HMELJARSKI BILTEN (HOP BULLETIN), 12(2005), strani (pages) 31 - 41
31
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST UPORABLJENIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ZA ZATIRANJE PERONOSPORE VINSKE TRTE: 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE
Simona LUSKAR1, Iztok Jože KOŠIR2, Milica KAČ3
UDK/UDC 633.95 : 632.937 : 634.8 (045) izvirni znanstveni članek/original scientific article prispelo/received: 18. 10. 2005 sprejeto/accepted: 25. 11. 2005
IZVLEČEK
V poljskem poskusu v vinogradu smo testirali štiri bakrove fugicide, ki se uporabljajo za preventivna škropljenja proti peronospori vinske trte (Plasmopara vitícola (Berk &Curt.) Berl. & de Toni). Vsi fungicidi so vsebovali aktivno snov bakrov hidroksid. Poskus je zajemal sedem različnih obravnavanj, pri katerih smo spreminjali odmerek fitofarmacevtskega sredstva in količino vode na hektar. Pršenje vinske trte smo izvedli štirikrat v desetdnevnih razmakih, s standardnim aksialnim vinogradniškim pršilnikom. Ocenjevali smo vpliv obravnavanj na depozit fitofarmacevtskih sredstev, ki smo ga določali kot depozit bakrovih ionov na naravnih kolektorjih. Določanje depozita so izvajali v Cinkarni Celje z uveljavljeno analizno metodo, z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS). Vsa tretiranja so bila ustrezna, ponekod smo opazili tudi statistično značilne razlike.
Ključne besede: depozit, naravni kolektorji, fungicidi, bakrovhidroksid.
DEPOSIT OF COPPER IONS ON VINE LEAVES AND ITS EFFECT ON BIOLOGICAL EFFICACY OF DIFFERENT PLANT PROTECTION PRODUCTS AGAINST DOWNY MILDEW: 2. DEPOSIT OF COPPER IONS ON VINE LEAVES
ABSTRACT
Four preventive fungicides against downy mildew (Plasmopara vitícola (Berk & Curt.) Berl. & de Toni) were tested in field trial in a vineyard. All fungicides contained copper in the form of copper hydroxide as active ingredient, and they were used in seven treatments of vineyard at different application rates of plant protection products and different water volumes per hectare. The test was performed four times in 10-day intervals using a standard axial vineyard sprayer. We assessed the effect of treatments on the downy mildew infection of vine grapes and vine leaves, as well as the effect of treatments on the deposit of the active substance (determined as copper ion deposit) on natural collectors. Copper ion deposit was determined in Cinkarna Celje using a standard analytical procedure - atomic absorption spectroscopy (AAS). All treatments were completely satisfactory, some statistically significant differencesare reported. Keywords: spraydeposit, natural collectors, fungicides, copper hydroxide.
1	univ.dipl.inž.kmet., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, SI-3310 Žalec, simona.luskar@guest.arnes.si
2	dr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, SI-3310 Žalec, iztok-joze.kosir @guest.arnes.si
3	doc. dr., Oddelekzaživilstvo, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, milica.kac@bf.uni-lj.si
24	Simona LUSKAR, Iztok Jože KOŠIR, Milica KAČ
1	UVOD
Depozit fitofarmacevtskih sredstev na rastlinah je odvisen od mnogih faktorjev kot so osnovne nastavitve pršilnika, vrste in število šob, klimatski pogoji (relativna zračna vlaga, temperatura, hitrost in smervetra, količine prvih padavin), geometrija in gostota krošnje, velikost kapljic in vozna hitrost [1, 2, 10]. Pravilna nastavitev pršilnika izboljša njegovo natančnost in učinkovitost terzagotavlja enakomeren nanos sredstva na rastline, ki omogoča zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, zmanjša pojav odpornosti in izgube sredstva, časa in dela ter onesnaževanja okolja [4,8].
