I^eto 1884.
227
Državni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 14. junija 1884.
91.
Postava od 8. junija 1884,
o pridobitvi železnice Polzenj-Brezno (Homutov) za državo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen L
Naslednji, po ministerstvih za trgovino in finance v imenu vlade na eni 8trani in po delničarski družbi: „C. kr. priv. železnica Polzenj-Brezno (Homu-tov)“ s pristopom skrbnikov sodno postavljenih v vkupni zastop pravic imeteljem Predstvenih obligacij I. in II. emisije na drugi strani na Dunaji dne 26. aprila 1884 skleneni dogovor o pridobitvi družbenih železnocestnih prog za državo °dobruje se.
Obremenilo, katero zadene državo kot prejemnico predstveno-zajmovnega Y 8a navedenega po določilih v §. 2, a) in §. 3 tega dogovora, za katerega prevrnitev bodo moči izdati nove predstvene obligacije, ki se bodo brez vsega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka obrestovale in vračale, ne sme biti Ve*\je od plačila onih letnin, ki so po nominalni vrednosti v srebru a. v. potrebne Za °brestovanjo po štiri od sto in v oddolžbo dolžne glavnice za 11,940.000 gld, av8tr. veljave v srebru v oddolžbeni dobi od 1. julija 1884 do 1. julija 1963.
Člen H.
(Ho
Finančnemu ministru se daje oblast, v odkup železnice Polzenj-Brezno
^nutov) za državo izdati železnocestne zadolžnice, ki bodo od 1. julija 1884 v°^enši dajale na leto obresti po štiri od sto v notah avstr. velj. ter se od te dobe j CenŠi najdalje v 79 letih vrnejo po nomimalnem iznosu v notah avstr, velj., to oboje brez vsakega davkovnega, pristojbinskega ali drugega odbitka in ki
''»»1.0
naj se po §. 3 dogovora na obeh progah železnice Polzenj-Brezno (Homutov) zastavno-pravno zavarujejo, vsega skup v nominalnem iznosu za 7,157.600 gld-avstr. veljave v notah.
Člen ni.
Iznos od 1,310.000 gld. avstr. velj. v notab, kateri po §. 4 dogovora pri' pade državi kot delež čistega donosa proge Polzenj-Klatovi-Eisenstein do 1. julija 1884, upox'abiti je v primernem delu za oddolžbo visečih dolgov za 183.670 gld-24 kr. in 217.059 gld. 96 kr. z obrestmi od 1. julija 1884 tekočimi, katera p° §.11 dogovora državni zaklad na-se jemlje in ki sta ondi tanje določena.
Člen IV.
Službo železnice, ki je predmet tej postavi, naj državna uprava na svoj račun vrši ter se bode vršba na kakega zasebnika ali kako družbo smela predjati samo na podlogi postave, ki se izdâ o tem.
Člen V.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena.
Zvršiti jo naročeno je Mojemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 8. junija 1884.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	l>uiiajewski s. r.
Dogovor,
kateri je med
c- kr. minister sirom ;i za trgovino in finance v imenu c. kr. državne uprave na eni, potem c. kr. privilegirano železnico Polzenj-Brezno (Homutov) s pristopom skrbnikov sodno postavljenih v vkupni zastop pravic imeteljem predstvenih obligacij I. in II. emisije °d imenovane železnocestne družbe na drugi strani, v oziru na Pridobitev družbinih železnocestnili prog za državo bil pod naslednjimi uveli sklenen:
§• i.
C. kr. privilegovana železnica Polzenj-Brezno (Ilomutov) predeva na državo last in pcrslo-, ^° Vseli svojih železnocestnili prog z vsemi pravicami, katere jej pristojé do njili na podlogi Naj-koncesij od 21. aprila 1870 (Drž. zak. št. 111) in od 13. novembra 1872 (Drž. zak. št. 19), ogovorov sklenenili z državno upravo od 23. aprila 1874 (Drž. zak. št. 52) in od 1. maja 187G rž- zak. št. 7 4), po tem drugih kakeršnih koli pravnih imen.
Sosebno se predevajo tako :
a)	Železnocestna proga Polzenj-Brezno (Homutov) od Polznji v Brezno s krilom čez Žatec v Most hi Duhcev;
po tem proga Polzenj-Klatovi-Eisensteiij — za kateri glavni progi obstojita dva vložka v železuocestni knjigi c. kr. deželnega sodišča Praškega, dalje vse dovlačnice, ki so lastnina družbina, razven edino Deggendorfske, in druga nepremična lastnina družbina, torej po imenu tudi zemljišča o gradnji železnic odkupljena, a ne privzota v železnocestno knjigo.
