Nekatera opažanja o svetih pri ljudskih odborih na Hrvatskem
Sveti ljudskih odborov so za nas sistem samoupravljajija ze-io pamambnj. Splošno vzeto, eveti so dokaj popamogli k temu, da je delo Ipidskjh odbo-rov v celot!, zlasti pa -delo otkraj-nih in občinskih sikupSčin, bolj živo in uspešno. Klhib ternu, da ¦o skupšane včasih vračaJe ive-tooi posamezjie pnobucrae na te-melfitepo prouLtev. pa se ven-darle najveČkrat po diskusiji T glavneni sprejemale ipredloge.
Svete so DstanovBi v avgustu lan,i, potem ko so vzpostavili no-Te okrajne m občinske ljudske odbore. Ceprav je preteklo 5e pre-mailo časa, da bi mogl'. povejari mnenie o njihovem delu, lahko ze ugotovimo, da trpi delo nekaterih svetov zaradli resnih začetnih sla-bosti. Prav o teh pa nameravaino razpravlijati.
IzvoLtev svetov so redko kdaj iz-vršUi s Sijo&ega demokrarične^a staiišča, širake množice niso po razmh družberrh orsaoniiacijah zlasti po Socia!istična zvezi sode-lcvale pri iziiir- kaodlidatov za fvete.
ZaradC trerjene prakse »<reievt~ nia« v oz,kem k.rogu, tudi nuso redki primeri, da so predlogii za »LvoLitev sveta rezultat pomenka nekai vodiilri'3) tovajiJev. Največ-krat so ti predlogn pribaijalli a taintSrva odbora SociaLstične zve-ze. Okrajne aiii občinsike sknpsči-ne so največkrat z majhrujni ipri-pombajni kzvaOe take svete, ka-kršne je kom-siii za volirve in Mnencvanja predložil odfcor Sooi-afetičn« zveze. Rezuhait take prakse je, da sestava svetov ne ustreza.
Glavna pripomba se nanaJa na to. oa so pri izvolim svotov pre-več gledaU na strokovno »liniio«, da bi v posamezne svete prišli samo strokovno izobraženi Ijudie. Niso po-vsod zadostno updStevali da vprašanja, s kateriml se u-kvarjajo posamezai sveti ne za-nimajo $a<mo octkega kroga siro-kovno izobraženih Ijudii, temveč ceiotne družbe. Praksa je poka-sala, da je dclo tvst.h sveiov, ki •o biHi izToljcna na ipodiagi pjed-iogov in široke diskusije družbe-mih orgimizaaj ia kjer poleg srro-kovno izabraženih ljndi sodelu-jejo tud. posameznfti a raznuh družbenili organizacii, IJudje, ki imajo znanje io Irubezen do dela t posameznih svetih, precej bolje kaior pa v risrlh, kjer so samo »oMx>korni«   ljadje.
Glede izvoHtre iena ie 5e siaib— le. Riaen objektiiraiih momemov je Se wsta subjektivnih, k". priža-
jo o nepraivflnem odnosn do vkJjučevamia iena r svete. Če ne bi bilo svetov za sociaJno skrb-stvo, tedaj pjav gotovo ne bi bi-\o v svet.h nekaiterih lfudskih od-borov noibene iene. Podobno je tudi z nrladiino.
Niso vedno upoštevali, T kate-rem svetu bi posamezni rovarS naijbolj ustrezal in največ pr.po-magel. To ma pc^ostokrat za po-slodSco, da sv«ti ap»rejema.jo za dobro vse tisto, kar prhpravi ad-ministracija.