Za napoved biološke učinkovitosti je odločilna določitev razporeditve pršilne brozge znotraj krošnje [2]. Vta namen se uporabljajo standardne analitične metode, s katerimi kvantitativno določimo količino pršilne brozge oziromasledilca na ciljnih kolektorjih [5,6]. Kolektorji, ki jih uporabljamo v ta namen, so lahko naravnega izvora, torej listi rastline, poganjki oziroma veje ali plodovi rastlin, ali pa so umetni, kot so lahko filtrirni papir, bombažni trakovi, indikatorski lističi, ki so občutljivi na vodo ali olje, in drugi [3, 9, 12]. Vtem prispevku obravnavamo le naravne kolektorje, tj. liste vinske trte.
2	MATERIAL IN METODE
V poskusu, ki je bil opravljen v vinogradu, smo ugotavljali nanos štirih različnih kontaktnih fungicidov: dveh različnih formulacij na osnovi bakrovega hidroksida na liste vinske trte. Ostali podatki o opravljenem poskusu so navedeni v Materialu in metodah v predhodnem članku iz te serije (1. del) [7], zato na tem mestu niso posebej navedeni. Tabela 1 se zaradi preglednosti obravnavanj pojavlja takov 1. delu kotvtemdelu, kjerso navedena obravnavanja, uporabljeni fungicidi, odmerki fungicidov in odmerki bakrovih ionov na površino ter poraba vode in koncentracija fungicidov uporabljenih v poskusu.
Tabela 1: Obravnavanja, uporabljeni fungicidi, odmerki fungicidov na ha in odmerki bakrovih ionov na
ha, poraba vode na ha in koncentracijafungicidov, uporabljenih v poskusu Table 1: Treatment code, fungicides tested in the study, application rate of fungicides per ha, application rate of copper ions per ha, application rate of water per ha and concentration of fungicides used in field trial
Obravnavanja	Fungicidi	Odmerki fungicidov (kg ha-1)	Odmerki bakrovih ionov (kg ha-1)	Poraba vode (L ha-1)	Koncentracije fungicidov (%)
CuZ	Cuprablau Z	3,0	1,05	400	0,75
CuZU-1	Cuprablau Z Ultra	2,5	0,875	400	0,63
CuZU-2	Cuprablau Z Ultra	2,5	0,875	1000	0,25
RefSI	Referenčno sredstvo 1	2,5	1,25	400	0,63
RefS2	Referenčno sredstvo 2	2,0	0,8	400	0,50
RefS3	Referenčno sredstvo 3	2,0	1,0	400	0,50
RefS4	Referenčno sredstvo 4	2,5	1,0	400	0,63
Kot sledilec smo uporabili bakrove ione fitofarmacevtskih sredstev (fungicidov na osnovi bakrovega hidroksida). Nekatera trgovska imena so navedena v tabeli 1. Uporabili smo več vrst kolektorjev (listi vinske trte, grozdi vinske trte, filtrirni papir in indikatorske lističe, občutljive na vodo). V nadaljevanju članka so prikazani le rezultati depozita bakrovih ionov na listih vinske trte.
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST - 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV	33
Liste vinske trte (po 60 listov) smo pobrali pred vsakim tretiranjem in takoj po njem. Nabrali smo jih naključno v srednji vzorčni vrsti, na obeh straneh vrste, na višini od 1,0 do 1,6 m ter jim določili listno maso in površino. Analizirali so jih v laboratoriju Cinkarne Celje, kjer so določili depozit bakrovih ionov po standardni metodi z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Dobljeni rezultati so bili podani v mg L-1 vzorca, in nato preračunani na kvadratni centimeter površine kolektorja (pg cm-2). Dobljene vrednosti smo nadalje preračunali na enoten odmerek bakrovih ionov, in sicer 1 kg ha-1.
V poskusu zbrane podatke smo uredili v programu Microsoft Excel XP in tako urejene podatke statistično obdelali z računalniškim programom SAS [11] s proceduro GLM (General Linear Models).
