JUTRA
Poštnina plgganav gotovini
MamonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 232
Maribor, torek 13 oktobra 1931
izhaia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri požtnam 6ek. lav. v Ljubljani it. 11.408 ✓elja mesečno prejsnan v Upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
		
Cerkev in driava v Šoanili
SOCIALISTI ZAHTEVAJO POPOLNO LOČITEV, ZMERNEJŠI POLITIKI SE
JI UPIRAJO.
Jugosiavifa in evropska kriza
Trditi danes, da je sedanja evropska, ali prav za prav točneje sploh svetovna kriza, samo posledica svetovne vo‘ine, bi bilo prav tako napačno kakor govoriti samo o gospodarski krizi. V resnici so vzroki krize globlji in tudi kriza sama je mnogo širša; nanaša se skoraj na vsa področja. Res je sicer, da jo je svetovna vojna pospešila za nekaj let, morda celo za nekaj desetletij, toda nastala bi bila tudi če svetovne vojne nikdar ne bi bilo. Povzročil ali pripravil jo je namreč logični razvoj in napredek človeštva in tehnike. Naša stara Evropa je že davno dosti pregosto naseljena, da bi sama mogla preživeti vse te stotine milijonov brez Pritoka sredstev in živil z drugih kontinentov. Na drugi strani pa postajajo ti drugi kontinenti vedno bolj samostojni in manjša se tudi pomen kolonij, ki so še ostale. To sta dva temeljema vzroka sedanje evropske krize in zdi se, da smo Šele pri njegovem začetku.
Toda kriza ni, kakor smo že dejali, samo gospodarskega značaja, čeprav je ta osnovni njen temelj. Prav tako je pereča tudi miselna, politična in socialna kriza, ki jo preživljamo na vseh krajih in koncih. Zdi se, da se nenadoma rušijo vse stare platforme, na katerih je bila zgrajena nekdanja več ali manj trdna in nespremenljiva miselnost. Nova generacij zahaja v neizvestnost, ki v temi tipaje bolestno išče izhoda k svetlobi. Prav isto je v politiki. Nesporno je, da se stari temelji rušijo. Stranskarska razcepljenost, ki je porodila najnizkotnejšo demagogijo, je privedla v večini držav par lamentarno vladavino do razpadanja. Neprestano križarenje in kompromisarstvo zavira vsako stvarno in plodonosmo delo. Mimo tega vstvarjajo iz nižin elementi, ki hočejo bodisi z ekstremnimi desničarskimi ali levičarskim programi ribariti v kalnem.
Vse to stanje pospešuje kakor olje požar socialna beda, ki jo ustvarja gospodarska kriza in politična razrovanost. Zaradi zmanjšanega pritoka dobrin z dru £ih kontinentov, zaradi vedno težje prodaje industrijskih in agrarnih produktov v te tuje zemlje in devalorizacije skoraj Vseh valut raste Število brezposelnih v milijone. Da vidimo, kako vse rušeča je
kolektivna kriza, se nam je treba Limeti samo v Anglijo, ki se nam ie še do nedavna zdela najtrdnejša i" najso-•idnejša državna zgradba ne le v livropi, jemveč sploh na svetu. Še mnogo deso-jatnejšo sliko nam pa nudijo Nemčija, ^Panija, Avstrija, Italija, Madjarska itd. * sredi vsega tega rušenja stoji trdno doslej samo še Francija, toda tudi njej t)fete razne nevarnosti.
Če se pa sedaj iz tega širokega evrop-sveta vrnemo v našo Jugoslavijo, ’*dirno, da nas ta vseobča kriza še •^vnaj ni zadela tako usodno, kakor je 3ruge države. Njeni odmevi se seveda j^lio tudi pri nas, vzrokov za vznemir-
fiie pa ni. Mi smo k sreči politično še
‘‘‘d narod, ki ni tako krčevito zasidran Jiciji, kakor so stari zapadni, smo
MADRID, 13. oktobra. V španski usta- • vodajini skupščini, pa tudi v španskem javnem mnenju se razvija čedalje ostrejši odpor proti popolni ločitvi cerkve od države. Socialisti zahtevajo popolno ločitev, zaplemb cerkvenih posestev in izgon vseh verskih redov, izvzemši usmiljene sestre, ki delujejo v bolnišnicah kot strežnice. Zmernejši politiki pa se upirajo tej radikalizaciji. V parlamentu je prišlo zaradi tega ponovno do hudih bojev.
Včeraj popoldne so priredili privrženci popolne ločitve cerkve od države velike demonstracije proti duhovščini. Na tisoče
ljudi je demonstriralo pred parlamentom in burno zahtevalo, da se sprejme ustavna določba, ki jo zahtevajo socialisti. Policija je morala razganjati nemirneže z golim orožjem.
Socialistične skupine so se zvečer zbrale na sestanek, kjer so sklenile odločno vztrajati na svojem načelnem stališču. Če bi zbornica odklonila njih zahtevo, bodo vložili poseben predlog. Boji v parlamentu imajo odmev tudi po deželi. V Granadi je n. pr. prišlo do generalne stavke, v Sevilji štraikajo peki, v Cordobi pa se je položaj nekoliko izboljšal.
Najdba človeških okostnjakov
V KRIŽEVCIH SO NAŠLI DELAVCI PRI KOPANJU NEKE HIŠE PET ČLOVEŠKIH OKOSTNJAKOV. - KOSTI TURKOV ALI DOMAČINOV?
KRIŽEVCI, 13. oktobra. V hiši tvor-ničarja za suho meso Leopolda Kosera popravljajo zadnje čase kanalizacijo Pri kopanju rovov za vodovod pa so kopači naleteli na grozno najdbo. V nekem podzemskem hodniku so našli pol metra pod zemljo pet človeških okostnjakov. Najdba je zbudila ogroin no senzacijo. Govori se, da so ti okostnjaki ostanki Turkov, ki so padii
svoj čas v teh krajih. Turki so namreč imeli navado, da so svoje mrliče pokopavali zelo plitko. Drugi pa mislijo, da je med okostnjaki najbrže ban Lackovič s tovariši, ki ga je bil dal pogubiti kralj Žiga. Ne manjka seveda tudi glasov, da gre za skrivnosten zločin. Okostnjake bo pregledala posebna komisija, ki bo na koncu izrekla svoje mnenje o najdbi.
