TRŽIŠKI VES L«t<> II. Tržič, v četrtelk 21. maja 1953 Štev. 11 Spomenik padlim borcem NOV v Kovorju bo odkrit^3l. maja t. I. Kovor se že dalj časa pripravlja na postavitev spomenika padlih borcev in talcev iz NOB, vendar pa je bil šele na zadnjem občnem zboru ZB v Kovorjtu izvoljen pripravljalni odbor na čelu s tovarišem Drotaičem,, ki je vzel stvar resno, saj je kot borec izza lerca 1942 razumel, zakaj so ti ljudje žrtvovali svoja življenja. Ob pomoči vseh članov ZB v Kovorju bo odkritje spomenika 31. maja 1953. Kovor in okoliške vasi so za časa o-kupacije dokaj aktivno sodelovale v naši NOB, saj je padlo oziroma bi|lo ustreljenih od Nemcev in belogardistov okoli 40 ljudi, od katerih so nekateri padli kot borci NOV, drugi kot talci ali pa pomirit1 v koncentracijskih taboriščih. Spomenik bo stal sredi vasi v Kovoa--ju približno na kraju, kjer so bili postreljeni 1942. leta prvj talci. Visok bo 9 metrov in bo stal ca 600.000 dinarjev, kar je za našo vas dokaj .velika vsota. Vendar so ljudje imeli za to veliko razumevanja in so prispevali za spomenik precejšnje vsote. Posebno se mora organizacija ZB v Kovorju zahvaliti Kmetijski zadrugi v Kovorjn, ki je razumela pomen postavitve spomenika ljudem, ki so dali svoja življenja za to, da mi danes lahko svobodno živimo, in ki je prostovoljno nakazala 50.000 dinarjev. Poleg tega so tudi nekateri poisamezi-niki, ki se zavedajo svoje dolžnosti, veliko prispevali k postavitvi spomenika,, kot na primer Dobre Janez 2000 din, Špendal Mirko 1000 din, Vučko Ludvik 1000 din, Kn© Tončka 1000 din, Zupan Albin 1000 din, Mušiič Matilda 1000 din itd. S tem so pripomogli cio tega, da bo spomenik v Kovorju sploli stal in dobil res pravo obliko spomenika. Iz vsega tega vidimo, da ogromna večina ljudi v vasi in okolici sodeluje ter Podpira delo pri gradnji spomenika. Le nekateri kot n. pr. Blažič Tomaž s postavitvijo spomenika niso zadovoljni. V Pijanem stanju se je imenovani v gostilni pri Jurčfcu izrazil, da bo večja slavnost takrat, ko bo tov. Kern Anton Pred svojo hišo vsadii oreh, kot pa ob °dkritju spomenika. Ta izjava je z njegove strani razumljiva, saj je bil dezerter NOV ter se nato baje šele po osvoboditvi vrnil s Koroške, kamor se je Uflnakniil pred partizani. Vendar pa bo spomenik kljub temu ®tal, čeprav ga taki ljudje omalovažujejo, saj se je za njegovo postavitev °bvieizala organizacija ZB, katere čla-111 ao za časa NOB dokazali, da znajo y®aik svojo nalogo temeljito in dosledno ^Polniti in da znajo ceniti pridobitve ljudske revolucije. predsednika lefmblike dragemu matlaiu Q&iifut rBi6zu - TJUu k nf'ef/onemu 61. t&iitnemu dneaa naie. ukrene eeititke in veieiLa ta doig.0- in nežno žialjenfel Titova štafeta na poti skozi Tržič Kakor vsako leto za rojstni dan maršala Tita, je tudi letos, ob 61 letnici njegovega rojstva, poslal tržiški kot ljubljenemu predsedniku svoje čestitke. Letos je bila štafeta, ki je nosila šta-fetno palico s pozdravi z vrh Ljubelja, še prav posebno svečana in povsod prisrčno sprejeta. Imela je več priključkov iz vseh večjih naselij tržiške občine. Ob 13. uri je prispela glavna štafeta na Glavni trg, kamor so še pritekle štafete iz Leš, Kovorja, Doline in Loma. Štafetne palice so nosili pionirji in pionirke v pionirskih krojih. Pred Mestnim domom jih je pozdravil zastopnik mestnega komiteja ZKS in ljudskega odbora, nakar je štafeta ob igranju godbe »Svobode« točno ob 13.25 nadaljevala pot skozi gost špalir šolske mladine in ostalega prebivalstva ter skozi Križe hitela proti Kranju. Organizacijo štafete od vrha Ljubelja do Kranja je imelo v rokah društvo Partizan ob sodelovanju šol in delovnih kolektivov. Stran 2 TRŽIŠKI VffiSTNIK številka 11 Tržič se obnavlja Po vsem mestu se čisti in snaži, fasade hiš se v hitrem tempu, ki zasluži vse priznanje, ena za drugo belijo in pleskajo, v parkih nasipavajo pesek, klopce lakirajo in postavljajo nove, pred Cankarjevim domom je pripravljen ron-del in grede za nove nasade, ki bodo zaživeli, kakor hitro mine nevarnost slane. Naša komunalna dejavnost, ki vsa ta dela omogoča in pospešuje, se pri tem dobro zaveda, kako važna vloga pripada našemu obmejnemu miestu. Zavedati se pa moramo tudi vsi Tržičani, da je mnogo prijetneje živeti v lepo urejeni okolici in da so lepo urejene hiše z obilnim cvetjem in zelenjem na cfcniih, balkonih in vrtovih, lepo pometena dvorišča ter s peskom posute in pograbljene stezice dobro izpričevalo za vsakega posameznega prebivalca in priporočilo za ves turistični kraj. Ko bodo vsa obnovitvena dela končana, bomo začeli z anketo in bralce TV Vsakdo je lahko opazil, da se delo na gradbišču javnega kopališča lepo razvija. Vse od 4. maja dalje, ko je pričel z delom L.OMO Tržič, so se in se vrste dan za dnem skupine odn. odbori organizacij po objavljenom, razporedu in o-pravljajo prva najpotrebnejša dela, ki so neobhodno potrebna za pričetek gradnje. V prvi vrsti je bilo potrebno* pripraviti teren, ga očistiti rušja, grmovja in odpeljati ta material. Kmalu so nato lahko pričeli, z izkopom. Ljudskemu odboru je sledilo Turistično društvo, nato člani KSS in ZK itd. V vzgled sta nam. lahko dva člana iz sku- ' Ko nisem bil človek Kot sem že omenil, je v 1. 