3 REZULTATI Z DISKUSIJO
Analiza bakrovih ionov na listih vinske trte in statistična obdelava podatkov so prikazani v tabelah 2 do 7, kjer so navedeni osnovni statistični parametri, viri variabilnosti s statističnimi značilnostmi njihovega vpliva na parametre; vpliv obravnavanja, vpliv datuma tretiranja, vpliv časa pobiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte ter na spiranje bakrovih ionov. V tabeli 2 je prikazan depozit bakrovih ionov na listih vinske trte. Podane so povprečne vrednosti štirih ponovitev in sedmih obravnavanj, intervali oziroma najmanjša in največja vrednost, standardna deviacija in koeficienti variabilnosti.
Tabela 2: Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte z izračunanimi osnovnimi statističnimi parametri Table 2: Deposit of copper ions on samples of vine leaves with calculated basic statistical parameters
Parametri
	n	x	min	max	sd	KV(%)
Depozit bakrovih ionov (^g cm-2)	224	5,8	1,6	15,1	2,8	48,7
Depozit bakrovih ionov (^g cm-2) pred tretiranjem	112	3,7	1,6	11,5	1,4	39,6
Depozit bakrovih ionov (^g cm-2) po tretiranju	112	8,0	4,0	15,1	2,1	26,5
n - število meritev; x - povprečna vrednost; min - minimalna vrednost; max - maksimalna vrednost; sd - standardna deviacija; KV (%) - koeficient variabilnosti
V nadaljevanju je v tabeli 3 prikazanih vseh pet virov variabilnosti (obravnavanje, ponovitev, datum tretiranja, čas pobiranja in interakcija obravnavanja, datuma tretiranja in časa pobiranja), ki vplivajo na vrednost parametrov. Izračunana P vrednost kaže, kako vpliven je posamezen vir variabilnosti oz. vpliv na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte. Ker je vpliv interakcije med obravnavanjem, datumom tretiranja in časom pobiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte statistično značilen (P<0,001), je potrebno interpretirati vplive ločeno po obravnavanjih, po datumu tretiranja in po času pobiranja.
24	Simona LUSKAR, Iztok Jože KOŠIR, Milica KAČ
Tabela 3: Viri variabilnosti in statistične značilnosti njihovega vpliva na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte
Table 3: Variability and significance of individual effects on the deposit of copper ions on vine leaves
Viri variabilnosti (P vrednost)
	Parametri	O	PO	DT ČP	OxDTxČP
Meritev		(DF = 6)	(DF = 3)	(DF = 3) (DF=1)	(DF = 45)
Depozit Cu2+	(M9 cm-2)	<0.0001	<0.0002	<0.0001 <0.0001	<0.0001
O-obravnavanja, PO-ponovitve, DT-datuma tretiranja, ČP - časa pobiranja, OxDTxČP-interakcija obravnavanja, datuma tretiranja in časa pobiranja, P<0,001 statistično zelo visoko značilna razlika; P<0,01 statistično visoko značilna razlika; P<0,05 statistično značilna razlika; P>0,05 statistično neznačilna razlika; DF - prostostne stopnje. Statistično značilne P vrednosti so označene z debelim tiskom.
3.1 Vpliv obravnavanja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte
V tabeli 4 je podrobneje razčlenjen vpliv obravnavanja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, posebej glede na datum tretiranja in čas pobiranja. Za vsa obravnavanja so podane povprečne vrednosti štirih ponovitev. Iz tabele 4 je razvidno, da so bile razlike v depozitu bakrovih ionov na listih vinske trte med posameznimi obravnavanji statistično značilne, razen pred prvim tretiranjem z bakrovimi ioni (20. julija). Med obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik(P = 0,0554), karje posledica uniformnostivzorčevanih listov.