Drzen ciganski napad
BANJALUKA, 13. oktobra. Te dni se je primeril tukaj drzen razbojniki napad na hišo derviša Begliča. Napadalci so bili cigani. Najprej so skušali razbojniki vdreti v hišo skozi glavna vrata, ko pa so videli, da so ta zapahnjena, so se poslužiii druge zvijače. Poslali so v hišo 41etnega ciganskega otroka, ki je z veliko predrznostjo udaril domačinko s polenom po glavi. Takoj po udarcu je ciganska dr hal navalila na hišo. Štiri ciganke so začele tepsti derviševo ženo. cigani pa so razbijali vrata in okna. Šele ko se je slišalo vpitje na pomoč, so sosedi prihiteli in razgnali cigane. Derviše-va žena je od strahu in udarcev kmalu umrla. Napad je zbudil v Banjaluki in okolici velikansko pozornost in razumljivo ogorčenje.
Mohorkovi grehi
Čitaj 2. stran »Večernlka«.
Smrt v vinskem hramu
PET ŽRTEV ZARADI ZASTRUPLJENJA Z VINSKIMI PLINI.
BUKAREŠTA, 13. oktobra. Kakor poročajo iz Kišineva, je poslal te dni ondotni vinski trgovec Avram Buga svojo 121etno hčerko v klet po vino. Deklica pa se ni več vrnila v stanovanje. nakar je stopila za njo njena 421etna mati. Tudi nje ni bilo nazaj iz kleti, zato je trgovec poslal za ženskama še svojega 181etnega sina.
A tudi ta se ni več vrnil v stanovanje. Zato je odšel . Buga s svojim drugim sinom v klet, da vidi, kaj delajo tam izostali člani njegove družine. Pri vstopu sta oče in sin uzrla mater, sestro in brata nezavestne na tleh. Vsi trije so kazali težke znake zastrupi jen ja. Tudi Buga in njegov drugi sin sta kmalu omahnila na zem-
ljo. Začela sta pa vpiti na pomoč in sta priklicala ljudi, ki so ju Odnesli na zrak. Mati, hči in lSletni sin pa so bili že mrtvi in jim niso mogli več pomagati. Preiskava, ki je bila takoj uvedena, je pokazala, da je nastopilo za-strupljenje zaradi odprtih sodov, v ka terih je vrel mošt in ki so napolnili ozračje v kleti s strupenimi plini. Podobna katastrofa se je primerila tudi v vasi Grosesti v okolici Kišineva. Tam je poslal neki kmet dva sinova v klet po vino. Ko ju dolgo ni bilo nazaj s pijačo, ju je šel iskat. Našel ju je mrtva na tleh. Tudi v tem primeru je nastopila smrt zaradi strupenih plinov, ko je vrel mošt.
HIŠNI POSESTNIKI ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN.
ZAGREB, 13. oktobra. Na nedeljskem zborovanju Društva hišnih posestnikov v Zagrebu je priporočal zastopnik in predsednik Društva hišnih lastnikov v Ljubljani g. Frelih, naj se stanovanjske najemnine pri nas znosno nižajo, da ne bo Slovenija doživela iste usode kakor druigi kraji, kjer so zaradi postavitve novih stavb ostali mnogi hišni lastnik?
brez najemnikov. Najemnine niso danes v nobenem pravem razmerju z majhnimi plačami najemnikov, zaradi česar jih je treba revidirati.
ANGLEŠKI POSLANIK V OSIJEKU.
OSIJEK, 13. oktobra. Te dni je prišel v Osijek na lov angleški poslanik na našem dvoru. g. Henderson. Visoki gost se je odpeljal v Donji Miho-ljac, kjer se je udeležil lova na posestvu ravnatelja Podravske d. d. Scnle Singerja.
pa tudi država z velikim prirodnim lx>-gatstvom. Velika naša sreča je pa naposled tudi, da smo trdno naslonjeni na ono Francijo, ki je danes edini otok urejenih razmer sredi morja evropske krize.
Da ohranimo tudi še zanaprej dosedanjo varnost in jo še utrdimo, da prebolimo udarcc, ki iili evropska kriza vsaj po-
sredno zadaja tudi nam, je potrebno pred vsem troje: da smo mirni in provdarni, da žrtvujemo vsak nekaj za splošni blagor in da podpremo vlado, ki je poklicana v to, da brani naše državne in narodne interese. Kot mlad narod moremo srečno prebroditi vse težave in se prebiti v lepšo bodočnost
NOVA LADJA ZA JADRAN.
DUBROVNIK, 13. oktobra. Iz Anglije sta se vrnila dr. Račič in Tomo Klarič, ki sta tam pregledala novo ladjo, ki se gradi za »Dubrovačko plo-vidbo«. Ta ladja bo največja, kar jih sedaj vozi na jadranskih progah po našem morju. Oskrbovala bo potniški promet med Trstom in Kotorom in bc spajala vse naše luke na Jadranu.
ŠTEDNJA V RUMUNIJI.
BUKAREŠTA, 13. oktobra. »Ade-verul« poroča, da sedanja rumunska vlada v nobenem primeru ne more računati na francosko pomoč. Zato bo segla po drugem sredstvu in bo znižala državnim uradnikom plače. Ministrom se bodo znižale plače od 15 tisoč na 10 tisoč lejev mesečno.
MADŽARSKA UKINE VEČ POSLANIŠTEV.
BUDIMPEŠTA, 13. oktobra. Zara* di štednje bo madžarska vlada ukinila svoja poslaništva v Madridu, Buenos Airesu, Kairl in Los Angelesu. Posle sedanjih poslaništev bodo prevzel* konzulati.
PROCES V LUBECKU.
