v anja z izbir o t eme k onf er ence in ok olja, v k at er em se je od vijal. Osr ednje str ok o vno vpr ašanje, s k at erim so se ukv arjali udeleženci t eg a pos v et o v anja, je bilo namenjeno elektr onskim zapisom k ot bodočim zgodo vin - skim vir om četrt e gener acije. P osebno pozornost pa so pos v ečali še ar hi v skim str ok o vnim iz zi v om g lede njiho v eg a pomena, zaščit e in upor abe v najširšem pomenu besede. Čepr a v je bila osno vna t ema pos v et o v anja ena, so bile pr ed - sta v ljene v sebine r azdeljene v tri logično zaključene celot e, k ar je omogočilo njiho v o r acionalno izv edbo v pr ed videnem času. P osebnost t e k onf er ence je bilo mogoče začutiti že med u v odnimi pozdr a - vi, med k at erimi je izst opal nago v or Srđana Mičanovića , ministr a za k ultur o, šport in mlade v v ladi tuzelsk eg a k ant ona. T a je poudaril r azv ojne in int elek - tualne pot enciale tuzelsk eg a k ant ona in v t ej zv ezi opr edelil tudi prizade v anja in neposr edne r ezultat e tuzelskih ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v na ar hi v sk em str ok o vnem podr očju in v k ont ek stu širših r azv ojnih in drugih pot encialo v T u - zle in njene ok olice. S pr eds ta vitvijo v sebine knjige z naslo v om Arhivi in arhivistika za suvre- menega koristnika a vt orice dr. Vladke Lemić (Hrv ašk a) so dr. Hrvoje Stančič (Hrv ašk a), dr. Zdenka Semlič Rajh (Slo v enija) in dr. Izet Šabotič (Bosna in Her cego vina) na met odološ k o zanimi v način pripr a vili potr ebna t eor etična iz - hodišča celotneg a dogodk a. Uv od ni ar hi v ski str ok o vni prispe v ek pa je pripr a vila dr. Vladka Lemić (Hrv ašk a). V njem je pr edsta vila e vr opski pr ojekt pod imenom Time Machine s posebnim poudar k om na njego vih ar hi v skih dimenzi jah in perspekti v ah. Ob v eč k ot 30 ut emeljit eljih se je do k onca sept embr a 2019 ok oli pr ojekta zbr alo še v eč k ot 300 institucij s podr očja pr emične in nepr emične k ulturne dediščine, ak ademsk eg a in znanstv eneg a podr očja t er podr očij, k ot so inf ormacijsk a t eh - nologija, drža vna upr a v a it d. iz celotne E vr ope. V si ti pot enciali tv orijo osno v o, s k at er o bi posta vili e vr opski sekt or k ulturne dediščine v k ompaktno celot o, ki bi bila int enzi vno podprta s so dobno inf ormacijsk o t ehno logijo in tak o dost opna najširši ja vnosti. Dr. Miroslav Novak (Slo v enija) je v nadalje v anju opozoril na tri po - membne dime nzije, s k at er imi se soočata sodobna ar hi v sk a t eorija in pr ak sa. 1 Glej: http://w ww .pok ar h-mb.si/si/p/3/49/moderna-ar hi vistik a.html . 373 Letnik 42 (2019), št. 2 T o so pr ed v sem r azume v anje in dojemanje pojma v elikih podatk o v »big data«, t eor etična in pr aktična u v elja vit e v sodobnih r ešit e v s podr očja dolgor očneg a za v ar o v anja in zaščit e v sebin v elektr onskih ok oljih s t ehnologijo v eriženja blo - k o v oz. »block chain t ehnologijo« in umetno int eligenco na podr očju upr a v ljanja ar hi v sk eg a gr adi v a v najširš em pomenu besede. Ob t em je opozoril na ar hi v ski str ok o vni pr oblem t . i. g lobok eg a ponar ejanja v sebin (»deep f ak e«) v elektr on - sk em ok olju, ki bo pr edsta v ljalo