Tabela 4: Vpliv obravnavanja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, srednje vrednosti s
standardnim odklonom, (Duncanovtest, a=0,05) Table 4: Effect of treatment on the deposit of copper ions on samples of vine leaves, mean values with standard deviation, (Duncan'stest, a=0.05)
_Depozit bakrovih ionov (|jgcm2)_
DT_1 (20. julij)_2 (30. julij)_
P pred po pred po O_
CuZ 2,9*1,1a 10,2±0,9a 4,6* 1,3a	9,1±0,7ab
CuZU-1 2,44 0,5ab 9,1* 1,5a 4,441,0a	8,7* 1,8abc
CuZU-2 2,2*0,5ab 6,6*0,5b 2,9*0,6bc 4,6*0,6e RefS1 2,5* 0,4a 10,3±1,4a 3,5* 0,7ab 7,5* 0,8cd RefS2 2,3* 0,4ab 4,6*0,2c 2,2*0,2c	6,2*0,7d
RefS3 2,3* 0,3ab 6,2* 0,6b 2,4* 0,2bc 7,9* 1,0bc RefS4 1,8*0,1 b 6,3* 1,6b 3,3*0,6abc 9,9* 1,3a
z. 0,0554 <0,0001 0,0027_<0,0001
DT_3 (9. avgust)_4 (19. avgust)
ČP	pred	po	pred	po
O_
CuZ 4,8* 0,8a 9,7* 2,4a 7,1*2,9a 12,0*2,5a CuZU-1 4,5* 0,6a 7,7* 1,5bcd 5,3* 0,7ab 9,0* 1,3b CuZU-2 3,8* 0,3abc 7,7* 1,5bcd 4,6* 0,7b 8,6* 1,0b RefS1 4,9* 1,3a 9,1* 2,2ab 4,8* 0,2b 9,1* 1,5b RefS2 3,2* 0,4bc 6,4*0,8d 4,0*0,6b 6,2*0,7c RefS3 2,9* 0,6c 7,2* 1,7cd 3,9* 0,6b 7,3* 1,5bc RefS4 4,1* 0,9ab 8,7* 2,9abc 5,0* 1,0b 8,7* 1,0b
z. 0,0049 0,0019 0,0315_0,0004
DT- datum tretiranja (1 do 4); ČP - čas pobiranja (pred tretiranjem, po tretiranju); O - obravnavanje (1 do 7); z. značilnost vpliva (P vrednost); P0,001 statistično zelo visoko značilna razlika; P0,01 statistično visoko značilna razlika; P0,05 statistično značilna razlika; P>0,05 statistično neznačilna razlika; skupine vstolpcu z enako črko v eksponentu se med seboj statističnoznačilno ne razlikujejo. Statističnoznačilne razlike so označene z debelim tiskom.
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST - 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV	35
V večini primerov je bil dosežen največji depozit bakrovih ionov za obravnavanje CuZ (4,9 |jg cm-2 za tretje in četrto tretiranje), kjer je bil uporabljen odmerek bakrovih ionov 1050 g na ha (glej tabelo 1). Pri obravnavanju z referenčnim sredstvom 1 (RefSI) je bil uporabljen za 19 % večji odmerek bakrovih ionov(1250 g na ha, glej tabelo 1), kot pri obravnavanju CuZ, vendar kljub večjemu odmerku bakrovih ionov ni bil dosežen večji depozit bakrovih ionov, razen pri prvem tretiranju (20. julija), kjer je bil dosežen depozit 7,8 jg cm-2. Pri drugem tretiranju je bil dosežen največji depozit pri obravnavanju z referenčnim sredstvom RefS4, in sicer 6,6 jg cm-2. Na sliki 1 je podan grafični prikaz depozita bakrovih ionov na listih vinske trte po posameznih obravnavanjih.