LOBECK, 13. oktobra. Pred tukajšnjim sodiščem se je začel včeraj proces v znani aferi cepljenja otrok s Calmetteo-vim protituberkuloznim cepivom. Sedemdeset otrok, ki so jih bili zdravniki lani cepili s tem serumom, je umrlo. Zato ja državno pravdnlštvo obtožilo tri zdravnike in eno bolničarko. V razpravi se obravnava samo vprašanje, kaj je bil pravi vzrok umiranja dojenčkov:	Cal-
metteovo cepivo kot tako, ali način njegove priprave v liibeškl bolnišnici. Nekateri pravijo, da je bilo cepivo zastarelo in da je to izzvalo toliko smrtnih slučajev. Na proces, za katerega vlada ogromno zanimanje, je pozvanih mnogo Strokovnjakov, zlasti serologov in bat terlologov. Obravnava ima potemtakem bolj značaj znanstvenega kongresa kakor sodne razprave.
..VEČERNir
fTiohorkoui grehi
Iz življenja razbojnlka-samomorilca.
Danes je sprejela mati zemlja to, kar je ostalo po Mohorkovi smrti: truplo zločinca, ki si je v nedeljo prikrajšal življenje. Ne kamna ne zelenja ne bo na njegovem grobu in nihče ne bo vedel, kje počiva nekdo, ki je storil toliko gorja,^ a je tik pred krvnikovimi rokamj ubežal kazni. Zla dejanja njegova pa še dolgo ne bodo pozabljena in na Jelovcu se bo o n.Ih s strahom govorilo še leta in leta.
Začetek: Tatvina verig.
Mohorkovi grehi se začenjajo s tatvinami. V Mohorku je bila neka strast po tujem imetju, kakor je sam izpovedal v ostavljenem pismu. Imel je strašne želje in pohlep po denarju. Zato ni izbiral poti in sredstev, da bi se dokopal do njega. Zločin in umor sta mu bila pri tem nač-zvestejša zaveznika. Začel je s tatvino verig, ki jih je bil ukradel Tereziji Rožič v Jelovcu. To tatvino je izvršil Mohorko skupno z razbojnikom Antonom Kovačem. Rožičeva je imela zaradi verig 450 Din škode.
Napad pri Devici Mariji v Puščavi.
Že včeraj smo pisali, kako sta Mohorko in Kovač napadla posestnika Črešnika in Vicmana, ki sta se vračala domov s sejma v Mariboru in sta nosila s seboj
25.000	Din. Napadenca sta sicer ubežala napadalcem, strahu pa s tem še ni bilo konec- Orožtništvo, ki je iskalo sledove za napadalci, je ugotovilo, da sta prišla razbojnika s kolesi preko Drave. Popol dne pred napadom sta si ogledala teren, zvečer pa sta izvršila napad. Po izjalovljenem napadu sta se prepeljala z bro-dom čez Dravo na desni breg. Zalezoval ju je sam poveljnik orožniške postaje na Pohorju g. Trop, brodar Hiiter pa mu je pomagal. Pri tisti priliki se je uveril ko mandir Trop, da je bil Mohorkov sotrud nik pri tem napadu Rudolf Kovač. Ta ne pridiprav je bil tudi napravil načrt za razbojniški napad na posestnika Rudolfa Kanclerja v Šobru, katerega sta naskočila z Mohorkom.
Mrlič z razbito glavo.
Kanclerja so našli z razbito glavo in ogled je ugotovil, da je morilec udaril žrtev z ostrim delom sekire. Orožništvo je takoj osumilo tega čina Mohorka, ki pa se je znal izogniti aretaciji s pobegom, zato je bila izdana za njim tiralica. Mohorko je o tem zločinu izpovedal, dasta sklenila s Kovačem nekoga izropati. Izbrala sta si žrtev med sejmarji, ki se vračajo iz Maribora. Po ponesrečenem napadu v Puščavi je izbral Kanclerja za žrtev Rudolf Kovač. Mohorko in on sta se bila oborožila s sekiro. Odšla sta peš proti Kamnici, katero sta prešla ločeno. Na Kanclerja sta prežala vse popoldne do mraka. Skoro sta že obupavala ter se hotela vrniti domov. Tedaj pa je priše k njima neki tretji tovariš, ki jima je na-zh.mil, da je srečal žrtev na poti in da mora vsak trenutek priti. Ker vodita skoz Kamniški jarek dve poti, ki se stečeta vrhu hriba, sta počakala Mohorko in Kovač žrtev z noži na spodnji »Stari poti« to . ariša pa. sta poslala s sekiro naprej Ta je zamahnil po Kanclerju in ga umoril. Počakal če na Mohorka in Kovača v grmovju, požvižgal tovarišema in odšte Mohorku 200 Din od plena. Mohorko in Kovač sta potem odšla peš preko sv Urbana v Pobrežje, njun tovariš pa se je odpeljal domov s kolesom.
Jelovec.
To vse pa je bil samo uvod v Mohor kov veliki zločin na Jelovcu, kjer je raz bojnik poklal vso družino Alojza Dobaja, Po čudnem naključju je ušel smrti samo Dobajev sin Ivan, ki je tudi preplašil razbojnika. Noč pred umorom je Mohorko prespal na Slemenu blizu Jelovca. Potem je šel k posestniku Martinu Žunku ter spal na njegovem seniku. Nalagal se mu je, da beži in se .'kriva pred flnan carji. Kako je poklal Dobaje, smo pisali včeraj. Zanimivo je to, da ni bil zločinec po petkratnem umoru prav nič potrt marveč je sčdel za velikonočno mizo in se najedel do sitega ter jo odkuril Šele tedaj, ko ga je preplašil domači sin, edini človek, ki je preživel grozno družinsko tragedijo.
Hriberskl.