pomembne izzi v e bodočeg a upr a v ljanja ar hi - v sk eg a gr adi v a. Upor abnišk o dimenzijo sodobnih elektr onskih zapiso v je sk ozi pasti in pr ednosti njiho v e upor abe pr edsta vil dr. Izet Šabotič (Bosna in Her cego vina). P osebno pozo rnost je pos v etil pr oblemom hist orične analize sodobnih poja vnih oblik vir o v , zagota v ljanja njiho v e v er odost ojnosti in s t em po v ezaneg a zaupanja v njiho v e v sebine. Opozoril pa je tudi na r azlične posledice nekritične upor abe spletnih vir o v in s t em po v ezane spletne dost opnosti do ar hi v sk eg a gr adi v a na izobr aže v alnem podr očju, znanstv enem in drugih podr očjih, med drugim tudi v odnosu do primarnih ar hi v skih vir o v v fizični obliki. Prv o v sebinsk o celot o t eg a dogodk a je zaključila dr. Zdenka Semlič Rajh (Slo v enija). S pr edsta vitvijo pr aktičnih r ešit e v in implementacije k omplek sneg a modela popiso v anja, ki g a poznamo pod imenom »R ecor ds in Cont e xt«, se je lotila izr edno aktualneg a podr očja popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. P osebej je poudarila ar hi v sk e str ok o vne izzi v e na podr očju obr a vna v anja normati vih v se - bin in pr oblema ob v lado v anja r elacij s primer lji v o int enzit et o ne g lede na čas in pr ost or nastank a ar hi v sk eg a gr adi v a in njego vih v sebin. Uv od v drugo v sebinsk o zaključeno celot o k onf er ence je pripr a vil dr. Hr- voje Stančič (Hrv ašk a). V prispe v k u z naslo v om Veriženje blokov in ohranjanje zaupanja v e-zapise je u v odoma pr edsta vil nek at er e osno vne t ehnik e zagota v lja - nja v er odost ojnosti e-v sebin. Z r azmišljanjem o t ehnologiji »block chain« in dok - trini ohr anjanja zaupanja v elektr onsk e zapise pa je hkr ati aktualizir al, a tudi pr oblematizir al obst oječe met ode in t ehnik e zagota v ljan ja ja vne v er e pr ed v sem na podr očju e-dok umentacije. K or ak napr ej v t ej smeri je v nadalje v anju izv edla dr. Silvija Babić (Hrv a - šk a). Sk ozi st oletja pr eizk ušene ar hi v sk e str ok o vne principe je int erpr etir ala v k ont ek stih sodobnih podatk o vnih in metapodatk o vnih struktur . V nadalje v anju pa se je lotila pr oblema sodobneg a odnosa do t emeljnih ar hi v skih str ok o vnih principo v . Ob t em je tudi opozorila na posledice u v ajanja najno v ejših t ehnolo - ških r ešit e v , na v elja vne do ktrine ohr anjanja ar hi v sk eg a gr adi v a in potr ebne prilagoditv e, ki pa mor ajo biti dobr o ut emeljene v širši družbeni sk upnosti. Mag. Aida Škoro Babić (Slo v enija) je v prispe v k u pr edsta vila nek at er e no v e izzi v e ar hi vir anja t . i. k orpuso v e-ar hi v sk eg a gr adi v a. Pri t em je posebej poudarila ar hi v sk e str ok o vne dileme, ki se poja v ljajo zar adi pr epletanja odgo - v ornosti g lede nastajanja in upr a v ljanja ar hi v skih v sebin. K ot t emeljni ar hi v ski str ok o vni izzi v v t em k ont ek stu pa je poudarila r azloče v anje ar hi v skih f ondo v znotr aj t eh k orpuso v . Hkr ati s t em pa je pok azala še na k omplek sne in zaht e vne načine obr a vna v anja t . i. hibridnih oblik ar hi v sk eg a gr adi v a. No v a spoznanja v zv ezi z obr a vna v animi t emami je ut emelje v ala z r