1943 nekoliko ponehalo tisto pretirano šikaniranje. Kazni za razne disciplinske prestopke, zlasti za tatvino, so pa ostale. Najmanjša kazen je bila 25 udarcev na zadnjo plat. Za večje prestopke so koga obsodili tudi na 50 do 100 udarcev, katere je navadno prejel v štirih obrokih po 25, ker bi 100 udarcev naenkrat spričo oslabelosti telesa težko kdo prenesel. Takega obsojenca so pretepli navadno na zbornem mestu zvečer po zboru. Privezali so ga na zato pripravljen stol. Za pretepanje' so SSovci včasih poklicali za ta posel določene taboriščne surove funkcionarje. Obsojenec je moral udarce glasno šteti: Eins,. zwei, drei itd. Če je pa zaradi bolečin rjul kot zver, namesto da bi štel, sta nemška rablja tepla toliko časa, dokler ni obsojenec glasno naštel, do 25. Mrazilo me je po hrbtu, kadar sem tako rjovenje poslušal. Spričo tega smo bolj obsojali taboriščni režim kot kaznovanega tatu, ki je morda le zaradi gladu podlegel izkušnjavi Za množično in tajno uničevanje tistih jetnikov, katerih so se hoteli na hiter način ianebiti, so imeli v taborišču Da-chau tudi plinsko celico. Sam je nisem videl, ker se ni bilo dovoljeno tam okrog prosili, da nam odgovorijo, katere stavbe so v Tržiču najlepše vzdrževane, kdo ima najlepše cvetlice na oknih in končno tudi to, katere hiše so najbolj zanemarjene (neometani zidavi, zamazane stene, deske ali opeka namesto šip v oknih, raztrgani žlebovi, pokvarjene ograje, razpadle barake, svinjaki, kofcošnjaki itd.) S tem. upamo vzbuditi množično zanimanje za lepoto našega mesta. Doseči pa vsaj to, da bomo brez oklevanja z zgledom, besedo in dejanjem nastopili, če bomo opazili, da se kje dela škoda. Mladino, ki v svoji nespam.eti skače po posajenih gredicah in zelenih tratah, ki kvari nasade, trga cvetje, lomi drevje, kvari ograje in piše po stenah, pa je treba svariti in poučevati! Le na ta način bomo vzgojili kulturen in discipliniran rod, ki bo znal ceniti vrednost in lepoto naprav, ki dajejo šele v tej luči pravi smisel našim sedanjim velikim naporom. pine KSS in ZK in sicer Štale Ludvik, ki je zvozil v enem popoldnevu 110 sa-miokolmie in Zaletel Franc, ki je zvozil 100 samokolnic. Ako bo vsak Tržičan pokazal tako zavest in tako delavoljnost, kot sta jo omenjena in še vrsta drugih, bo naše kopališče kmalu zgrajeno. Saj gotovo že sleherni izmed nas nestrpno pričakuje konca gradnje in s tem' pričetek kopanja. Naj še omenimo važnost in potrebo po kopališču. Naša mladina kakor tudi ostali smo se do sedaj kopali vedno le v mrzli Bistrici, ki nas je od ene kopalne sezone do druge vedno bolj zastrup- sprehajati. Česar ne vidi, eden, pa morda lahko vidi drugi. Priliko videti plinsko celico od znotraj je imel Tržičan Ignac Zupan. Zaradi rane na roki nekaj dni ni hodil na delo. Bilo je sredi poletja 1. 1943, ko je šel na sprehod proti zajčjereji, ki je bila na severni strani taborišča. Neki Slovenec, ki je bil tam, zaposlen, mu je razkazal zajčje-rejo, kjer je krmil okoli 100 zajcev različnih pasem. Poleg zajčjereje je bil vrt, na njem gredica, kjer so rasle planike, avriikelj itd. Nato sta šla proti, hiši smrti. Bila je temno zelene barve. Ker je bil dotični Slovenec tudi tam zaposlen, je povabil Zupana, naj si ogleda, plinsko celico, ker da danes ni nobenega SSovca v bližini. Vstopila sta v zidano in ne veliko hišo. Prva vrata na desni strani veže so bila odprta. V sobo: so vodile 4 stopnice navzdol, tako da je bila plinska celica skoro do polovice v zemlji. Tlak je bil betoniran in nagnjen proti kanalu, ki je bil v sredini. Tudi strop in stene so bile iz betona. Pod stropom sta bili dve okni, podobni strelnim linam, na drugi steni pa je bilo okence za opazovanjie in večje okno za zračenje po dovršenem opravilu. Vhod v plinsko celico so zapirala dvojna vrata. Nad glavnimi železnimi vrati je bil napis: Brausebad. Druga vrata so bila lesena. Ijala. Marsikomiu ni bilo potrebno' čakati niti eno- celo sezono, ampak je bito dovolj le nekaj dni in že je občutil skriti strup Bistrice. Zato se potrudiimo in ne dovolimo, da bi nas naši zdravniki še dolgo opominjali: »Če hočeš ostati zdrav, ne kopiji se v Bistrici!« Vročina — kopališča nikjer — prijeten hlad, ki veje iz Bistrice, le kdo se mu more upirati! Vabljivosti Bistrice se bomo odpovedali le tedaj, ko bomo imeli na razpolago lepo, moderno urejeno kopališče. Kakšen odnos pa ima do te nadvse koristne gradnje ŠD Ljubelj odnosno njegova nogometna in smučarska sekcija, vidimio iz tega primera: Na dan, ki je bil določen za imenovani sekciji, so se prostovoljnega dela na gradbišču udeležili od nogometne sekcije le Jožef Drago in Peternel Mirta, od smučarske sekcije pa le predsednik Ahačič Jožef in drž. mlad. prvak Križaj Peter. Mislim, da je obširnejši komentar o odnosu teh sekcij do te gradnje odveč. Vsekakor zaslužijo člani teh sekcij, ki se niso udeležili dela, samio prezir s strani tržlških delovnih kolektivov, ki so dostikrat priskočili na pomoč prav tem sekcijam bodisi v denarju ali materialu. Na tak način izražena hvaležnost je prav go-tovoi vse graje vredna. Tržičani! Investitor javnega kopališča LOMO in odbori vseh množičnih organizacij so prepričani, da boste z delom in simpatijami podprli to nadvse koristno gradnjo, saj je prav gotovo vsem Tržičanom močno pri srcu zdravje nas vseh, zlasti pa zdravje mlajšega rodu, ki bo našel v moderno' urejenem kopališču to, kar smo mi zaman iskali v mrzli Bistrici. Zato sodelujte s prostovoljnim delom po spodaj navedenem programu. 18. 5. Planinsko društvo Tržič 19. 5. Aktivni oficirji JLA Oboja pa so bila obložena s klobučevino, da ne bi mogel plin nikjer uhajati. Sredi stropa je bila električna luč ter 4 prhe, podobno kot v kopalnici. Za plinsko kopel določenim, jetnifcoim niso povedali, kam gredo. Rekli so jim, naj se do golega slečejo, ker gredo V kopalnico. V plinski celici je bilo prostora za 250 ljudi oz. številk. Ko> so bili jetniki vsi' v celici, so> zaprli oboja vrata in okna ter spustili skozi prhe plin v celico'. Skozi opazovalno okence SO' lahko 2—3 sadisti opazovali, kako plin učinkuje in kako se v smrtnih krčih zvijajo in duše ubogi jetniki. Če se je za odstranjevanje številk mudilo, je šla lahko vsake pol ure druga »partija« v »kopalnico«, ne da bi se vedelo, kaj se je zgodilo s prvo »partijo«. Za doitičnega Slovenca, ki je vse to Zupanu pripovedoval in pokazal, dvomim,, če je prišel živ iz te službe. Zupan pravi, da ga ni potem nikjer več srečal. Mučna kazen je bila tudi, stanje nasproti zbornega mesta, torej pred glavnim vhodom,. Kaznjenca so lahko z vseh oken pisarn 'opazovali, ali stoji mirno. Taka kazen je trajala po več ur. Če je n. pr. kdo komu ukradel kruh, je bil najprej od sobnega starešine oklo-futan, nato' so mu obesili na vrat tablico z napisom »Brotdiefo« (krušni tat). Gradnja javnega kopališča TR2ISK3 VESTNIK__Stran 3 K Tednu matere in otroka Številka 11 20. 