Mohorko je dejanje precej časa tajil in zvračal krivdo na zločinca Ludvika Hri berskega. Ko pa so v Avstriji Hriberske-
ga aretirali, je prišlo na dan, da je Mo-lorko lagal, ker se je hotel razbremeniti, iotel je prevaliti krivdo za pet po ne-colžnem umorjenih življenj ma drugo osebo. Zanimivo če končno dejstvo, da so Mohorka aretirali v Avstriji, ko se je potikal okoli Celovca. Ker pa se je izdajal za Ruperta Gradišnika in je s tem imenom podpisal vse zapisnike, so ga samo zaslišali in zopet izpustili. Šele ko je padel v roke pravi Gradišnik, so oblasti spoznale, kakšen zločinec jim je ušel.
Drugi zločini.
Dodatna obtožnica, ki jo je vložil državni tožilec proti Mohorku prošli teden, govori o razbojniškem napadu in umoru Špeharja Franca Fingušta iz Podove. Ta umor je izvršil Mohorko 9. novembra
1929.	Dalje je Mohorko 25. avgusta 1925. .zvršil roparski napad na Ano Friedauer r Ivano Drevenšek, in sicer na cesti Tezno—Sv. Miklavž. Zenski sta se vozili z Maribora s sejma. Tudi tukaj je imel Vlohorko pomagača, ki je prijel in držal conje za uzdo, dočim je Mohorko potegnil nož in začel vpiti na ženski, naj izročita denar. Friedauerjeva pa je imela toliko prisotnosti duha, da je ošvrknila (onja z bičem. Živali sta potegnili — in
ženski sta bili rešeni. Mohorko in nje-1 gov tovariš . sta opustila zasledovanje, ker sta se zbala.
Razbojnikova pisma.
Mohorko je pred samomorom napisal par pisem. Eno med njimi je naslovil na svojo teto, ki živi v siromašnih razmerah. Druga pisma je porisal z mrtvaškimi glavami. V njih jemlje razbojnik krivdo nase naj-brže več nego mu pritiče in skuša razbremeniti svoje tovariše.
Mohorkov osmi umor?
V pismu, ki ga je zapustil, pripoveduje Mohorko še o nekem doslej neznanem 8. umoru. Zločin je izvršil baje nad nekim finančnim paznikom, ne pove pa njegovega imena. V krogih, ki poznajo Mohorkove zločine, menijo, da gre znabiti za umor, ki je bil izvršen pred približno petimi leti nad finančnim pripravnikom Jankom Resnikom. Zadea se je svojčas obravnavala pred mariborskim okrožnim sodiščem.
Zapuščina.
Po Mohorku je ostal slab spomin. Zapustil je hlače, ki jih je mosil, preden so ga preoblekli v jetnišnici, par čevljev in 50 par gotovine. Pokopali so ga v enostavni leseni rakvi brez sleherne asistence.
V slučaju zastrupljenja
povzročenega po zastrupijenjn Pr> cvarjenih jedil, kakor tudi po alkoho-u, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zaneko, temveč da učinkuje kot specifično proti* sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborski	in
Mariborska razstava.
V bivši kavarni v mestnem parku >e do vključno 22. oktobra 1931 razstavljen materijal razstave mesta Maribora na ljub Ijanskem velesejmu. Da se omogoči vsakomur ogled tega jako zanimivega in poučnega materijala, se je vstopnina znižala tako, da znaša za enkratni vstop 3 Din, za dijake 1 Din, za permanentni vstop na dobo razstave pa 10 Din.
Hišni posestniki in hišni najemniki.
Hišni posestniki so imeli te dni v Zagrebu zborovanje, na katerem se je povdarjala potreba regulacije stanarin. Dejstvo, da se je o stvari razpravljalo, je močno zbližalo h:šne lastnike z najemniki. Kakor javljajo iz Zagreba, je društvo najemnikov zdaj pozvalo hišne lastnike na skupni sestanek, kjer se bo razpravljalo o kompromisni rešitvi perečega stanovanjskega vprašanj...
Sestanek mariborskih pekov.
V nedeljo predpoldne se je vršilo zborovanje mariborskih pekov pri Emeršiču. Prisotna sta bil tudi imagistratni nadsvet-nik g. Hinterlecbner in zadružni nadzornik. g. Založnik. Peki so najprej govorili o novih krušnih cenah, ki so bile za drav sko banovino določene z banovo nared-bo 8. oktobra. Peki pravijo, da jim s tem ukrepom ni prav nič pomagano. Dokler oblasti ne vstrežejo željam pekov, ne bodo ti dovoljevali preprodajalcem nobenega popusta. Sklenite se je tudi onemogočiti konkurenco med člani pekovske zadruge in so v ta namen peki podpisali zadevno listino. Na koncu zborovanja so peki sklenili odpovedati sedanjo kolektivno pogodbo pekovskim pomočnikom. V enem mesecu se bo sklicala posebna komisija, v katero pojdeta po dva zastop nika pekov in pomočnikov. Naloga komisije bo pripraviti novo kolektivno pogodbo med pekovskimi mojstri in pomočniki.
Zborovanje Korošcev v Celju.
V soboto in nedeljo so naši Korošci zborovali v Celju, kjer so imeli tretji občni zbor Kluba koroških Slovencev. V soboto je bil v dvorani »Evrope« koroški večer. Župnik Arnejc je predaval o svojih doživljajih za časa koroških bojev, ga. Reichova je zapela nekaj koroških pesmi, ostali del večera je izpolnilo petje koroških rojakov. V nedeljo je bila maša, katero je daroval župnik Arnejc, potem pa se je otvoril ob veliki udeležbi občni zbor Kluba koroških Slovencev pod vodstvom dr. Fellacherja iz Ljubljane. Zborovanje je bilo zelo zanimive Korošci so poslali z njega vdanostno brzojavko kralju, pozdravili pa so tudi bana dr. Marušiča in ljubljanskega škofa, koroškega rojaka dr Rožmana,
»Glasbena Matica« v Mariboru.
Rečmi občni zbor »Glasbene Matice« bo v pondeljek, dne 19. t. m. ob 19H. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev o delovanju v pretek lem poslovnem letu ter volitve novega odbori
Smrtna kosa.
V mariborski splošni bolnici je preminul 711eM upokojeni nadsprevodnik Josip Roškar. Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo ob 16. uri iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče.