14i 1210-f 8"
l 6 5 4
I £ 2 0

	14
1E	12
	
	10
	
s	8
	
l	6
	
	4
1	
& o	2
14-
<0	12E
CT	10-
f	8-
l 6; £ 4-
'S
& 20
	14
.O	12
¡-	
	10
=i-	
Š	8
o	
	
e	
	4
	
	2
L]	
30. julij	9. avgust	19. avgust
CuZ
30. julij	9. avgust	19. avgust
CuZU-2
30. julij	9. avgust	19. avgust
RefS2
C
30. julij	9. avgust	19. avgust
CuZU-1
30. julij	9. avgust
RefS1
30. julij	9. avgust
RefS3
i/z/j pred tretiranjem ......po tretiranju
Slika 1: Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte ločeno po obravnavanjih Figure 1: Deposit of copper ions on vine leaves for different treatments
14-
20. julij
20. julij
20. julij
20. julij
19. avgust
20. julij
20. julij
19. avgust
20. julij
30. julij
19. avgust

RefS4
36	Simona LUSKAR, Iztok Jože KOŠIR, Milica KAČ
Pri preračunanih vrednostih bakrovih ionov na enoten odmerek (slika 2) so bile dosežene največje vrednosti za obravnavanji CuZ (9,3 jg cm-2 po tretjem tretiranju, 6,8 jg cm-2 pred in 11,4 po četrtem tretiranju) in za CuZU-1 (10,4 jg cm-2 po prvem tretiranju, 5,0 |jg cm-2 pred in 10,0 jg cm-2 po drugem tretiranju ter 5,1 jg cm-2 pred tretjem tretiranjem). Kljub temu, daje bil pri obravnavanju CuZU-1 uporabljen za 17 % nižji odmerek bakrovih ionov (875 g ha-1, glej tabelo 1) kot pri obravnavanju CuZ (1050 g ha-1, glej tabelo 1), je bil pri obravnavanju CuZU-1 dosežen večji depozit bakrovih ionov preračunano na enoten odmerek.
30. julij	9. avgust
CuZ
30.julij	9. avgust
CuZU-1
30. julij	9. avgust
CuZU-2
30. julij	9. avgust
RefSI
30. julij	9. avgust
RefS2
30. julij	9. avgust
RefS3
iwM pred tretiranjem ixxxi po tretiranju
Slika 2: Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte preračunano na enoten odmerek bakrovih ionov ločeno po obravnavanjih
Figure 2: Deposit of copper ions on vine leaves normalized to the same application rate of copper ions fordifferenttreatments
14
4
12-
6-
20. julij
19. avgust
20. julij
12
1U
= 6
14
4
12
4
4
2
2
20. julij
19. avgust
20. julij

7-
20. julij
30. julij

19. avgust
RefS4
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST - 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV	33
3.2 Vpliv datuma tretiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte
V tabeli 5 je podrobneje razčlenjen vpliv datuma tretiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, posebej po obravnavanjih in času pobiranja. Za vsa obravnavanja so podane povprečne vrednosti štirih ponovitev. Tabela 5 prikazuje, daje depozit bakrovih ionov na listih vinske trte naraščal od prvega do četrtega tretiranja, kar je bilo tudi pričakovati. Enaki rezultati glede datuma tretiranja so bili doseženi tudi pri preračunanih vrednostih bakrovih ionov na enoten odmerek.