5. Aktivisti LMS, Tržič 21. 5. Gasilsko društvo, Tržič 22. 5. TVD Partizan, Tržič 23. 5. Balinarska sekcija ŠD Ljubcdj 25. 5. DPD »Svoboda«, Tržič 26. 5. Plenum KSS, Tržič 27. 5. Turistično društvo, Tržič in Ljudska milica, Tržič 28. 5. Lovska družina, Tržič 29. 5. Center predvojaškc vzgoje to- varne Triglav, I. in II. vod 30. 5. Združenje šoferjev, Tržič Naša oblina ima 10.1691 prebivalcev Popis prebivalstva z dne 31. marca t- L je izkazal v tržlški občini 10.1S9 prebivalcev, to je za 245 več kot leta 1948. Žensk je 5462, kar je za 755 več kot moških, ki jih je v naši občini 4707. Prebivalstvo naše občine živi v 2992 gospodinjstvih. V kranjskem okraju, ki šteje 80190 prebivalcev, je naša občina po številu prebivalcev na drugem mestu. Na prvem mestu je Kranj s 17.753 prebivalci, na tretjem mestu Škofja Loka z 8741 prebivalci, na četrtem Cerklje s 4828 prebivalci, na petem Šenčur s 4012 prebi-valoi. Ostalih 17 občin kranjskega okraja ima po 1000 do 3500 prebivalcev. V LR Sloveniji, ki šteje 1,462.961 prebivalcev, je po številu prebivalstva trži-ška občina na sedmem mestu. Ljubljana ima 138.211, Maribor 77.124, Celje 25.455, Kranj 17.753, Trbovlje 16.595, Jesenice 15.811 prebivalcev. Posamezna naselja tržiške občine imajo: Tržič 4118, Sv. Katarina 1030, Bistrica 926, Sv. Ana 580, Križe 553, Kovor 437, Pristava 397, Sebenje 305, Lese 279, Žiganja vas 264, Retnje 222, Brezje 179, Seniično 152, Zvirče 139, Loka 127, Paloiviče 92, Hudo 55, Gozd 53. Tako je nekega dne, ko smo bili še na bloku 14, stal na sredi sobe neki Štajerec, ki je menda kruh ukradel. Ko sem Prišel iz delavnice v sobo, mi je pomoč-mik sobnega starešine Hansa, neki Po-'jak, z nasmehom rekel: »Ti, poglej ga, Tvojega rojaka, Slovenca!« To opazko sem, dasi težko, mirno prenesel. Lahko bi Poljaku v obraz povedal, da je bil v intonacijskem, tehničnem ali hormonskem oziru ni bilo. Orkester je to pot že pokazal določeno stopnjo vigranosti in temu pirimerno tudi znanje. So pa seveda več ali matiji Se hibe, ki pa se bodo v ugodnih pogodb postopoma odpravile. Predvsem smo nroenja, da je povsem, zadovoljila Ko-roščeva koračnica Gasilcem za kongres, ki je bila tako dovršeno odigrana, da Je človek imel vtis, da igrajo poklicni godbeniki, to je z drugimi besedami, odbrali so s primernim umetniško ustreznim, zanosom. Ritem, harmonija (predvsem modulacijski prehodi), dinamika an skladnost so bili pri tej koračnici dovršeni. Prav tako je bila 'lepo odigrana zahtevna Pahor jeva uvertura »Slovenski svet«. Posebej je treba omeniti solistične parite vodilnih tromb, dveh ro-ffov in klarinetov, ki so bili lepo odigrani. Omenimo naj, da vse to ni bilo lahko delo za požrtvovalnega dirigenta m Prav tako ne za godbenika samega, če Pomdslimio,, da je večina klarinetov že zastarela odn. več ali manj zapihana, đa se ne morejo več totonacijsko pri-nierno vskladiti z ostalimi trobili. Zato loih je nujno potrebno postopoma nadomestiti z novimi klarineti. -Nadalje :so 'bile odigrane s primerno litino ostale skladbe, čeprav je zahteval zlasti »Venček dalmatinskih« določeno tehniško znanje. Omenjena skladba je precej naporna, ker je precej obsežna po vsebini in imia temni primerno značilno južnjaško vedrino v ritmu, kateremu bi slabše godbe ne bile kois. Na Koncu fniaj še oimlenimio lepo odigrani "talcev valček »Čar plesa«, v katerem Se Je lepo izluščila vloga krilnih rogov 0<1n. eufonijev z njihovimi mačilnimii so-^rnimi barvnimi tonskimi kontrasti in fra istega avtorja koračnico »Zvestoba otnoviini«. Pri tem. naj še omenimo, đa ^e edina večja hiba v godbi priimanjfco-^amje ustreznega števila spremiljevalnih rornib, pa še ti, kar jih je, so večinoma ^"nci, tako da v dinamičnem oziru še ni,so v ustreznem zvočnem razmerju z talnima glasbili, kar daje primerno m U6injkovito plastiko celote. Zato je pač toliko bolj razveseljivo dejstvo, da so ti marljivi novinci-godbeniki spremnije-valnih tromb vložili v študij v razmeroma kratkem času vse svoje znanje In vestnost v takšni meri, da so svojo nalogo tako zadovoljivo rešili. Predaleč bi prišli, če bi opisali vrline vsakega godbenika posebej, saj so brez dvoma več ali manj znani vsakemu Tržičanu, pa tudi drugod. Zato naj velja priznanje na tem mestu vsakemu godbeniku posebej s požrtvovalnim in sposobnim, dirigentom tov. Rudolfom Ahačičem na čelu. Vsem je znano, da jie godba slavila preteklo leto 25-letnico obstoja. O tem je naš list že pisal. Godba je v času svojega obstoja, zlasti po osvoboditvi, doživela že več kriz, to pa iz različnih objektivnih pa tudi neobjektivnih razlogov, kot so prevelika obremenitev periodičnega igranja ob nedeljah in praznikih, nadalje službene prestavitve dobrih godbenikov v druge' kraje, prezaposlitev v tovarni, nadalje slaba moralna in finančna podpora raznih forumov, razna vtikanja v zasebne zadeve godbenikov, rušenje ugleda nekaterih godbenikov — s strani nekaterih odgovornih funkcionarjev, pa tudi drugih oseb. Vse to in še marsikaj drugega je brez dvoma rušilo dobro voljo in veselje pri godbenikih in tako od časa do časa ni bilo zaželenega uspeha in to v večini primerov ne po krivdi godbenikov. Saj s tem ne mislimo reči, da so godbeniki brez napak (kdo jih pa nima?), — ampak hočemo najti temelje boljšega sožitja in s tem tudi dokazati, da se vsa nasprotja ne rešujejo zgolj z administrativnimi ukrepi, grožnjami, temveč napredne je, kot jih mora naša družba reševati, to je na tovariškd, prijateljski, odkriti način, ker le tako pride do primernega, soglasja v delu samiem. Pa