Pohorska vzpenjača dovoljena. Pristojno ministrstvo v Beogradu je izdalo družbi »Pohorska vzpenjača«, predkoncesijo za trasiranje in pripravlja' nje tehničnih del žične železnice od Peker do Sv. Bolfenika na Pohorju. Železnica se bo gradila od podnožja pri Pekrah do cerkvice Sv. Bolfenka. Dovoljenje je bilo izdano brez obveznosti za državo in se glasi na leto dni, t. j. od 30. septembra 1931. do 30. septembra 1932.
Za brezposelne.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 4 hlapci, 3 pastirji, 3 viničarji z družinami, 3 majarji, 4 poljski delavci, 4 delavci za vinograde, 1 kolar, 2 čevljarja, 1 krojač, 1 mlinar, 5 ključavničarjev, 3 navadni delavci; več vajencev (mizarske, krojaške, kolarske, kovaške, mesarske, slaščičarske, in pekovske obrti) 10 krneč' kih dekel, 2 kimečki gospodinji, 3 strojne pletilke, 1 hišna šivilja, 1 šivilja za perl lo, 1 šteparica za gornje dele čevljev, 1 plačilna natakarica, 12 kuharic, 2 varu ški, 4 sobarice, 4 postrežnice, 2 šiviljski 3 modistpvske, 3 pletilske in 1 trgovska vajenka.
Dobava pohištva za ekspozituro OUZDa v Mariboru.
28. t. m. predpoldne bo javna pismena licitacija za dobavo pohištva za ekspozituro OUZDa v Mariboru. Licitacija bo v Ljubljani, ponudbe se morajo vložiti s p: računom na posebnih tiskovinah, k se dobe pri OUZDu v Ljubljani.
Prva operetna predstava v letošnji sezoni,
bo nocoj ob 20. uri. Vprizorila se bo Le-harjeva opereta »Zemlja smehljaja«, ki je že radi svoje krasne glasbe in zanimive vsebine postaia v najkrajšem času na večji operetni šlager po »Grofici Marici«.
Razpis dijaške ustanove dr. Franca Ranoca.
Posojilnica v Mariboru, Narodu dom, razpisuje štiri ustanovna mesta po Din 300.— drl Franc Rapočeve dl jaške ustanove. — Pravico do te usta nove imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanj-skega okraja. — Prošnje z domov nico. zadnjim šolskim izpričevalom in ubožnim listom se naj vlože do 1. no vembra t. 1. v posojilnični pisarni v Narodnem domu.
Nove krušne cene v Zagrebu.
V ponedeljek se je prodajal kruh v Zagrebu prvič po novih cenah. Ka kor poročajo zagrebški listi, so pek izboljšali kakovost kruha. Kruh se prodaja po sledečih cenah: beli kruh po Din 4.— kg, nolbeli kruh po Din 3.75, črni pa po 3.25 Din kg. Zagreb ški peki so z novimi cenami popolno ma zadovoljni, čeprav so prvotno za ' naj bodu višia.
mariborsko gledališče
Torek, 13. oktobra ob 20. uri »Zemlji smehljaja«. Prembera.
Sreda, 14. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 15. oktobra ob 20. uri »Slaba vest« ab B.
Iz gledališča. V četrtek, 15. t. m. se bo ponovila zabavna Arozengruberjeva komedija s petjem »Slaba vest«, katere dejanje se godi na kmetih v današnjih časih v Prlekiji in se poio med igro prleške narodne pesmi. Ab. B- — Kot nas'ednja prembera se pripravlja v drami jako u-činkovita vojna drama angleškega pisatelja Sherriffa »Konec poti«, ki se odigrava tik pred fronto v strelskem jarku. Režira Vlado Skrbinšek,
Obrtno društv
bo imelo v sredo, 14. t. m. odborpvo sejo v Narodnem domu. 1. Razmotrivanje o sklepih odseka za gradbo obrtnega doma. 2. Razprava o vajeniški in pomočniški razstavi. 3. Določitev števila dobitkov na dobrodelni tomboli. Odbor.
Srnjak se je zatekel.
Te dni so vjeli v mariborski okolici mladega srnjaka. Lastnik naj se javi pri Slov. lovskem društvu, Aleksan drova 46.
Pomožna akcija za siromašne sloj«.
Župan mesta Maribora dr. Juvan je sklical zastopnike humanitarnih, društev na razgovor, ki bo danes, v torek, 13. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je pomožna akcija za siromašne sloje, ki trpe pomanjkanje. kateri bodo predvidoma v predstoječi zimi radi splošne gospodarske krize najtežje prizadeti. Na ta razgovor je tudi tem potom povabljen vsakdo, ki je pripravljen pri pomožni akciji kakorkoli sodelovati.
Orkester Kraljeve garde, ki bo koncertiral v Mariboru v soboto, 17. t. m. v veliki dvorani Uniona, šteje Md 80 godbenikov ter bo izvajal pod vodstvom polkovnika - kapelnika Franja Pokornyja prvovrsten program/katerega poedine točke se v Mariboru še niso nikdar izvajale. Predprodaja vstopnic se prične v četrtek pri tvrdkah Brišnik, oziroma Hofer.
Maša za bazoviške žrtve v Pragi.
V obnovljeni stari cerkvi sv. Janeza med Smychovim in Malo Strano se je pred dnevi vršila služba božja za bazoviške žrtve Zvonimira Miloša, Ludvika Špamgerja, Ferdinanda Bidovca in Franja Marušiča.
Nezgoda pri telovadbi.
V ponedeljek je 171etni Ivan Amon 1* Selnice ob Dravi tako nesrečno telovadi; na bradici, da je padel z nje in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bo v kratkem okreval.
Desno nogo sl }e zvinila 211etna delavka Terezija Lešnik iz Rošpoha. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico.
Pretep z nožem.