^ Vse k obstanku in poslovršbi družbinih prog služeče pritikline, vozilni park, vsakovrstna uprava, inventarski kosi, zaloge gradiva ali materijala, in sicer le te v množini dozdaujemu gospodarjenju primerni.
c) Zalogi (§. 10), po tem položnine se pravicami in obveznostmi, katere se jih d rž 6.
d rf ^a8l)r°ti se na državo ne prodevljejo poleg uže omenjene Deggendorfske dovlačnice: Deggcn-
1 Kko skladišče in dotično plovstveno podjetje, po tem družbin rudnik na rjavi premog v Sv. Ivanu
4fi*
blizu Kutteršic,- naposled oui delež zemljišč za 3764-46 kvadratnih metrov ali 1046-5 kvadratnih sežnjev od posestva družbinega po glasu Polzeujskega zemljekuižnega vložka 240, katero se ta caB mestu Polzenjskemu prodaje.
§. 2.
Odplata za pridobitev v §. 1 navedene železnice dogovarja se tak6:
a)	Država prevzema predstveni dolg I. emisije od 20. februvarja 1872 kot samodolžuica v nominalnem iznosu od 11,940.000 gld. avstr. velj. v srebru, ki ostane, če se odbije iznos glavnice doslej izžrebanih delnih zadolžnic za 60.000 gld. nominalno od izvirne dolžne glavnice za 12,000.000 gld. nominalno, pod uvetom, da se obrestna mera temu dolgu od pet odstotkov zniža na štiri odstotke v srebru avstr, veljave.
Obremenilo odtod državi izvirajoče ne sme iti dalje, nego je potrebno da se od dolžne glavnice za 11,940.000 gld. avstr. velj. v srebra od 1. julija 1884 počenši poluletno dekursivno plačujejo obresti zgolj v srebru avstr. velj. po štiri od sto in da se glavnica sama zadnji čas do 1. julija 1963 v srebru avstr. velj. nazaj plača.
Kaki zastanki od obresti ali oddolžnin iz časa pred 1. julija 1884 gredo na račun družbe pogodbo sklepajoče.
b)	Država se odreka svojih pravic kot upnica družbe iz ponapredščin za gradnjo dodeljenih vsled dogovorov od 23. aprila 1874 in 1. maja 1876 za 7,000.000 gld. avstr, velj., po tem iz p>'e' vzetih 69.999 delnih zadolžnic predstvenega dolga II. emisije, ne krateč v veljavnosti vzdržane pravice do dozdanjega čistega donosa proge Polzenj-Klatovi-Eisensteiu (§. 4).
Za zajem državnega zaklada od 7,000.000 gld., in pa prevzete od države delne zadolžnice II. emisije v nominalnem iznosu od 10,499.850 gld. srebra v železnocestno knjigo VP*' saua zastavna pravica ima se v knjigi izbrisati.
c)	Država plača c. kr. privilegirani železnici Polzeuj-Brezuo (Homutov) nominalen iznos od 7,157.600 to je sedem milijonov sto sedem in petdeset tisoč šest sto goldinarjev avstr, velj-v notah v državnih železnocestnih zadolžnicah, razdeljenih na 35.788 kosov po 200 gW-avstr. velj. v notah, pri katerih je po 5 kosov moči zediniti v kose po 1000 gld.
Te železnocestne zadolžnice bodo po enakih letniuah dajale na leto obresti po 4 od sto v notah brez davkovnega, pristojbinskega ali drugega odbitka počenši od 1. julija 1884 in se od tega roka naprej zadnji čas do 1. julija 1963 v notah avstr. velj. nazaj plačajo po razdolžbenem črteži, ki ga državna uprava po le-tem ustanovi, pri čemer je državi pridržana pravica, vselej tudi po več zadolžnic odplačati, nego prihaja po razdolžbenem črteži.
Te železnocestne zadolžnice dobodo poluletne, dekursivno 2. januvarja in 1. julija dotekajoče obrestne kupone, katerih prvi doteče 2. januvarja 1885. V zavarovanje le-teh železnocestnih zadolžnic naj se vpiše vkupno zastavna pravica v železnocestni knjigi na progo Polzenj-Brezno (Homu-tov) v drugem in na progo Polzenj-Klatovi-Eisenstein v prvem redu.