tudi kritika mora imeti za smoter predvsem, dviganje delovnega poleta, ne pa nasprotno, uničiti tisto, kar imamo. Zato ne sme biti kritika odraz sebičnosti., hinavščine, stremuštva ali še celo kakega monopolizma, kar se to le prerado zgodi zlasti na kulturnoumeitniškem področju. Vsa takšna kritiziranja so brez dvoma žaljiva in jih je tretirati kot osebni napad na prizadetega kulturnega delavca, kar je vse prej kot koristno in to zlasti, ako gre za marljivega in zavednega kulturno-prosvetnega delavca. Zato vsakemu, kar mu gre, ne pa prikrivati ali celo zakrivati, iztmaličiti vrline agilnih kulturnih delavcev, dočim na drugi strani ovekovečevati in posploševati zasluge manj agilnih, katerih delo sloni zgolj na frazarjenju simboličnega aktivizmia, ki se po učinku dela nikakor ne more primerjati s prvimi. Zatorej pravična kritika, ker vse drugo nas zapelje lahko v slepo ulico. To smo anorak navesti zaradi tega, ker so nekateri odgovorni funkcionarji nekdanjega SKUD >Ivan Cankar«, pa tudi! drugi, izrazili dvom v sposobnost dirigenta godbe z različnimi netočnimi in tudi izmišljenimi motivacijami, kar je povzročilo, da je delo v godbeni sekciji začeto hrometi. Toda končno je po zaslugi nieutrudlji-raga dirigenta in zavednih godbenikov tudi ta krivična obsodba našla svoj poraz, ko je godba nedavno z lepim uspehom priredila javni koncert, sedaj pa že drugega. Mišljenja smo-, da kdor hoče podati objektivno kritiko, mora najprej poznati vse okoliščine in delovne pogoje, šele potem lahko postavi pravilno in konstruktivno kritiko, ki pa mora imeti brezpogojno prizvok tovarištva. Naj omemiimio še to, da tudi »profesionalni dirigent« ne bi zmogel kaj več, če bi delal v takšnih delovnih pogojih, kot jih je imel naš tov. Rudolf Ahačič, če bi vaje nikoli ne bile 100% obiskane (zaradi 3 izmen), nadalje če bi ne imel primerne kurjave v učilnici, če bi se neprestano menjal kader godbenikov zaradi višje sile (službena premestitev itd.), dotok mladine — t. j. novih godbenikov pa bi bil nezadovoljiv, če bi imeli godbeniki že zastarele instrumente in to v takšni meri, da ne morejo več služiti svojemu namenu. Zato je pač toliko bolj razveseljivo od naših godbenikov, da znajo kljub temu izvabiti iz glasbila zadovoljiv ton itd. To so problemi, ki zadevajo na trdo in morajo biti eden glavnih faktorjev razpravljanja godbene sekcije odn. uprave DPD »Svoboda«. Zato* je vsak ukrep, ki ga bo DPD »Svoboda« v tem smislu ugodno rešila, samo pozdraviti in uspehi v tem pogledu ne bodo izostali. Napačno bi bilo, ako bi prezrli lepo gesto DPD »Svobode«, ki je nabavila za godbenike nove lične paradne uniforme, kar je brez dvoma napravilo na godbenike same kakor tudi na občinstvo prijeten vtis. Led je prebit, vse perspektive za bodoče delo so jasne in zadovoljive, DPD »Svoboda« pa bo brez dvoma s podvojeno silo skrbelo za uspešen razvoj in rast našega pihalnega orkestra tako v moralnem kot v finančnem pogledu. Zatorej, tov. dirigent in ostali člani-godbeniki: le tako naprej, za vsak uspeh vam bo ljudstvo hvaležno. Tov. Tito je pred kratkim izjavil delegaciji glasbenih umetnikov med drugim naslednje: »Glasba, ki jo danes ustvarjate, mora biti izraz današnje stvarnosti. Glasba mora biti vsakovrstna: klasična, vedra, narodna.« Nadalje je izrazil misli o jazzu: »Kakor vidite, danes v glasbi vedno bolj prevladuje jazz. Mi se na to jezimo, ker jazz ne ustreza našemu značaju in naši stvarnosti.« Za zaključek je tov. maršal dejal: »Glasba mora plememitiiti srca in duha ljudi!« Slednji citat maršala je zelo aktualen za vsa reproduktivna glasbena združenja, torej v našem primeru tudi' za naš pihalni orekster, ki posreduje našemu delovnemu ljudstvu pozitivno glasbeno poustvarjialnost, kot jo to klasična, vedra in narodna umetnost. Zatorej pridno na delo, da bo tudi vaše delo rodilo lepe sadove v tovrstnem kulturnem poslanstvu. —o—■ PEVSKI KONCERT NAŠE MLADINE V nedeljo, 24. t. m. bo na dvorišču Mlestnega (doma velik pevski konceK, na katerem bodo sodelovali mladinski zbori tržiške občine. Nastopalo bo preko 400 pevcev s programom, ki obsega poleg narodnih tudi umetne pesmi. Stran 6 TRŽIŠKI VRSTNIK „Krog s kredo" Pretekli teden v -sredo nas je presenetila dramska sekcija DPD »Svoboda« s četrto premiero v letošnji sezoni. Uprizorila je Klabundovo pravljično igro po kitajskih motivih »Krog s kredo«. Kot z izbiro drugih letošnjih iger je tudi s to dokazala, da se zaveda svojega kulturnega poslanstva med tržiškim prebivalstvom, in hoče posredovati le kvalitetna dela domače in tuje literature, ne strašeč se truda, ki ga tako delo stavlja na režiserja, scenografa in igralce. Režijo »Kroga s kredo«, ki zahteva izkušenega odrskega delavca, je vodil član postojnskega gledališča Adolf An-derle z željo, da posreduje svoje v poklicnem gledališkem delu zadnjih let pridobljene izkušnje in poglobljeno znanje tudi tržiškim, igralcem, iz vrst katerih je tudi sam izšel. Za njegovo požrtvovalnost, s katero je posvečal svoj pičlo odmerjeni prosti čas režiji »Kroga s kredo«, ga je občinstvo upravičeno nagradilo z dolgotrajnim aplavzom in cvetjem. Tudi igralci so bili kos svojim nalogam. Če izvzamemo nekatere spodrsljaje v govorjeni besedi in delno nesigurnost v obvladanju teksta, delna pretiravanja v gestah ter premajhno preprič- na tržiškem odru ljivost v nekaterih prizorih, moramo igralce samo pohvaliti. Zlasti zaslužijo pohvalo Bertka Fabjanova za vlr.go Čang Hajtang, Končina (ču-ču), Smoletova (gospa Čang), Stritih (Čang Timg) in Smole (Ma), čeprav so tudi ostali izpolnili vsa pričakovanja. Zato gledalci niso štedili z iskrenimi izrazi priznanja tudi igralcem. Uprizoritev je bistveno podprla seveda tudi z rutino in okusom izdelana scenarija Blaža Štora ter pod vodstvom Hu-ga Veselvja odlično izvajana scenska glasba. Uprizoritev »Kroga s kredo« je brez dvoma najkvalitetnejša stvaritev dramske sekcije »Svobode« doslej. Zato je tudi pritegnila toliko publike, kot še nobena v letošnji sezoni. (Do danes je doživela že dve reprizi.) VABILO Vaški aktiv LMS pri Sv. Ani priredi v nedeljo 24. maja 1953 v dvorani pri Ankeletu — dramo Mateja Bora »Raztrgane!