V nedeljo zvečer so se v Dobrovcih udarili fantje, ki jim je vino preveč razgrelo možgane. V spopadu so šli tako da' leč, da je nekdo suni1 z nožem čevlja1" skega pomočnika Janka Slokana ter ^ prebodel pljuča z leve strani. Slokanov0 stanje je nevarno, vendar pa bo ozdra-vel.
Policijska kronika
beleži eno aretacijo in sicer je bil are';' ran Marijan C. zaradi krošnjarenja. PP' jav je bilo 15, večinomr. z-aiadi cest*10 policijskih predpisov.
Tatvina kolesa.	^
Mesarju Josipu Zokaliju je bilo te do z dvorišča gostilne Seifrid na drovi cesti 79 ukradeno mošVo dvoK . znamke »Neger« št. 1077 v vredno«1 1500 Din
Vzdih do davni romantiki
kakšne misli ima bivši poljski predsednk, pianist paderewski o kinematografih, radiu in gramofonu.
Sloviti poljski klavirski virtuoz in bivši predsednik poljske republike Ignac Pa-derewski je nedavno obiskal London. To priliko so izrabili številni muziki in reporterji, da so se zbrali okoliu njega, kajti Paderewski je mož, ki ga ne vidiš iz-lepa vsak dan. Nekateri med njimi so ga Prosili, naj jim pove, kakšne vtise prinaša iz Amerike. Toda Paderewski, ki je obredel več sveta, nego so ga nekteri videli . na zemljevidu, ni hotel govoriti o svoji zadnji triumfalni turneji. Da pa ne bo molčal, je načel drugo temo, ki se ga tiče če ne neposredno vsaj posredno. Povedal je, kaj misli o takozvanih modernih Pridobitvah sodobnega človeka.
Kino, radio in gramofon so tri pridobitve, ki so se popolnoma ukoreninile pri sodobnih ljudeh. Brez njih si ne moremo več misliti človeka, ki živi v mestu, a tudi skoro ne primitivnejšega seljaka na kmetih. Toda vso to troje je vzelo človeštvu dušo in srečo. Kako drugače je bilo v starih zlatih časih, starih za današnji rod, a ne toliko starih za tiste, ki so živeli pred nekaj desetletji. Danes, je dejal Paderewski, mešajo ljudje vse skupaj. Življenjepisci brskajo po najintimnejših kotičkih zasebnega življenja svojih objek
■tov in secirajo dušo svoje žrtve. Menije dejal Paderewski, ni nič bolj zoperno od tega. Takšno gledanje umetnikov je nizkotno in banalno. Kad so napravili v tem pogledu s Chopinom in George Sandovo! Ponižali so njega in njegovo umetnost. Ta pa je po sodbi Paderewskega eminenten znak visokega duha, ki ne bi se smel mešati z zasebnim življenjem. Zasebno življenje po sodbi Paderewskega prav nič ne vpliva na umetnostno ustvar janje. Prav po tem se dajo ločiti lažni talenti od pristnih genijev. Kako bi bil sicer mogel postati tako velik umetnik Beethoven, ki je bil velik čudak in še gluh povrhu! Chopin je bdi v času, ko je spoznal George Sandovo, kot človek invalid, a vendar so njegove skladbe iz tiste dobe polne strasti.
To je vse, kar je povedal poljski umetnik in mecen angleškim muzikom in reporterjem. Potem je vstal in se poslovil od njih s pripombo, da se bo kmalu vrnil na svojo farmo, ki je, kakor smo že pisali v našem listu, vzor umnega gospodarstva, kakršnega ne bi človek nikoli pričakoval od »romantično« navdahnjenega umetnika na klavirju.
Ljubavna tragedija 62 letnega zdravnika
Pred kratkim je izvršil samomor madžarski zdravnik dr. Julij Demko. Usmrtil se je v nekem hotelu v Linču, kamor se je bil zatekel s svojo mlado ljubico Rozi Zelenko.
Demko je bil svojčas zelo znan mož. Kot mlad zdravnik se je bil zaljubil v hčer tedanjega ministrskega predsednika Taafeja, ki je bila že omožena z nekim tvorničarjem, toda se je od njega ločila, ko je spoznala Demkoja. Kljub temu, da je Taafe nasprotoval tej zvezi, sta se vendar poročila. L. 1895. je dr. Demko Podedoval večjo vsoto denarja, ki mu je omogočila, da si je uredil življenje kakor je zahteval položaj njegove žene. Prišla Pa ge svetovna vojna in po njej inflacija. Zdravnik je izgubil vse premoženje. To ga je tako potrlo, da je nastal v zakonu razkol. Žena ga je zapustila.
Demko, ki je dotlej živel samo svojim strastem, se je zopet lotil zdravniške prakse. L. 1928. je šel v Budimpešto, kjer oe nekaj časa živel. V hiši, kjer je stanoval, pa se je bil seznanil z Rozi Zelenko, ki mu je kmalu postala ljubica. Njegova nova pot je šla vštric z njeno mladostjo, toda ne dolgo. Ko sta oba spoznala, da ne moreta nikamor več, sta sklenila dati življenju slovo. In medtem ko je Demko takoj podlegel, se je nagli zdravniški pomoči posrečilo rešiti Zelenko. Ko pa se je v bolnišnici, kamor so jo bili prepeljali, osvestila in izvedela, kaj se je zgodilo z ljubčkom, je skočila skozi okno iz prvega nadstropja na tlak in se težko poškodovala. Stvar je zbudila v Budimpešti razumljivo senzacijo.
Nepriznanje doktorskega naslova
Budimpeštanski zdravnik dr. Martin Kupferstein je vložil zanimivo tožbo proti madžarski vladi, od katere zahteva
60.000	pengov odškodnine. Tožilec utemeljuje svojo zahtevo s tem, da je bu-dimpeštanska univerza zaradi omejenega števila predpisanih slušteljev zavrnila njegov vpis in spre:em. To mu je onemogočilo nostrifikacijo doktorske diplome. Ker se ni nikoli udeleževal komunističnih prekuouštev ter se tudi ni politično udejstvoval, bi bil moral vseučiliški senat vstreči njegovi prošnji. Ta po počiva v arhivu budimpeštanskega prosvetnega ministrstva že tri leta. Ves ta čas se je moral prosilec v zelo tesnih razmerah prebijati skozi življenje in ni mogel dobiti pravega kruha. Zanimivo je tudi, da sta prvi dve instanci odbili Kupfersteino-vo zahtevo po odškodnini, tretja pa bo njegovi zahtevi, kakor kaže, najbrže ugodila.