Ce bi gledali na delo svetov s forma.Lne strani, ne bi imeli v ce-Joii noben.h posebnih očiitkav. Sveti se bolj ali roani redno se-staiajo, naivečkra: enkrat na me-sec, čeprav so fudi taki sveti. zla-sti za gospodarsrvo, ki se sestaja-io tud' po tri do štiriikrat na me-sec. Najvet!krat n»di predhodno preberejo. nekarerj nidd dobro p^roučijo, razne materiale za seie, ki iih v zadniem iasu dobivajo skorai redno. KlpA tema b! lah-kn dela mno^ih svetov marsika; očiraH. Cestokrat sprejemajo brez kakršne koli diskusiie tiste »re-ž.tvc«, ki ii"h zahteva nsiuiben-ski aparat adminisiracije. Dogaja se tudi, da nekateri sveti, name-sto da bi usmerili delo admini-stracii« po svojih pozitivnili skie-pih, t svo>em 6e)-a sami podp.ra-fo nckatere birokraTJčne tArepe. ki jim uh vsijfuie aiparat. Deio ivetov včasih ovarajo nekaietn vodilnj tovairiši v Ijuddsib odbo-rib (piredsednik, podpredsednik In sekretar) s tem, da odloiaio o tastem, o iemcT bi roorali od'1o-<fati ali predlagati posamezni sve-ri, zilasti kadar gre za razdelite^ sredstev.
Malo je svetov, k' bi se ˇ *vo-)em deln o.rientiraii na dailjšo ste-zo, ki bi uneii t.rše perspekrive m ki U temeJjito p^rou^evali posa-mezne glavne probleme. Ena \i-med glavnih slaTCst; mnosih sve-tov je ta, da so se zaprli sami va-se, da se česco ukvairjaio sanai s seboj in se vniio t ozkem krosu. Malo je tak.L svetov, ki bi res-neie spremijaJi in podpiTali raz-voi družbenega upravljania m ti-stem področiu dejavnosti, s kate-rim se ukvaj-jajo sami. Nekateri svei. ne vedo, kaj nai delajo, ie-pra^ imajo posaimezna področja, podjetja in ustanove vrsto dosti-krat tudi remih problemov.
Pri nekaterih svetih se ie vgnez.di!lo naipačno pojmovanje, da sveti ne morejo hid v svojera dolu akeivn!, če ne razipoJagajo z materialno-finančnimi sradstvi, s kaitennimi b'.  lakko  gradili,  do-
gradJi popravili to aJi ooo. Ne da bi zajiikali, da je na.jveLkrat tisto, kar zahtevafo, poLrebno, vendar velja očitek. da zahteva-]o, naj bi to rešil nekdo s sred-stvi od zgoraj, mailo aJi pa nič ne moibilliziraijo n izkoriiSčaio iastniih sredstev, ki iih lahko preskrbijo. Najslaibše pri tem ie to, da nekaneri svet! hj posamezni tovariši ne vkLjo. da T ddu mno-gib naših orgaoiov pa nidi svetov ni bistveno, al! bodo ZRradJli ta ali oni objekt, ki ga zahtevajo, temveč v kakšni meri se raaviia proces  družbenega upravljanja.
Pri izvolitvi svetov niso dovoJii postavili v ospredje zahteve. da bi kzvoliii nafboJiše ljudi, tiste, k' bi tej dolžnosti naibolj nstrezali in mogli narvoč koiistiti. Pcmek<>d so to stvar podredili strogo teri-torialni razdelkvi, kakor da gre za izvoJitev ljodskega odbora. Taka izvolitev vsekakor krepi lo-ka'lisri<!na pojmovatiia, ki jih i« » deln nekaiterih svetov todi brez tega dovolj. Posamezni <51ani sre-ta postajajo »advokati« svojcga kraja !n na lahko prehafajo čez splolne druibene potrebe. S tem dokazuiejo. da ne pajirrajeio pira-viilno svoje dolž.nostn člana sveta. Ne vedo, da so za svoje delo od-govonii Ijadsk m odborom in po njih tudi vsem vali-vcem teh. od-borov, ne pa samo tistim, iz ka-terih  okolia  $o  priJlL
Izkuiaje $o pokazalle, da dobro delaio tisti »veti, ki «c pi< proti-čevanjo ln reSeranjai posamezuih problemov znajo medsetioino po-sverovaii, ki rdržojejo kreipike zveze s skup^čino )H>dskega od-bocra. z.lasti pa z zbcai praizva-jalcev in ki so znali vklruilti, kadii to po!oža.j zahteva, tndi nafžirše množice (preko zborov volivcev, po orRajiizacirah Soc'a-listi&e zveze, sindiikatili in dru-giih dTužbenih organizaciiah). D. Gizdič