« s pričeitkom ob 3. uri popoldne. Po igri ples in še kaj. Vljudno vabimo vse! Odbor. Razstava otroške V okviru Meseca mladosti1 je bila prirejena v prostorih tržiške gimnazije razstava otroške in mladinske risbe. Razstava je imela namen prikazovati pojmovanje in zanimanje naše mladine za risbo in barvno sliko. Smisel za risanje se začne razvijati že pri otroku dveh ali treh let. Zato je ta razstava začela s kreacijo likov naših najmlajših. Zastopani so 'bili cicibančki iz DID, ki so nas posebno presenetili s »maslom kopičenja dogodkov. Če take risbice naših najmlajših dobro ne pogledamo, ne opazimo prav ničesar. Z vsakodnevnimi skrbmi in težavami smo daleč od tega sveta in ga največkrat prav nič ne razumemo. Cicibančki pa dajejo v te male kreacije vso svojo voljo, vsa svoja spoznanja, ves svet, ki ga poznajo. Seveda so risbice pri vsem. temi res precej suhoparne in le preveč »o-troške«. Toda če bi dali našim malčkom v roke barvice in čopič, bi nam pokazali veliko več in bi se prav gotovo čudili njihovim umetninam. Na razstavi je bila samo ena barvna risbica predšolske mladine, pa nam je ta povedala o tem precej. Pod naslovom »Osnovna šola« so bile zbrane risbice osnovnošolskih otrok iz Tržiča in nekaj jz Križev. Vse risbice so bile po motivu namišljena priroda. Otrok v osnovni šoli riše predvsem, z nekakimi simboli, ki jih skuša olepšati z vsem svojim smislom za lepoto (n. pr. hišica z okenci in vratimi dobi počasi zavesee, ki so po svoje omaimontirane z rožicami, na tratici rastejo cvetlice, deklica dobi različne pentlje in nešteto gumbov itd.). Med njimi pa ©o nekateri, 'ki nas presenetijo z iskanjem perspektiivičnih vrednot, prostora in slično. Te risbice se nam zdijo nadvse smešne, ker so skoraj vedno skregane s stvarnostjo. Ta- in mladinske risbe' ko nais je morda presenetila risba hiše, v kateri so bili, narisani stoli in hiša. Res morda smešno, vendar pa boi j odkritosrčno', kakor naučen simbol, brezrazum-no posnemanje nekakšnih oblik, ki v nadaljnjem razvoju smisla za lepoto vodijo v načičkainost, v neorganskO' povezavo z življenjem in našo stvarnostjo. Tudi v osnovnošolskih risbicah se čuti pomanjkanje barvitosti, ker navadni pastelni sviinčnikli ne zadostijo' notranjim, potrebam »mladega umetnika«. Posebno velja to za večje formate risb. Gimnazijska mladina je razstavljala ločeno od predšolskih in osnovnošolskih otrok. Ne morda zaradi ne vem kakšnih superioritet, temveč iz razumljivega razloga močnih barvnih efektov, ki bi nesramno in brezkompromisno' skonkuri-raii pastelne svinčnike. Mladima na gimnaziji je pokazala pre^-cej sproščeno kreativnost, ki se predvsem izraža v fantazijski kompoziciji predmetov in fantaziji narave. Smisla za konkretno pokrajino je kaj malo, enako' tudi za konkretizirane predmete. Viden je tudi lep in poučen razmah pojmovanja barv, ki raste iz koncentrirane barve v vedno manjše in občutljivejše odtenke. Besedo pri vsem tem ima tudi že dokaj razvit pojem za perspektivo', ki o-mogoča prostorniinisko' pojmovanje prostora in predmetov. V risbi dijaki kot celota niso pokazali zadovoljive višine. Razstavo so vsi, ki se trudijo za dvig estetskega smiMa, teplo pozdravili. Državna založba Slovenije je s 30. aipr. likvidirala večje število svojih podeželskih podružnic, med njimi tudi tržiško. Da ne bi ostala mesto in okolica brez knjigarne in papirnice, je 'bivšo podružnico DZS s 1. majem prevzel LOMO Tržič, ki ji bo dal tudi novo imue. KINO Spored filmov od 23. maja do 4. junija: 23.—i24. maja: Knjiga o džungli (Jungie Book). Angleški film. v barvah. Scenarij po R. Kiplingu napisal Laurence StallingS-Režija: Zoltan Koirda. 27*—28. maja: Za Kvlove ni prostora (No Resting Place). Anigleiški film. Scenarij: Colin iLessiliie, [Paiul Roithia, Michael Orrom. Režija: Paud Rotha. 30.—31. maja: Pekel je razprodan (Hell is soid out. Scenarij po romanu Mauricea Dteiktoibira inap'slala Mole Ghairleis in Guv Morgan. Reižija:Michlalel Andlorsl.aiii. 3.—4. junija: Povratek v življenje (Re-tour a la vie). Francoski film. Scenarij: Charles Spaalk, H. G. Oliouzot, Jeian Feirrv-Režija: Andre Oayatte, Jean Dreville, Ge-orges Laimpin, H. G. Couzot. Je to mar prav? Z oziram na napad S. P. na upravnica Mestnega kina, ki ga je objavil Glas Gorenjske z dne !16. t. m., smo 'dobili informacije, ki bistveno v drugačni, luči kažejo na Odnios uprave kina db della dramske sekcije »Svobode«, kot to Izzveni iz piščevih besed.. Zato naj resnici mia ljulbo — ne da bi. omalovaževali težave dramske sekcije, ki jih ta pri svojem delu kot gost v kimiodvorani nesporno ima — osvetlimo vzroke 'trenutnega upravnikaveiga neirazpo-ložeinjai pred premiero »Kroga s kredo«, da si bodo! bralci lalže sami ustvarili svojo sodbo o upravičenosti omenjenega časopisnega napada! Premiera »Kroga s kradlo« naj bi bila po pivoitnieim načrtu že v nedeljo, 10. t. m-Uprava kina jei dvorano za ta večer z 'razumevanjem rezervirala za premiero in svojo predstavo za abonente prestavila na prejšnji večer. Generalka naj bi bila prejšnji peitelk, ko je uprava kina dvorano prepustila dramski sekciji za ves večer (in ne šele od 10. urd zvečer dalje!). Ker dramska sekcija do tega dne še ni prejela kostumov in tudi ni še koničala z ostalimi pripravami za premiera, je le-to preložila na sredo, o čemer je tajnik DPD »Svoboda.« obvestil upravo kina šele v petek. U-prava kina ja morala torej zdaj že dragic v enem tednu prestavljati svojo predstave in pcsielbiej še predstavo za abonente. O viseim tam, S. P. molči ter ustvarja pri svojih bralcih docela zmotno mnenje, kot da je dramska sekcija prosila za dvorano samo »vsaj za sredo, 13. t. im.