Tudi na Češkem opuščajo hmeljske nasade.
Glasom najnovejših statističnih podatkov je površina hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem padla v 1. 1931 za 3305 hektarjev napram letu 1930 (od 15.729 na 12.424 ha). Pridelalo se je 224.304 stotov (po 50 kg) napraim 294.508 stotom leta
1930.
Prebivalstvo Bukarešte
je naraslo od 341.321 duš v 1. 1912 na 631.832 duš v 1. 1931.
V
£ndmixm§emjaSp@£im
3. V kuhinji.
Med tem pa Špelica je naša Izborno kuhala kosilo.
Z zavestjo mirno se ponaša,
Ker ve, kak pere »Albus-mlio«.
Imate čas za svoje delo, ako veste, da pere Vaša perici s pristnim »Albus-milom«. Ni Vam treba vsak trenotek tekati v pralnico, ker veste, da »Albus-milo« verno služi in. dobro pere. V lastnem Vašem interesu je torej da vedno uporabljate samo
Šport
ZAKLJUČEK BALKANSKE OLIMPIJADE.
Včeraj so bile v Atenah zaključene bal kanske lahkoatletske tekme in je končni rezultat sledeči: 1. Grčija s 153 točkami, 2. Jugoslavija s 113, 3. Rumunija s 86, 4. Bolgarija z 28 in 5. Turčija s 23 točkami.
Posamezni rezultati so bili naslednji: 200 m: 1. Grčija, 2. Turčija, 3. Jugoslavija. 400 m zapreke: 1. Grčija, 2. Grčija, 3. Romunija, 4. Jugoslavija. Troskok: 1. Grčija, 2. Jugoslavija. 5000 m: 1. in 2. Grčija, 3. Romunija, 4. Jugoslavija. Balkanska štafeta:	1.	Grčiia, 2. Jugoslavija.
1500 m: 1. in 2. Grčija, 3. Romunija, 4. Predanič (Jug.). Kopje: 1. Messner (J.), 2. Grčija. 110 m zapreke: 1. Grčija, 2. Buratovič (Jug.). 400 m.: 1. Tučan (Jug.),
2.	Madjarevič (Jug.), 3. Bolgarija. Skok v daljavo: 1. Novakovič (Jug.), 2. in 3. Grčija, 4. Bolgarija, Štafeta 4X100 m: 1. Turči;a, 2. Grčija, 3. Jugoslavija, 4. Romunija. Maratonski tek: 1. Grčija, 2. Rumunija, 3. Grčija, 4. Šporn (Jug.). Skok ob palici: 1. in 2. Grčija, 3. Rumunija, 4. Banščak (Jug.).
Nopfr-^tno prvenstvo LNP
se v nedeljo, dne 18. t. m. zaključi. V Mariboru se srečata SK Železničar in Atletik SK, v Ljubljani pa ASK Primorje in SK Svoboda.
Prvenstvena tabela kaže na predzadnji
Zemlja smehljaja
Kaj pomeni to: »Zemlja smehljaja«? To pove sam kitajski princ Sou-Chong. ki poje glavno tenorsko vlogo in zapoje v nastopni pesmi:
»Vedno smehljam se veselih oči in zadovoljen sem, kar se zgodi. Smejem se kljub gorju, bridkostim,
Kaj pa tu notri — nikomur nič mar!«
Na Kitajskem je vzgoja taka, da se k vsemu na videz smehljajo, pa naj jim je Še tako zelo tesno pri srcu. Tudi Sou-Chong se smehlja, ko se zaMubi v evropsko aristokratko Lizo in ji ne zine niti besedice. Takisto, ko se njuna ljubezen radi kitajskih običajev razbije in ga Liza zapusti, ker ne more in noče deliti svoje zakonske usode s 4 Kitajkami, katere mora Sou-Chong po stari kitajski šegi vzeti za žene.
Konec te operete je torej žalosten in resen, prav kakor je tudi po velikem de-*u resna, skoro da operna Leharjeva glas ba. Lehar se je sploh zadnja leta muzi-prerodil. Že s »Frideriko« je uspešno krenil na nova pota. Videl je, da je bi-ja opereta zadnje čase v hudi krizi. Pub-*a se je bila naveličala nrevelike pleh-
kosti, ki se je do sita ponavljala v vseh mogočih varijacijah- Lehar, ki je že od nekdaj spadal med najserijoznejše operetne skladatelje in je že večkrat skušal spraviti v svoje operete operne elemente, je spoznal, da si današnje občinstvo želi zopet petja, lepega petja, ker se je premasitilo samega skakanja, bedastih dovtipov in pretirane muzikalne limonade.
Pa je izkopal svojo staro opereto »Rumena jopa«, (ki je bila ostala pred dvema desetletjema, ko je bila prvič vpri-zorjena, skoro neopažena), napisal k t©j stari glasbi v glavnem Še tri nove pesmi za slavnega komornega pevca Tauber-ja, kateremu je poveril glavno tenorsko partijo ter doživel s sedaj »Zemlja smehljaja« imenovano opereto takšen uspeh, kot ga po »Grofici Marici« ni doživel še nihče.
Ker je imela »Zemlja smehljaja tako ogromen uspeh, so jo takoj tudi priredili kot zvočni film. Ali dasi poje tudi tu Tauber z redko virtuoznostjo svojo tenorsko partijo, vendar ta film ni posebno uspel, za opereto pa daleč zaostaja. Mariborska publika se bo še spominjala sličnega slučaja z »Grofico Marico«: dasi je bil ta film podan seveda mnogo bolj raz-
košno, so Mariborčani gledali to opereto vendarle neprimerno raje v gledališču. Isto je s »Zemljo smehljaja«. Koder so jo dajali istočasno i v gledališču i v kinu, je ta slabo odrezal. Zlasti v bližnjem Gradcu, kjer je bila ta opereta po več letih zopet prvi veliki »šlager«, ki je doživel v teku enega leta že 40 predstav, skoro same razprodane hiše, dočim je moral kino to opereto skoro odstaviti z repertoarja.