Od teh železnocestnih obligacij dolžna je družba l '/a milijon nominalno uporabiti v odkup pre, stvouih obligacij II. emisije v istem nominalnem iznosu od 1 </2 milijona, katerih nima država v posesti-
§• 3.
C. kr. priv. železnica Polzenj-Brezno (Ilomutov) jemlje na se dolžnost, dovprašavši skrbnih11 predstvonih obligacij I. omisije, v §. 2, pod a) od c. kr. državne uprave za uvot postavljeno redu cijo obresti s konversijo izvesti takô, da se 79.600 petodstotnih predstvenih obligacij I. emisije p® 150 gld. avstr. velj. v srebru, kar jih sedaj teče med ljudmi, zamenja za onoliko novih štiriodst^ nih delnih zadolžnic po 150 gld. avstr. velj. v srebru, katere se bodo brez vsakega davkovnega, P stojbinskega ali drugega odbitka obrestovale in vračale (oddolževale). Besedilo novih obligacij, v terem je dolžniku pridrževati pravico, tudi po več obligacij nazaj plačati, nego bi jih prihajalo P odobrenem razdolžbenem črteži, iu sploh vsi načini kako se ima izvesti ta preobrnitev, potrebuj J odobrenja c. kr. državne uprave.
Nove zadolžnice naj zadobodo poluletne, dekursivno 2. januvarja in 1. julija dotekajoče obres kupone, katerih prvi se izplača 2. dne januvarja 1885.
Zastavna pravica, v zavarovanje predstvenega zajma I. emisije od 20. februvarja 1872 držeča se obeh železnocestnih knjižnih vložkov, katera obstojita o družbinem železnocestnem posedu, naj se izbriše, a istodobno naj se v zavarovanje po zamenji izdati se imajočili novih štiriodstotnih obligacij vsega za 11,940.000 gld. avstr. velj. v srebru nominalno, vpise vkupno zastavna pravica v železno-eestno knjigo na progo Polzenj-Brezno (Homutov) v prvem in na progo Polzenj-Klatovi-Eisensteiu v drugem redu.
Troske preobrnitveue nosi c. kr. priv. železnica Polzenj-Brezno (Homutov). Za kake iskovine tretjih, ki bi se o povodu preobrnitve podale, odgovarja pogodbo sklepajoča železnocestna družba, odnosno dolžna je skrbeti, da državna uprava ne bode tožena, in dati ji zameno (odškodbo).
§. 4.
C. kr. erarju pristoječi delež čistega donosa proge Polzenj-Klatovi-Eisenstein ustanavlja se na-godbama za čas od odprtja tega kosa do 30. junija 1884 z obrestmi vred na 1,310.000, t. j. en milijon tristo in deset tisoč goldinarjev avstr. velj. v notah. Ta vsota treba bode 1. julija 1884 v gotovi vplačati c. kr. državni osrednji blagajnici na Dunaji, ali pa na deželno glavno blagajnico v Pragi.
Nasproti pripade ostanek čistega donosa doseženega na kosu Polzenj-Klatovi-Eisenstein od za-ößtka poslovršbe do 30. junija 1884 imeteljem predstvenih oblicagij II. emisije v nominalnem iznosu 0(1 l'/a milijona, katere niso državna lastnina.
Z zgornjo razdelbo čistega donosa proge Polzenj-Klatovi-Eisenstein odriva se iskovina imetnikov predstvenih obligacij II. emisije glede izplačila obrestnih kuponov, kar jih prihaja od emisije do HO. junija 1884 in ne morejo torej ni država, ni ostali imetelji predstvenih obligacij kaj dalje zahte-Vati od c. kr. priv. železnice Polzenj-Brezno (Homutov) iz pravnega imena teh kuponov.
Iz prevzetja 69.999 predstvenih obligacij II. emisije, ki je izvedeno v zvršbo dogovora od P maja 1876 (Drž. zak. št. 74) sosebno v oziru na oeno, ki jo je država za te obligacije zagotovila, 110 more nobena izmed obeh strank pogodnic od druge ničesar več terjati.
§. 5.
Razven predstvenega dolga I. emisije, odnosno štiri odstotnega preobrnitvenega zajma, ki stopi na njegovo mesto, po tem ostankov plačila iz obstoječih pogodeb, prevzetih po §.11 tega dogo-'j0ra> ne prevzema država uikakeršnih družbinih dolgov. Sosebno ne prevzema država dolžnosti ( ''užbinih iz tistega dela predstvenih obligacij II. emisije, katerega država ni podpisala, v nominal-nem iznosu od 1 >/a milijona goldinarjev v srebru, dalje družbinega visečega dolga.