«. Kdor ve za težave igralskih družin pr' pripravah za igro, razume preložitev pre-mieire. Toda prav tako je treba razumeti dolžnosti, ki jih ima uprava kima do svojih abonemtov, in neprijetnosti, ki jih P doživljala, ko je marala ponovno1 preložiti njim namenjeno predstavo. Povrh teiga pa baje tudi obvestilo po zvočniku ni točno reproduciramo. Kar zadeva miaimiigavanje ma manjši «-pravnikov honorar, moramo piriizinati, da je mcdkuisnio. Kar pa zadeva njegovo skrb z* rentabilnost podjetja, mislimo, da tu ni kaj oporekati. Je torej to mar prav, kar si je dovolil S. P.? ŠOLSKI TELOVADNI NASTOP Kot zaključna prireditev Meseca ml*1" dosti in uvod v jubiljemo proslavo' telovadnega društva »Partizan« bo dne 31. maja na športnem igrišču velik telovadni nastop šolske mladine z 800 nastopi" jočiimi. Na sporedu so poleg telovadnih točk tudi folklorni plesi in prika-2 življenja tabornikov v taborišču. Štev. 11 TR2ISKI VESTNTK Stran 7 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Akademija TVD Partizan Tukajšnje TVD Partizan je s svojo akademijo, katero je priredilo v soboto, telovadnica še bolj polna in delo vodnikov čim uspešnejše. Za to akademijo, ki je bila v sklopu Prireditev Meseca mladosti, je vaditelj-*i zbor pripravil kar 14 točk in iger. Pri izbiri posameznih vaj je imel prav srečne roke. Največ truda in požrtvovalnosti je v to akademijo vložila načelnica Zora Koničeva, saj- je samo oina Pripravila za svoje oddelke 7 točk in to °d vaj za male cicilbančke pa do simul-tanke za članice na dvovišimski bradlji. Prvi so nastopili pionirji, ki so izvajali vaje s puškami. Nočemo se spusti v kritiko posameznih točk, velja pa Pripomniti, da bodo morali vsi vodniki ^ vodnice posvetiti mnogo več pozorno-8 ti na pravilen korak, zlasti pri moških oddelkih, na redovne vaje, na, pravilno k* strumno in enotno izvajanje ■posa-rneznih gibov. Tudi kritje in ravnanje nted izvajanjem vaj ni bilo zadovoljivo ]ti bi bilo lahko mnogo boljše. Opaziti je bila p,ri nastopajočih nesigurnost, tako ^a je gledalec skoro ■dobil vtis, da vaje niso dobro in dovoljno izvežbane, kar je t"Uc3ii močno vplivalo na izvajanje vaj. Omeniti je treba, da ima društvo v Sv°ji sredi, zlasti med mladinci in mla-^nkami, zelo dober telovadni kader, za-*° Pa se bodo morali vaditelji in vadi-^oljice resneje oprijeti dela za čim boljši Napredek naše mladine na telesnovzgoj-^^rn poprišču. Posebna omembe vredna točka so bile *Ja akademiji simultane vaje članic na ^»višinski bradlji, katere je naštudirala °v. načelnica in so bile dobro izvajane, ^6 izvzamemo malenkost ne motnje zara-71 nezadostne pazljivosti posameznih ćllanic. Zato bi bilo želeti, da se ta vaja Uaštudira vsaj še za eno vrsto, da bi ^lko ob zaključnem dnevu proslave, ki £ < • junija letos, nastopili vsaj dve vr-. y< s čimer bi vaja prišla še bolj do !*aza. Zadnja točka akademije pa je a Simbolična vaja »Konjuh planino«, . Pa kljub svoji pestrosti ni prišla do raza, kot bi kot zaključna točka mo-ala pipiti^ delno po krivdi članic, ki se ,u&evno niso' poglobile zadosti v izva-*je vaje, delno pa tudi zaradi slabe Premljave pevcev in klavirja, j. ^kupno je nastopilo pri tej akademiji P telovadcev. Akademija je na vse ' 5S|otne gledalce in obiskovalce napra-a splošno dober vtis, kar je dokazo-v 0 močno aplavdiranje po vsaki kon-da,n^ razočaranje pa je bilo v tem, 'Pri akademiji niso nastopili člani niti točko. Zato smatramo za potrebno, da ponovno apeliramo na vse telovadce, tako mlade kot stare iz predvojnega časa, katerih število v Tržiču ni ravno majhno, da se vključijo v telovadne vrste, da poživimo delo v telovadnici in s tem čim uspešneje proslavimo 50. obletnico ustanovitve prvega telovadnega društva, katera proslava naj bi bila res proslava telovadcev Tržiča, ne oziraje se na to, pri katerem društvu je bil kdo član pred vojno, kajti za vsakega telovadca mora biti povsem jasno samo to, da z vztrajno vadbo krepi svoje zdravje in pa moč obrambe naše socialistične domovine, s krvjo mnogoštevilnih tovarišev priibor-jene in oškropljene naše današnje svobode. Zato, tovariši, na svidenje v prenovljeni telovadnici vsak torek in petek ob 19.30 uri zvečer! Mule j pred Štefetom na Zelenici V nedeljo, 26. aprila je bila na Zelenici tradicionalna mednarodna tekma v slalomu. Agilni športni delavci SŠD Ljubelja so organizacijo odlično izvedli. V načrtu je iMilio sicer tekmovanje v veleslalomu. Zadnje tedne pa je na Zelenici padlo nekaj svežega snega, ki pa ni obležal, nego je z zgornjih delov plaiziu zdnsal v nižje leig-3 in s tem, skrajšal teren primeren za smuko. Avstrijski tekmovalci iz Bleiburga in Badgaatcina so prišli že v petek zveotir, talko da so v soboto že trenirali. Domia/fi tekmovailici so prišli šele v nedeljo. Skupno se je zbralo na startu 50 članov, ,10 članic in 14 mladincev. Razen Mariborčanov vsa srnutčiairska elita Slovenije. Proga je imela 45 viratic in višinsko razliko 260 m. Tekmovali so v dveh tekih. V prvem toku je imel najboljši čas Štefo Jafflieiz, v diriugeim, nekoliko krajšem, pa je zadivil Tina, ki je zapeljal kakor v svojih najboljših časih. Pridobil si je toliko prednosti, da ja zmagal v skupnem plasmanu priad štefcitom. Tehnični rezultati: Člani : 1. Mulej Tirna (Prešeren) 1,58,2; 2. štefe Janez (Ljubelj) 1,59,2; 3. Križaj Peter (Ljubelj) 2,06,0; 4. Lukanc StaviKo (Ljubelj) 2,06,0; 5. Edar Hubert (Badga-stein) 2,07,0. Članice: il. Zupančič SI. (Udarnik) 1,44,12; 2. Pračiek Lojzka (Gregorčič) 2,00,0; 3. iLurpša Mana (Enotnost) 2,23,0; 4. Ma-gušar Mira (Enotnost) 2,28,0; 5. Lenarden ■Nadja (železničar) 2,42,0. Mladinci: 1. Eranitar (Lj.) 2,21,3; i2. Ahačič (Ljubelj) 2,22,|2; 3. sumi (Udarnik) 2,37,1; 4. Sušnik (Ljubelj) 2,42,3; 5. Rakovič (Udarnik) 3,07,0. Moštva: il. Ljubelj 6,11,2; 2. Enotnost 6,31,3; 3. Ljubelj II 6,33,0; 4. Gregorčič 