Tabela 5: Vplivdatumatretiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, (Duncanovtest, a=0,05) Table 5: Effect of the date of application on the deposit of copper ions on samples of vine leaves, (Duncan's test, a=0.05)
Depozit bakrovih ionov (m9 cm-2)
	Čas		Datum tretiranja			Značilnost
Obravna-	pobi-	1	2	3	4	vpliva
vanje	ranja	(20. julij)	(30. julij)	(9. avgust)	(19. avgust)	(P vrednost)
CuZ	pred	2,9 b	,6 4,	4,8ab	7,1a	0,0199
	po	10,2a	9,1 a	9,7a	12,0a	0,1751
CuZU-1	pred	2,4c	4,4 b	4,5b	5,3a	<0,0001
	po	9,1a	8,7 ab	7,7 b	9,0ab	0,1255
CuZU-2	pred	2,2d	2,9 c	3,8b	4,6a	<0,0001
	po	6,6 b	4,6 c	7,7ab	8,6a	0,0008
RefSI	pred	2,5 c	3,5 b	4,9 a	4,8a	0,0011
	po	10,3a	7,5 b	9,1 a	9,1a	0,0039
RefS2	pred	2,3 c	2,2 c	3,2b	4,0a	0,0002
	po	4,6 b	6,2 a	6,4a	6,2a	0,0044
RefS3	pred	2,3 b	2,4 b	2,9b	3,9a	0,0043
	po	6,2 b	7,9 a	7,2ab	7,3ab	0,1725
RefS4	pred	1,8 c	3,3 b	4,1 ab	5,0a	0,0003
	po	6,3 b	9,9 a	8,7a	8,7a	0,0149
3.3 Spiranje bakrovih ionov
Vtabeli 6 je prikazano spiranje bakrovih ionov med prvim in drugim tretiranjem, med drugim in tretjim tretiranjem ter med tretjim in četrtim tretiranjem za posamezna obravnavanja.
Tabela 6: Delež spranih bakrovih ionovmed posameznimi tretiranji za različnaobravnavanja Table 6: Relative wash-off of copper ions between the applications for different treatments
Odstotek izpiranja
Obravnavanje	20. julij - 30. julij	30. julij - 9. avgust	9. avgust -19. avgust	Povprečje ±SD
CuZ	55%	47%	27 %	43% ± 14%
CuZU-1	53%	49%	31 %	44% ± 12%
CuZU-2	56%	20%	42%	39% ± 18%
RefS1	66%	33%	48%	49% ± 17%
RefS2	52%	48%	38%	46% ± 7%
RefS3	61 %	63%	46%	57% ± 9%
RefS4	47%	60%	43%	52% ± 9%
Povprečje ±SD	65% ±6%	46% ±15%	39% ±8%	
SD, standardni odklon.
24	Simona LUSKAR, Iztok Jože KOŠIR, Milica KAČ
Med prvim in drugim tretiranjem je padlo 23,8 mm padavin [7]. Vtem času je bilo doseženo minimalno spiranje fitofarmacevtskega sredstva pri referenčnem sredstvu 4 (RefS4), in sicer 47 %. Med drugim in tretjim tretiranjem je padlo 88,1 mm padavin [7] in bilo doseženo minimalno spiranje fitofarmacevtskega sredstva pri obravnavanju CuZU-2 (20 %). Med tretjim in četrtim tretiranjem je padlo 96,2 mm padavin [7] in bilo doseženo minimalno spiranje fitofarmacevtskega sredstva pri obravnavanju CuZ (27 %). Če primerjamo povprečne vrednosti med vsemi temi tretiranji, je bilo doseženega najmanj spiranja pri obravnavanju CuZU-2 (39 %), sledijo CuZ (43 %), CuZU-1 (44 %), RefS2 (46 %), RefSI (49 %), RefS4 (52 %) in RefS3 (57 %). Najmanjše je bilo spiranje pri obravnavanju CuZU-2, kjer je bila uporabljena največja količina vode (1000 L ha-1, glej tabelo 1). Posledica tako majhnega spiranja med tretiranji je odtekanje pršilne brozge že takoj po tretiranju zaradi večje porabe vode kot pri ostalih obravnavanjih, kjer je bila poraba vode 400 L ha-1.
3.4 Vpliv časa pobiranja listov na depozit bakrovih ionov
V tabeli 7 je podrobneje razčlenjen vpliv časa pobiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, posebej po obravnavanjih in datumu tretiranja. Za vsa obravnavanja so podane povprečne vrednosti štirih ponovitev. Iz tabele 7 je razvidno, da so bile razlike v depozitu bakrovih ionov na listih vinske trte za vsa obravnavanja in za vse datume tretiranj statistično značilne z ozirom na čas pobiranja listov. Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte po tretiranjih je bil pričakovano večji kot depozit bakrovih ionov pred tretiranji. Pri vplivu časa pobiranja listov na depozit bakrovih ionov preračunano na enoten odmerek bakrovih ionov so bili doseženi enaki rezultati.