azličnimi pr aktičnimi primeri. O pr ednostih in pomanjkl ji v ostih sodobne elektr onsk e k omunik acije za potr ebe Slu žbe za zaščit o ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a v Ar hi vu V oj v odine je na podlagi lastnih pr aktičnih izk ušenj spr ego v oril Zoran Vukelič (V oj v odina). V t em k ont ek stu je opozoril na izzi v e zar adi v edno v ečje k omple - k snosti ar hi v skih str ok o vnih pr oblemo v , ki jih oper ati vno r ešujejo za doseg anje posta v ljenih cilje v s podr očja sodobne ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Ugota v ljal je, da je t o vrstna k omunik acija uspešna, samo če so k omunik at orji na primer lji vi sintaktični, semantični in pr agmatični r a vni k omunicir anja. Mag. Jasmin Jajčević (Bosna in Her cego vina) se je z ar hi v sk eg a str ok o v - neg a stališča lotil t eor etičnih primerja v in s t em po v eznih pr ednosti in pomanj - klji v osti elektr onskih dok ument o v g lede na njiho v e fiz ične oblik e. Na podlagi 374 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences izv edenih ana liz je izpeljal nek at er a splošna in posebna ar hi v sk a str ok o vna pri - por očila za ohr anjanje v sebin, ki so oblik o v ana k ot dok umenti v elektr onsk em ok olju. Na zaplet enos t splošne zak onodaje in ur editv e v BiH t er vpli v t e na elek - tr onsk o poslo v anje in s t em po v ezane elektr onsk e dok ument e je opozoril mag. Omer Zulić (Bosna in Her cego vina). R azlične dosežene r azv ojne st opnje posa - meznih podr očij in območij v BiH t er s t em po v ezane v elja vne ur editv e bosan - sk o-her cego v sk e družbe vpli v ajo na v ečanje splošne digitalne neenak osti. T e se k ažejo v segmentu vzposta v ljanja sodobnih sist emo v pisarnišk eg a poslo v anja in s t em po v ez ane hr ambe e-ar hi v sk eg a gr adi v a. Hkr ati je ugota v ljal, da k omple - k snost pr edsta v ljeneg a pr oblema ni omejena le na f ormalno pr a v o, ampak tudi na pr eostale vidik e, k ot so npr . člo v eški in drugi viri, uspešnost implementacije standar do v , u v elja v ljanje zak onodajne ur editv e podr očja upr a v ljanja elektr on - skih dok ument o v it d. O ar hi v skih str ok o vnih izzi vih s podr očja v ar o v anja ose bnih podatk o v je spr ego v orila mag. Jasmina Živković (Sr bija). Izk ušnja sr bskih k olego v je t olik o zanimi v ejša, saj za njih še ne v elja e vr opsk a zak onodaja s podr očja v ar o v anja osebnih podatk o v . Ne g lede na t o pa se za v edajo ne v šečnosti po v ezanih s pr o - blemom v ar o v anja osebnih podatk o v , še posebej v elektr onsk em ok olju. Zat o v pr ak so u v ajajo r azlične standar de in pripor očila s pr ed metneg a podr očja, da bi bili na ta način primer lji vi tudi z drugimi implementir animi r ešitv ami v širšem e vr opsk em ok olju. Dr. Sead Selimović (Bosna in Her cego vina) je v s v ojem prispe v k u opozo - ril na r elati vno ner azisk ano t emo o pomenu elektr onskih vir o v za r azisk o v anje pr et eklosti Bosne in Her cego vine v obdobju od leta 199 2 do 1995. T o je v obdo - bju, k o so začeli r ačunalnik e int enzi vno upor abljati tudi ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, v endar je bila njiho v a upor aba opr edeljena