6,57,2; 5. SC Bleiburg 6,58,2; 6. SC Badiga-stein 7,00,4/ Prvoplasiirani je prejel pokal, drugi in tretji pa plakete. Poleg tega pa še lepa praktična darila. Vodja avstrijskih tekmovalcev je bil izredno zadovoljen nad tržiško gostoljubnostjo in organizacijo tekme, manj pa s plasmanom mladih avstrijsKih smučarjev. Strelsko izbirno tekmovanje Dne ;2l6. aprila 19>53 so se Zbirali ma strelišču v Tržiču strelci vsa Gorenjske. Zamenjali so zračne puške za vojaške in se pomerili v strelskih sposobnostih. Lap dan je omogočil lepo izvedbo tekmovanja. Streljalo je 73 strelcev, med njimi najboljši strelci Gorenjske. Komisija, ki jo je poslala Strelska zveza Slovenije iz Ljuab-lijane, je toila z organizacijo tekmovanja zadovoljna. Prvo spomladansko tekmovanje je prineslo lope rezultate tako za naše tržiške strelce, kakor tudi za ostale. Za naše strelce pa je bilo hkrati tudi trening za vsa ositaila tekmovanju, ki jih v tem, letu predvidevajo. Že 1. maja so šli naši strelci gostovat v Štore, v Tržič pa pridejo gostovat celjski strelci in Univerza iz Ljubljane. Današnji rezultati pričajo, da se strelci Tržiča že kvalitetno dvigajo med boljše strelce Slovenije. Tržiču pa je SD dokazala, da je res organizacija, ki vzgaja in bo vzgajala svoje članstvo za krepitev obrambne moči naše domovine. Rezultati iizhiinnciga tekmovanja so naslednji : Člani in članice — vojaški pištolj, daljava 50 m, prosto .stoječe, 200 možnih krogov: 1. Perko Janoz, SD Tržič, 106 krogov; 2. Končnik Anton, SD Javornik, 96 krogov; 3. Lakner Alojz, SD »IBI« Kranj, 93' krogov; 4. iSekne Stane, SD Jesenice, 79 krogov. — Streljalo slknpaij 24 strelcev. ženske — malakalibrska puška, daljava 50 m, '200 možnih krogov: 1. Oitrin Manja, SD Javornik, 98 krogov. — Skupaj streljalo S žensk-čilanlc. člani in mladinci — 200 m, prosto iz vseh treh stavov, 300 možnih krogov, 1. Brejc Lado, Tržič, 1,98; 2. Sekne Stane, Jesenice, 198; 3. Podlipnik Jakob, Kranj, Tiskanima, 184; 4. Bajžel Mirko, Kranj, Tl-skanina, 179; 5. Eržen Anton, Kranj, Tiskanima, .168; 6. Pavlin Martin, Kranj, Tiskanima, 168; 7. duš Jože, Kranj, Tiskanima, 167; 8. iPanko Janez, Tržič, 160; 9. Bečan Ciril, Tržič, 166; 10. Komčnik Anton, Javornik, 155; 11. Fokomja Karel, Jesenice, um, 112. Bc-idilma Vili, Tržič, 146, 13. Tar-mam Oto, Jesenice, 14i2; .14. Lakner Alojz, Kranj, »IBI«, 138; 16. Tavčar Ivan, Skoija Loka, 137; 16. Bareič Alojz, Kranj, Tiska-nina, 132; 17. Jekovec Peter, Kranj, Tiskanima, 129; 18. Eaibjan Lado, Tržič, 128; 19. Jurjevčiič Jože, Tržič, 124; 20. Gardej Leopold, Jesenice, 116; 21. Dime Mirko, Jesenice, 114 krogov. — Skupaj streljalo 73 strelcev. Obveščamo vse prosilce, da začasno ne bomo izdajali nakazil za maloprodaja drv na panju zaradi zalog izdelanih smrekovih in jelševth drv, ki jih nudimo ,pa nizkih cemiah. Gozdna uprava Tržič Trgovine v Tržiču so po odločbi LOMO odslej ob sobotah popoldne zaprte. Vendar imata trgovski podjetji »Prehrana« in »Preskrba« uvedemo dežurno službo, da se prebivalstvo tudi ob sobotah popoldne lahko oskrbi z vsem potrehnim. Stran 8 TRŽIŠKI VESTNIK Štev. 11 Lep gasilski praznik v Tržiču V nedeljo, 17. maja je bil v Tržiču gasilski dan, ob priliki katerega je Prostovoljno gasilsko društvo razvilo nov prekrasen prapor. Že v zgodnjih jutranjih urah so iz vseh strani prihajali v Tržič gasiiioi sosednih enot, tako da se je zbralo pred pošto nekaj sto gasilcev z 26 gasilskih društev. Ob 10.30 je krenil izpred pošte slav-nosti sprevod z godbo DPD »Svoboda* na čelu na Glavni trg, kjer je stala slavnostna tribuna s častnimi gesti. Slavnost je začel gasilski veteran, predsednik matičnega društva ter poveljnik OGZ tov. Tonček Dornik. Po odigrani himni in po podelitvi odlikovanj nekaterim zaslužnim gasilcem je sledilo razvitje novega praporja, ki naj nadomesti stari prapor iz leta 1883. Novemu BREZOBZIREN KOLESAR Dne U, IV. 1953 oto 14. uri se ja na Gl. trgu pripetila lažja prometna nesreča. Glavni povzročitelj le-te je bil kolesar Andrej Zupan Iz Loma št. il, ki je privozil z Blejske ceste na Glavni trg v smeri proti Ljubeljski cesti po levi strani. Zaradi nepravilne vožnje se je s precejšnjo brzino zaletel v kolesarko Olgo Božičeivo iz Pristave št. 27, ki se je vračala z dela domov. Pri tem je bilo precej poškodovano koilO', Božlčervi pa je prizadejal lažje telesne poškodbe, kajti ob trku je padla po tleh. Brezbrižni kolesar se naito zanjo ni zmenil, temveč kratkomalo sedel nazaj na kolo in vozil dalje, ne da bi se ji oprostil ali ugotovil posledice, ki so pri tam1 nastale. Kolo Božičave je bilo poškodovano tako, da ga je morala peljati k mehaniku in je s popravilom imela preko 1000 din .stroškov. Gornji primer nam očitno kaže, kakšne posledice lahko' nastanejo zarodi nepravilne vožnje kolesarjev. Zaito naj bi se sleherni državljan držal cestno p;-lamelnih predpisov, s čimer tod bil zagotovljen rad na javnih cestah in od vrnjeno morebitne nesreče. Za navedeni prestopek pa se bo povzročitelj nesreče moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem. IZURJEN TAT Cirila Lausage rja iz Tržiča, Cankarjev blok I., pozna že vsak prebivalec mesta kot izurjenega izvrševalca tatvin. Znane, so štavine tatvine, ki jih je že kot Kronika Dvanajstletni Valentin Bodla], stanujoč v ulioi Za Mošenikom, je tako nesrečno padel z drevesa, da si je zlomil desno roko. Margareta Barbiir iz Cerkvene ulice 26 sl je umita, roke s kislino, ki jI je povzročila močne opekline na obeh rokah. Hlod je stisnil Ltvvra Itutarja v Puter-hofu med že obtesane taame ln mu dvakrat zlomil desno nogo. Dijak Milan Dobrin z Bistrice je padel po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomil desni komolec. Kača je pičila Marijo Polajnarjev« iz Doline 6. Pri padcu s kolesa se je močno poškodoval po glavi in olbrazu telegrafski uslužbenec Viljem Kolenc. praporu je kumovala OGZ, v imenu katere