Tabela 7: Vpliv časa pobiranja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte, (Duncanovtest, a=0,05) Table 7: Effect of the time of sampling on the deposit of copper ions on samples of vine leaves, (Duncan'stest, a=0.05)
Depozit bakrovih ionov (pg cm-2)
_Čas pobiranja_ Značilnost
Obravnavanje Datum	vpliva _tretiranja_pred_po_(P vrednost)
CuZ 1 (20. julij) 2,9b 10,2a	0,0033
2	(30. julij) 4,6b 9,1 a	0,0047
3	(9. avgust) 4,8b 9,7a	0,0122
4	(19. avgust) 7,1b 12,0a	0,0067 CuZU-1 1 (20. julij) 2^ 9Ta	0,0040
2	(30. julij) 4,4b 8,7a	0,0062
3	(9. avgust) 4,5b 7,7a	0,0303
4	(19. avgust) 5,3b 9,0a	0,0023 CuZU-2 1 (20. julij) 2^ 6,6^	0,0030
2	(30. julij) 2,9b 4,6a	0,0030
3	(9. avgust) 3,8b 7,7a	0,0207
4	(19. avgust) 4,6b 8,6a	0,0034 RefS1 1 (20. julij) 2,5^ 10,3a	0,0017
2	(30. julij) 3,5b 7,5a	<0,0001
3	(9. avgust) 4,9b 9,1 a	0,0261 _4 (19. avgust)_4,8^_91a_0,0121
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST - 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV	33
Depozit bakrovih ionov (pg cm-2)
_Čas pobiranja_ Značilnost
Obravnavanje Datum vpliva _tretiranja_pred_po_(P vrednost)
RefS2	1 (20. julij)	2,3b	4,6a	0,0008
2	(30. julij)	2,2b	6,2a	0,0009
3	(9. avgust)	3,2b	6,4a	0,0079
_4 (19. avgust)_4,0^_6,2!_0,0164
RefS3	1 (20. julij)	2^	6,2®	0,0014
2	(30. julij)	2,4b	7,9a	0,0014
3	(9. avgust)	2,9b	7,2a	0,0130
_4 (19. avgust)_3,9^_7,3!_0,0151
RefS4	1 (20. julij)	1,8b	6,3a	0,0105
2	(30. julij)	3,3b	9,9a	0,0006
3	(9. avgust) 4,1 b 8,7a 0,0363 _4 (19. avgust)_5,0^_8jZ!_0,0280
P±0,001 statistično zelo visoko značilna razlika; P±0,01 statistično visoko značilna razlika; P±0,05 statistično značilna razlika; P>0,05 statistično neznačilna razlika; skupine v vrstici z različno črko v eksponentu se med seboj statistično značilno razlikujejo. Statističnoznačilne razlikeso označenezdebelimtiskom.
4 ZAKLJUČKI
1.	Vpliv obravnavanja na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte je bil statistično značilen. Največji depozit bakrovih ionov je bil dosežen pri obravnavanju CuZ. Statistično značilen je bil tudi vpliv obravnavanja na depozit bakrovih ionov na listih preračunano na enotni odmerek bakrovih ionov. Največje vrednosti bakrovih ionov preračunano na enotni odmerekso bile dosežene pri obravnavanju CuZ in CuZU-1.
2.	Vpliv datuma tretiranja je pokazal, da so bile statistično značilne razlike v depozitu bakrovih ionov med posameznimi datumi tretiranj. Opazen je trend naraščanja v depozitu bakrovih ionov od prvega do četrtega tretiranja. Enaki rezultati so bili doseženi za depozit bakrovih ionov preračunano na enotni odmerek.