V nobenem slučaji ne bodi država za pridobitev v §. 1 tanje določenih železnocestnih prog °Rna več plačati, nego je ustanovljeno v §§. 2 in 11.
Ako bi država vendar bila iz katerega koli povoda primorana kaj več plačati, bode imela pra-lc°, držati se zastran tega družbe, ali pa tudi precej iz železnocestnih obligacij (§. 2), kar jih še leži v državni blagajnici, brez posredstva sodišč sama plačati se.
§. 6.
(h kr. privilegirana železnica Polzenj-Brezno (Homutov) počenši od današnjega dne nima pra-. c°> brez poprejšnjega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva razpolagati s kakimi reservami zalogi, katere ona upravlja, kaj od svoje po §. I na državo predjane lastnine prodati ali zastaviti, Povzemati nove pravilno poslovrsbe presezajoče obveznosti, predmet svojega podjetja predrugačiti, 1 razdružiti se drugače nego je v tem dogovoru provideno. Za nedostatke, ki bi potekli iz uoizpol-Jei>ja dolžnosti tu omenjene, odgovorna bode družba.
§. 7.
Družbine žoleznoccstne proge s pritiklinami, ki so povedane v §. °a> ki pride za mesecem, v katerem pričujoči dogovor postane za olte <mt* državni upravi v dobrem, poslovršbi ugodnem stanji.
1, treba bode prvi dan me-stranki pravoobvezen, pre-
Ako bi se na to stran poistinil kak nedostatek, dolžna je družba odstraniti ga še predno železnico preoddâ, ker bi sicer državna uprava imela pravico, to o družbinem trosku opraviti ter pri tem postopati po poslednjem odstavku §a 5.
Družbena kosa Obrnice-Dubcov in Zabokliki (Sckabogliick)-Brezno, ki zdaj z odobrenjem c. kr. državne uprave stojita brez poslovršbe, treba bode zgolj v zdanjem stanu izročiti državi.
Kar bode gotovih novcev in vrednotnih papirjev v blagajnicah družbinih ta dan, ko se bodo preoddajale družbin^ proge, pod pridržkom obračuna z družbo po §. 9, treba je tudi državni upravi preoddati.
§• 8.
Ob enem s preoddajo družbinih železnocestnih prog izročiti je e. kr. državni upravi vse v družbici posesti bivajoče listine, črteže, knjige, račune in ves družbin arhiv razven onih knjig in pisem, ki se tičejo izključno predmetov imenja omenjenih v §. 1, kateri se ne predevajo na državo, 'n državna uprava bode te listine in pomagala ves po dotičnih določilih trgovinskega zakonika propi-saui čas hranila tako, da bode upravnemu svetu in drugim zastopnikom družbe brez spotike mogoč*3 porabljati jih.
§. 9.
Do 30. junija 1884 bodo se posli po družbinih železnocestnih progah vršili za družbin račun. Ta dan završč se knjige ter se s 1. dnem julija 1884 začne poslovršba za račun države.
Ker zastane družbine terjatve, izvirajoče iz dobe pred 1. dnem julija 1884, v uje lasti ostanejo, in z druge strani država ne prevzame drugih družbinih dolgov razven teh, ki so povedani v tej pogodbi, opravi se vzajemen obračun v toliko, v kolikor bi država kaj poterjala novcev, ki pristojč družbi, ali ako bi država kako obveznost, katere ni prevzela, za družbo poplačala.
Po posledku tega obračuna, v katerega je privzeti tudi v blagajnici najdene po §. 7 za zda,J državi preoddati se imajoče novce, poravna se saldo kakor se pokaže za eno ali drugo stranko. Tudi še pred dokončnim obračunom naj se družbi po meri razpoložuih sredstev delna plačila opravijo.
§. 10.
Vsečiharno služabno osobje železnice Polzenj-Brezno (Homutov) prevzema država pod obran*3 njegovih pred današnjim dnem, odnosno z izrečnim odobrenjem c. kr. državne uprave tudi po Ie® dnevi pridobljenih pravic, brez razločka, naj se iste opirajo na službeni red in na zdanja tega osobja prejemke uravnujoča pravila ali na posebne službene pogodbe, in zagotovlja temu osobju izrekoma zlasti vzdržbo pravic do preskrbovanja in drugih pravic, kakeršne mu prišteje po meri pokojninskih pravil družbe za železuico Polzenj-Brezno.