je pripel nanj spominski trak predsednik OGZ tov. Viktor Bizjak. Sledilo je nato zabijanje spominskih žeb-ljev, katere so darovali LOMO Tržič, vse masovne organizacije mesta, uprave tovarn ter delovni kolektivi. V imenu republiške gasilske zveze je spominski že-belj zabil najmlajši in najaktivnejši pionir Nikolaj Hladnik iz Tržiča, ki ga je prisotna množica toplo pozdravila. Po končani slovesnosti je godba DPD »Svoboda« imela zelo uspel koncert pod vodstvom dirigenta tov. Rudolfa Ahači-ča, nakar je sledilo ljudsko rajanje. Razvitje prapora gasilskega društva v Tržiču je nekak uvod v slovesnosti, ki jih bo Prostovoljno gasilsko društvo imelo verjetno še tekem poletja za 70 letnico svojega obstoja. otrok sistematično izvrševal v mestu in okolici. Med mnogoštevilnimi tatvinami, ki jih je izvršil navedeni, navajamo eno najznačilnejših. Dne 15. IV. 1953 v popoldanskih urah, oziroma zvečer je izvršil tatvino majhnega kinoprojektorja, last dr. Vla-dlmirjia Pramroua na naslednji način: V popoldanskih urah istega dno je z Globoč-nikovega podstrešja opazoval oškodovančevo služkinjo, ki je pospravljala podstrešje. Ko je podstrešje po končanem čiščenju zapustila, je Lausager skozi majhno odprtino zlezel na podstrešje in izbral majhen zaboj, v katerem je iblla shnanjicnia kinoaparatura. Skozi odprtino ga jc spravil na Glabočnikovo podstrešje, v večernih urah, po koinčanieimi sestanku simiucairske sekcije, pa ga jo odnesel s podstrešja domov, kjer ga je skril v kletne prostore. Kdo je pravzaprav tega kriv? V nobenem prtaueiru ni in ne more hiti tega kirnv izvrševalec tatvin sam, nago predvsem njegovi vzgojitelji, ki ga morebiti v rani mla. dosti od tega niso odvajala in mu niso nudili pravilne vzgoje. Vzgojitelji se seveda izgovarjajo na njegovo dućevno zaostalost, zaradi katere da tatvine izvršuje, vendar bi ga s pravilno in stalno vzgojo od tega lahko odvrnili, posebno še v otroških letih. Sedaj ga ibo od tega) teže odvrniti, vendar obstoji možnost, da (bo ljudsko sodišče uporabilo izopar njega vzgojno poboljševalni ali zdravstveno varnostni ukrep, če jie res umsko toliko zaostal, da se ne zaveda pomena izvršenih tatvin svojih dejanj. nesreč Prav tako se je močno poškodovala Marija Rožičeva od Sv. Ane. Pri padcu na svojem domu si je zlomil sedmo rebro na lavi Janez Kavar, šolski upravitelj iz Križev. Pri nesreči na cesti sl je ranil čelo in kolena šopek Slavko, levo ključnico pa si je nalomila Ivanka Molioričeva iz škofje Loke. Pri sekanju drv ss je vsekala v levo roko Marija Hausmajstrova s Cankarjeve oeste. Triletni Milu«', Zupan od Sv. Neže je padal čez plot in si pri tem zlomili nos ter dobil pretres možganov. Cifiakif uttiUuaislua Rojeni v času od 4. do 23. aprila 1958: Jekovec Stanislav, Ziganja vas 41; Špik Branko, Tržič, Ljubeljska 44; Ribnlkar Jože, Sebenje 16; Plvan Janko, Sebenje 52; Brzin Ladislav, Tržič, Cankarjeva, blok I: Mali Polona, Sebenje 35; Bizjak Irena, Bistrica 10; Maličevič Štefan, Tržič, Glavni trg 25. Rojeni v času od 24. aprila do 15. maju: Zalokar Cvetko, ziganja vas 9; žonia Frančiška, Sv. Ana '55; Meglic Mihael, Dolina 52; Rabiek Andrej, Blake 1; Pretnar Milan, Glavni trg 10; Klemenčič Anka, 3v-Ana 74. Umrli v času od 4. do 23. aprila 1953: Meglic Marija, Retnje 8, stara 75 let; Ti-šlar Marija, Grahovše 127, stara 7(2 let; Cerkovnik Katarina, Puterhof 109, stara 61 lat. Umrli v času oil 24. aprila do 15. maju: Meglic Ivana, Lom 11, stara 72 let; Kuhar Roža, Dolina 1140, stara 53 let; Ribni-kar Jožef, Senično 15, star 52 let; Kristan Katarina, Bistrica 66, stam 75 let; Brodar Janez, Sv. Ana 59, star 73 let; Smolej Kristij'ain, Tržič, star 67 let; Meglic Anton, iSv. Ana 91, star 82i let; iStrupi Filo-mena, Pot na piiarno 5, stara 75 let. Poročeni v času od 4. do 23. aprila 1953: Rustja Božidar, mizar, Tržič in Debeljak Marija, tov. delavka, Tržič; Savnik Samo, študent, Ljubljana in Jerman Filipina, glad igralka, Postojna; Klemene Jožef, usnjar, Tržič in Dobrin Angela, tov. delavka, Tržič; Poljak Jožef, študent, Moste in Gafi-nik Ana, tov. delavka, Bistrica; Čarman Janez, delavec, Sv. Ana in Kaštrun Ivana, gospodinja, Sv. (Neža; Praprotnlk Valentin, miz. pomočnik, Popovo in Parnuš Terezija, tov. delavka, Leiše; Plevnik Janez, šofar, Črnomelj in Zabkar Jožefa, gospodinja, Pu' terhof; Frantar Peter, čevlj. pomočnik, Tržič in Amlbirožič Štefanija, tov. delavka. Slap. Poročeni v času od 24. aprila do 15. maja: Kolman Frančišek, čevljar, Visoča 6 in šlibar Mihaela, natakarica, Begunje 94; štrukelj Marijan, mehanik, Cankarjev blaK 2 in štrukelj Marija, poštna uradnica, Gt trg 6; Flc Ivan, preddalavee, Slap 4l2 i*1 Utroša Ania, tovarn, delavka, 'Slap 42; Mi' kulič Jože, sklad, del., Dolinska 2 in Kocijančič Albina, tovarn, del., 'Slap 4)1; MU" nar Valentin, zidar, Bistrica 24 in Stare roj. Markovec Katarina, upokojenka, Bistrica 21; Robleik Stanislav, kmetski da'.., Lom 17 in, Rotoleik Marta, kmet. delavk«. Lom 34. OSEBNA VEST Na MVŠ v Ljubljani je bila 9. t. m. pr°' movirana za doktorico vsega zdravilstva Tržičamka Marija Bocak. — Mladi doktorici iskreno čestitamo! fai&ki RautiUa Verjetno bo spet zamera, toda če se posreči komu — čeprav nehote — ka^ dober dovtip, si ne moremo kaj, da s" ne bi smejali... V nedeljo je visel preko glavnega trga velik reklamni lepak, ki je vabil oh' činstvo k drugi reprizi »Kroga s kredo«■ Vabilo se je končalo takole: »Kdor te£a še ni videl, mu ne bo žal!« Uastedamnia Kvalificirano kuharico sprejme takoj O0' stinsko podjetje Storžič v Tržiču. Kriminalna kronika »Tržlfiki vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / Izdaiialtelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni uradnik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / (Naročnina: letino 400 din, polletno 200 din. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa pri NB 6ill2-»T«-l33.