z nestabilnimi družbenimi r azmer ami. Pri t em pa je poudaril, da se mor a zgodo vinopisje permanentno od - zi v ati na t ehnološk e spr emembe v segmentu upr a v ljanja dok umentacije. Ugo - ta v ljal je, da t o ne bo samo zgodo vinsk omet odološki, ampak bo t o lahk o širši družbeni pr oblem prihodn osti. V naspr otnem primer u zgodo vinopisje ne bo mog lo opr a viti s v ojeg a poslanstv a. S t em je bil zaključen drugi v sebinski sklop. Uv od v tr etjo v sebinsk o zakl jučeno celot o je pripr a vila Slobodanka Cvet- ković (Sr bija). T a je v nek em smislu nadgr adila osno vno idejo dr . Selimo vića g lede upor abe e-vir o v za potr ebe r azisk a v z zelo k onkr etnimi primeri. V s v ojem pr eda v anju z naslo v om Dokumenti iztrgani iz kontekstov – nevarnost za manipu- liranje z znanostjo je opozor ila na r azlične neg ati vne posledice manipulir anja z dok umentacijo zunaj k ont ek st o v . Ob t em je opozorila tudi na obseg t eg a poja v a v elektr onsk em ok olju. Tatjana Segedinčev (Sr bija ) pa je na primeru izk ušenj v čitalnici Ar hi v a Subotica pr ed sta vila obseže n pr ojekt digitalizacije mat ičnih knjig in opozorila na dinamik o njiho v e upor ab e t er s t em po v ezanih izzi v o v g lede int er ak cije med ar hi v sk o ustan o v o in r azličnimi r azisk o v alci. S t em je posr edno odpr la mnog a t eor etična in pr aktična ar hi v sk a str ok o vna vpr ašanja. T a se nanašajo na odloči - tv e g lede sodo bne int er akti vne upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a in s t em po v ezanih pr oblemo v ja vne v er e in posebneg a v arstv a osebnih podatk o v . O pomenu t eh ničnih, v sebinskih in k ont ek stnih metapodatk o v za sodob - no obr a vna v anje digitalnih oblik ar hi v sk eg a gr adi v a sta spr ego v orila Stjepan Prutki (Hrv ašk a) in Irena Milobara (Hrv ašk a). Na primeru upor abe digitali - zir anih zemljiških knjig v Dr ža vnem ar hi vu v V uk o v arju sta pr edsta vila met ode in načine njiho v eg a vr ednot enja, ki je t emeljilo na vnapr ej pr ed videnih genea - loških, zgodo vinskih, demo gr af skih, t opogr af skih, etimoloških, lingvističnih in drugih r azisk a v ah. O ja vnih r egistrih k ot o t emeljih sodobne e-upr a v e je spr ego v orila Milena Popovič Subić (Sr bija). Opozorila je na tri pomembne vidik e ja vnih r egistr o v , ki pr edsta v ljajo osno v o za int er ak cijo med v ladnimi or g ani in drža v ljani (G2C), 375 Letnik 42 (2019), št. 2 v ladnimi or g ani in gospodarskimi or g anizacijami (G2B) t er znotr aj v ladnih or - g ano v (G2G). V Sr biji si na t em podr očju prizade v ajo za vzposta vit e v sodobne e-upr a v e, kjer bi bili v si r egistri dost opni »na enem mestu«. Hkr ati s t em si pri - zade v ajo za r ešitv e njiho v e dolgor očne e-hr ambe. Z doseg anjem t eh cilje v imajo v R epubliki Sr biji pr a vno os no v o v Zak onu o inf ormacij sk em sist emu in v Zak o - nu o elektr onski upr a vi. O »ar hi v ski samor eflek siji« v sodobnem času je spr ego v oril Jugoslav Veljkovski (Sr bija). Pri t em si je zasta vil t eor etično vpr ašanje: Kaj po papirju? S pod vpr ašanjem g lede pisanja zgodo vine 21. st oletja, na podlagi elektr onskih vir o v . V t em k ont ek stu je isk al odgo v