Država prevzema tudi pokojninski (penzijski) zavod, ustanovljen po železnici Polzenj-Brezno (Homutov) za svoje uradnike in služabnike, po tem njihove vdove in sirote in pa podporni zavod bolnikom izmed služnikov železnocestnih, pri čemer se pridržuje njih združba z enakovrstnimi z.avo*1 uprave državnih železnic.
Država stopa v vse pravice in obvoznosti, ki jih železnica Polzenj-Brezno (Homutov) gl13'*' zgornjih zavodov ima po meri zdaj veljajočih pravil (statutov). Oblasti, ki so po teh pravilih dode ljene družbinemu upravnemu svetu, bode c. kr. državna uprava zvrševala.
Onim osobam, katerim je upravstvo Polzenj-Brezenske žolcznocestne družbe pokojnine ali lotu® zapored tekoče podporščiue dovolilo, bodo se te pokojnino ali podporščine po meri tc dovolil'0 i v bodoče izplačevale.
§. 11.
S 1. dnem julija 1884 vstopi država namesto c. kr. priv. železnice Polzenj-Brezno (Iloinut*1') v pogodbe zarad soporabe stičnih kolodvorov in poslovršbe v njih, in pa zarad poslovršbe stm»1 železnocestnih kosov in dovlačnio sklenenc.
Kar se tiče ostalili pogodeb, naj se odnašajo na obstanek družbinih železnocestnih prog »1* "Ä poslovršbo po istih, to vstopi državna uprava 1. julija 1884 brez pomišljanja v one pogodbe, katm* prevzetje bi se ji zdelo v prid pridobljenih železnocestnih prog, če tudi železnocestno podjetje čaan"
? re®enjaj°. Sosebno se v breme državnega zaklada brez povračila od družbe prevzema ostanek 'upščine za Nyrausko krilo v iznosu od 183.670 gld. 24 kr., dalje še ne plačena kupščina za 200 1 ®tu 1881 prejetih voz na ogljije v iznosu od 217.059 gld. 96 kr. z obrestmi počenši od 1. julija drrb Pli ßp'ner Se izl'eČn° ustanavlJa> da bode tekoče obresti od onih kupščin do 30. junija 1884 še
da
. Nasproti si državna uprava pridržuje, odbiti prevzetje onih pogodeb, za katere bi se našlo, J1 njih nadaljšnja veljava ne bila v korist državni železuocestni poslovršbi.
§. 12.
Vsied §“ 2, pod c) c. kr. priv. železnici Polzenj-Brezno (Homutov) od države dodeljene železno-eestne zadolžnice v nominalnem iznosu od 7,157.600 gld. avstr. velj. v notah izrocé se družbi,
a) čim bode v §. 4 omenjeni iznos gotovih novcev za 1,310.000 gld. avstr. velj. v državno blagaj-nico vplačan;
čim bode po določilih obseženih v §. 2 pod a) in §. 3 zastavna pravica vkupno držeča se obeh družbinih prog Polzenj-Brezno (Homutov) in Polzenj-Klatovi Eisenstein v zavarovanje pravic imeteljem delnih zadolžnic petodstotnega predstvenega zajma I. emisije v nominalmen iznosu od 12,000.000 gld. avstr. velj. v srebru iz železnocestne knjige izbrisana, zastavna pravica za štiriodstotne delne zadolžnice v iznosu od 11,940.000 gld. avstr. velj. v srebru, ki se izdadd na mesto predstveuih obligacij I. emisije, na železnocestui progi Polzenj-Brezno (Homutov) v železuocestno knjigo vpisana in pogojena preobrnitev petodstotnega predstvenega zajma I. emistje v štiriodstoten predstven zajem v veliko izvedena;
°) čim se za prodstveui zajem II. emisije v nominalnem iznosu od 11,999.850 gld. avstr. velj. v srebru na družbinem železnocestnem posedu vpisana zastavna pravica v obojih dotičnih vložkih železnocestne knjige izbriše in od države ne prevzeti del predstvenega zajma II. emisije, sestoječ iz 10.000 delnih zadolžnic po 150 gld. v srebru vsega nominalno 1 */2 milijon državni upravi izroči ;
c0 čim se lastninska pravica državi v obeh vložkih železnocestne knjige, obstoječih za družbin železnocestni posed vknjiži; naposled
e) čim družba izdâ v pridobitev lasti potrebne listino gledé onih po §. 1 državi v last predjati se imajočih dovlačnic in drugih nepremičnin, katere niso predmet železnocestne knjige.