3.	Spiranje uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev, pri porabi vode 400L ha-1, je bilo najmanjše pri obravnavanju CuZ (43 %) in CuZU-1 (44 %). Pri referenčnih sredstvih je bilo spiranje večje (do 46 do 57 %).
4.	Vpliv časa pobiranja zelenih listov vinske trte je pokazal, da je bil depozit bakrovih ionov pred vsemi tretiranji statistično značilno manjši glede na depozit bakrovih ionov na listih vinske trte po tretiranjih. Prav takšne so bile statistično značilne razlike pri depozitu bakrovih ionov preračunano na enotni odmerek.
24	Simona LUSKAR, Iztok Jože KOŠIR, Milica KAČ
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, predvsem Zlatemu Griču iz Slovenskih Konjic, ki nam je omogočil izvedbo poskusa na terenu in Cinkarni Celje, Metalurško kemični industriji Celje za opravljene laboratorijske analize in sofinanciranje ter vsem sodelavcem iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ste nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi Javni agenciji za raziskovalno dejavnost za sofinanciranje.
5 LITERATURA
1.	Cross, J.V., Murray, R.A., Ridout, M.S., Walklate, P.J., Quantification of spray deposits
and their variability on apple trees.-Aspects of Applied Biology, 48(1997), p. 217224.
2.	De Moor, A., Langenakens, J., Vereecke, E., Jaeken, P., Lootens, P., Vandecasteele, P.,
Image analysis of water sensitive paper as a tool for the evaluation of spray distribution of orchard sprayers.-Aspects of Applied Biology, 57(2000), p. 329341.
3.	Doruchowski, G., Labanowska, B., Goszczynski, W., Godyn, A., Holownicki, R., Spray
deposit, spray loss and biological efficacy of chemicals applied with different spraying techniques in black currants.- Electronic journal of Polish Agricultural Universities, Agricultural Engineering, 5(2002)2.
4.	Furness, G.O., Magarey, P.A., Miller, P.H., Drew, H.J., Fruit tree and vine sprayer
calibration based on canopy size and length of row: unit canopy row method.-Crop protection, 17(1998)8, p. 639-644.
5.	Kač, M., Comparison of various methods for determination of the deposit of pesticides on
leaves of the treated plants. Zbornik biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 61(1993), p. 199-204.
6.	Kač, M., Golhleb, S., Košir, I. J., Kdaj so podatki določanja depozita fitofarmacevtskega
sredstva res povedni? Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Power and pitfalls of deposit measurements of phytopharma-ceuticals. The 6th Slovenian Conference on Plant Protection. Zreče, 4.-6. marec 2003, s. 66-71.
7.	Luskar, S., Košir, I. J., Kač, M., Depozit bakrovih ionov na listih vinske trte in njegovvplivna
biološko učinkovitost uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje peronospore vinske trte: 1. Biološka učinkovitost. - Vtisku.
8.	Salyani, M., Fox, R. D., Performance of image analysis for assessment of simulated spray
droplet distribution.-Transactions of the ASAE 37(1994)4, p. 1083-1089.
DEPOZIT BAKROVIH IONOV NA LISTIH VINSKE TRTE IN NJEGOV VPLIV NA BIOLOŠKO UČINKOVITOST - 2. DEPOZIT BAKROVIH IONOV	33
9.	Salyani, M., Methodologies for assessment of spray deposit in orchard applications.-
ASAE Meeting Presentation, Milwaukee, Wisconsin, USA, July 9-12, 2000, Paper No. 00-1031.
10.	Salyani, M., McCoy, C.W., Deposition of different spray volumes on citrus trees. Proc.
Fla. State Hort. Soc. 102(1989), p. 32-36.
11.	SAS/STAT Software. Version 8. 01. 1999. Cary, SAS Institute Inc:software.
12.	Žolnir, M., Nekatere kvalitativne značilnosti nanosa škropiva v območju pršilnika pri
pršenju hmeljišč. Zbornik predavanj in referatov 1. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, 1993, s. 237-248.