or e na vpr ašanja v zv ezi z vr ednot enjem gr adi v a za digitalizacijo in ustr eznostjo izv edbe digitalizacije ar hi v sk eg a gr adi - v a. Dotaknil pa se je tudi pr ocesa pr eoblik o v anja pr ofilo v ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v in s t em po v ezanih pr aktičnih r ešit e v upr a v ljanja dok umentacije, v se od pisarnišk eg a poslo v anja pa do hr ambe e-dok ument o v v prist ojnih ar hi v skih institucijah. O virih za pisanje zgodo vine 20. st oletja je spr ego v oril dr. Gašper Šmid (Slo v enija). Pr edsta vil je pomembno ar hi v sk o gr adi v o, ki g a hr ani Ar hi v R epu - blik e Slo v enije in je zbr ano v Zbir ki st enogr af skih beležk zapisnik o v sej pr ed - sta vništ e v , senata in sk upščine Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v ozir oma Kr alje vine Jugosla vije 1919 –1939 (SI A S 2058). Gr adi v o je digitalizir ano in je dost opno ja vnosti na spletu. Drug primer zagota v ljanja dost opnosti posebnih oblik ar hi v sk eg a gr adi - v a pa pr edsta v lja ur edit e v in r esta vr acija t er digitalizacija neg ati v o v st eklenih plošč Geodetsk e upr a v e Slo v enije (SI A S 1138). Zanimi v o post opk o vno in t ehno - lošk o r ešit e v ar hi v sk eg a str ok o vneg a pr oblema sta pr ed sta vila dr . Gašper Šmid in Žarko Štrumbl (Slo v enija). S t em je bil zaključen tudi zadnji v sebinski sklop t e k onf er ence. Medijsk o dobr o pokrit dogodek lahk o umestimo v širši ar hi v sk o-str ok o v - ni k ont ek st , ki k aže t endenco odmik a od klasične ar hi v sk e str ok o vne par adigme v smer i pr oti njeni pr oakti vni izv edbi. Pr oces t eg a pr eoblik o v anja pa zaht e v a potr ebna znanja in spoznanja t er spr etnosti kritične množice ar hi v skih str o - k o vnih dela v ce v . S t eg a stališča je imela mednar odna ar hi v sk a str ok o vna k on - f er enca z naslo v om T uzelski ar hi v ski dne vi potr eben ar hi v ski str ok o vni naboj in tu di s v ojo dinamik o v smeri r azv oja ar hi v sk e pr oakti vne par adigme. Za t o so poskr beli pr ed a v at elji, ki so izv edli kv alit etne pr edsta vitv e zaht e vnih ar hi v skih str ok o vnih v sebin. Pr edsta vit e v v sebinsk o zanimi v eg a in str ok o vno t er or g anizacijsk o odlično izv edeneg a dogodk a v T uzli lahk o zaključimo z ugot o vitvijo, da na sr ednjee vr opsk em zemlje vidu str ok o vnih ar hi v skih do godk o v z mednar odno pr epozna vnostjo ne najdemo pr a v v elik o tak šnih, ki bi si dolgor očno ustv arili pr epozna v en slo v es v str ok o vni ja vnosti. Mednje pa got o v o lahk o prišt e v amo t eg a, ki g a pripr a vijo tuzelski ar hi v ski str ok o vni dela v ci, or g anizir ani v Društv o ar hi v skih dela v ce v tuzelsk eg a k ant ona. Mir osla v No v ak 4. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020, Austria Trend Hotel, 20.–21. november 2019 Preteklost na dosegu klika ! je tudi v let ošnjem letu bil slog an, ki je družil obisk o v alce že četrt e mednar odne k onf er ence pr ojekta vzposta vitv e slo v ensk e - g a elektr onsk eg a ar hi v a. Pr ojekt vzposta vitv e slo v ensk eg a ja vneg a elektr onsk e - g a ar hi v a, k at er eg a kr atice e- ARH.si so po štirih letih že dobr o poznane, financi -