V ostalem si državna uprava pridržuje, ako bi potreba bila, v zavarovanje kakih nezagrnenih
iskovin
proti družbi, katere bi vsied izvoda pričujočega dogovora uteguile priti na dan, zadržati pri-
e,e>i del železnocestnik zadolžnic ter z njimi razpolagati brez sodnege posredstva. Ta zadržba naj jut öaaj i,nu svoj konec, če se po izteku roka postavljenega za vzglaševauje upnikov pokaže, da že r,R80m državuega zaklada ne preti nikaka nevarnost ni iz dolgov pri družbiui likvidaciji vzgla-llla niti nikakor drugače.
kat ^endar naj 8° železuocestno zadolžnice določene v izkup prioritet II. emisije za 1 i/a milijon, te/r«ni8o v posedu države, v enakem nominalnem iznosu uže tudi, predno bode izvedena preobrni -prioritet I. emisije, po izpolnitvi ostalih, zgori pod odstavki a)—e) izraženih uvetov izrocé, čim ki se bode moglo.
2agr T?di.na,j od	8e imajočih železuocestnih obligacij nič ne zadržuje zarad kakih ne-
2ad i^I kr‘ priv- železnica Polzenj-Brezno (Homutov) ima dolžnost, prejevši omenjene železnocestne bk° . !ce odpravljati družbine delnice v meri, kakor jih bode prejemala, na c. kr. državno osrednjo SaJnico, da se uničijo.
8o Tabulama pisma potrebna v to, da s° soglasno.
§. 13.
se pričujoči dogovor v železnocestni knjigi izvede, izdala
c. kr. priv. železnica Polzenj-Brezno (Homutov) izrečno državi za to, dav bre-razdelku obeh vložkov železnocestne knjige obstoječih za progi Polzenj-Brezno
tr>enR, V 08talera 8t°ji
(Ho *em listu, 1. raz------ ----- --------- --------------- ___________________ ^
v l'tov) in Polzenj-Klatovi-Eisenstein o času, ko sc lastnina knjižna predeva na c. kr. državni erar, Hi ' ° druSih vpisov razven onih, ki se izprosijo v korist predstvenih zajmov I. in II. emisije, po v korist državnega zaklada, ki ima terjati ponapredščino za delanje ceste dano od 7,000.000 gld.
§• 14.
Ko se izpolni pričujoči dogovor, stopi železnica Polzenj-Brezno (Homutov) v likvidacijo. Likvidacija se bode vršila za družbiu račun po določilih trgovinskega zakonika.
§. 15.
Stranki pogodnici odrekata se pravnega leka (pomočka) zarad prikrate čez polovico.
§. 16.
Za vse prepise, ki bi nastali iz tega dogovora, ustanavlja se c. kr. trgovinsko sodišče na Du-naji, da bodi forum contractus.
§. 17.
Določila pričujočega dogovora naj za železnico Polzenj-Brezno (Homutov) dobodo moč kakor določila pravil ter naj se po doseženem odobrenji c. kr. ministerstva notranjih reči pridonejo družbi-nim pravilom kot dodatek.
§. 18.
Pričujoči dogovor in pa vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in druge listine, katerim isti dâ povoda, uživajo pristojbinsko in štempeljsko prostost.
§. 19.
Oba skrbnika imeteljem predstvenih obligacij I. in II. emisije si pridržujeta odobrenje tega dogovora po skrbstvenem oblastvu.
§. 20.
Pričujoči dogovor dobode za žcleznceestno družbo vezalno moč po privolbi velikega zbora delničarskega in po odobrenji skrbstvenega oblastva.
Sè strani c. kr. vlade zavisi usovršitev dogovora od zakonodavuega odobrenja, katero utu je izdelati po ustavnem poti.
Ako bi se le-to ne zgodilo do konca junija 1884, dogovor družbe iu skrbnikov dalje ne bode vezal.
Ta dogovor se izdaje v treh soglasnih primerkih, štemplja in pristojbin prost,- podpišeta ga obe stranki ter se podpisi želoznocestne družbe in skrbnikov overovijo po beležniku (notarji).
Izmed teh primerkov preoddâ so eden c. kr. ministerstvu za trgovino, eden c. kr. priv. železnici Polzenj-Brezno (Homutov) in tretji vkupno gospodoma skrbnikoma.
Na Dunaji, dne 26. aprila 1884.