»Zemlja smehl:aja« ima par izredno uspelih muzikalnih točk, ki jih morajo v vseh gledaliških na neumorno ploskanje publike ponavljati še in še. Pred vsem glavni tenorski šlager »Tvode je to srce«, katerega povsod! ponavlja Sou-Chong po 6—7 krat v vseh mogočih varijantah. Dalje njegova pesem »Jablani cvetja bom povezal...« Pa tudi Liza ima nad vse hvaležne točke, zlasti pesem:	»Bi
videla rada domači spet krov«. Duet Kitajke Mi z Gustlom »Ljubav moja lj-ubav tvoja...« pa je tudi v Mariboru že splošno znan in priljubljen.
Če omenimo, da bo tud! režija mariborske prireditve prvovrstna, inscenacija pa uprav grandijozna, moremo računati na izreden operetni usoeh tudi v Man-boru.
termin jesenskega prvenstva naslednjo sliko:
1. Ilirija	5	4
2. Maribor	5	3
3. Primorje	4	2
4. Železničar	4	1
5. Svoboda	4	0
6. Atletiki	4	0
0 1 12:9 8
1 1 17:10 7
1 9:4 5
2 5:6 3 2 6:11 2
3 5:14 1.
Madžarska : Avstrija 80:34.
V Budimpešti se je v nedeljo vršil med državni lahkoatletski miting, na katerem je Madžarska zmagala z 80:34 točkami nad Avstrijo.
Pariz: Zagreb.
Medmestna nogometna tekma se bo vršila dne 12. februarja 1932 v Parizu-
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo
se nadaljuje prihodnjo nedeljo in sicer se srečajo: v Beogradu BSK:Gradjanski, v Zagrebu Concordija:Hajduk in v Žabcu Mačva :Sašk.
Sokolstvo
Vošnjakova »Lepa Vida« na pobrežketn odru.
Diletantski odri otvorjaijo svojo serija Tako smo imeli v nedeljo priliko videti v dvorani restavracije Renčelj, otvoritev gledališke sezone pobrežkega dramskega odseka Sokola. Diletanti so si izbrali za prvo predstavo Vošnjakovo »Lepo Vido«. Igra je potekla v dobri harmoniji med poedinimi osebami in v celoti jako dobro, a poznalo se je, da je bila režija izvrstna. Inscenacija, kakor tudi luč je bila dobra. Občinstvo je zasedlo veliko dvorano do zadnjega kotička in z veliko vnemo sledilo igri. Pobrežkim diletantom čestitamo k krasnemu uspehu ter želimo še več takšnih prireditev. K. V.
Lev cenejši od opice
Nič bi ne bilo čudnega, če bi se ne*» kega dne potiavili v narodno-gospodar-skih rubrikah časopisov tudi tečaji —za zveri. Interesentov bi gotovo ne bilo malo. Zanimivo pa je tudi, da je tečaj za opice danes večji nego za »kralja zveri« _ leva. Dobro ohranjena gorila se plača na zverinskem trgu s 1000 dolarji, dočim lepega živega leva dobite že za 200 dolarjev in še manj. Pri tem pa je treba še pomisliti, da je kupčija z gorilami zelo riskantna, ker težko prenašajo izvenafriško podnebje. Najdražji so pa povodni konji: 5000 dolarjev in črez. Seveda je pa takega konja res precej! Kače se prodajajo na metre kakor sukno, nekatere vrste po 15 dolarjev meter. Žirafe so zadnji čas poskočile v ceni in se drži njihov tečaj na isti višini s povodnimi konji. Nekatere vrste ptičev pa je sploh mogoče plačati samo z zlatom.
Dr. O. Ilaunlg.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
Malo težka je bila obema drugi dan gJava, ko je priplulo solnce na jasno nebo, toda kmalu sta prebolela tudi to. Kodrič je ostal še en dan v mestu, saj se ni mogel ločiti od kraja, kjer de bil nekdaj tako vesel. Kalila mu je spomin le misel na Roziko, s katero je mislil biti srečen, a je moral doživeti takšno razočaranje.
Ljubil jo je iskreno, saj mu je ■ugajala, silepo ji je verjel vse in jo imel za nepokvarjeno bitje. A sedaj izve to! Vse bi še pozabil in ji odpustil, če bi mu bila ona prostovoljno in odkrito povedala o tej nesreči. Toda delala se je ravno nasprotno nedolžno, nepokvarjeno, dokler ga ni popolnoma omrežila. In to ga je najbolj peklo. Konec mora biti vsega, proč mora tudi on iz Huma, saj vse bi ga navdajalo z bridkimi spomini.
Le prehitro je minul čas, drugi dan sta se zgodaj poslovila stara prijateilia — bilo je srčno slovo.
Kodrič je svoj načrt izvedel. Že medpotoma se je tistavii v Mariboru, kjer je bila njegova nadrejena oblast, ter prosil za mesto, ki je bilo v oddaljenem mestu razpisano.
Ker bi moral še dalije časa čakati na poštni voz, jo je udfTil kar peš črez vinske gorice. Ljubko so ga pozdravljali griči ter beli hrami in sredi zelenih vinogradov je bi!a kaj prijetna hoja. Od daleč se je že svetil visoki stolp farne cerkve trga Huma. Kakor se ga je
vsakokrat razveselil kot ljubega prijatelja, tako ga je danes navdal njegov pogled z neprijetnim občutkom — proč, o proč od tod, prej ko mogoče!
In polagoma je začel stopati navzdol po hribih proti navtini, saj ni hotel priti pri belem dnevu domu; med potoma se je ustavil še v gostilni Žlokar ob cesti ter se krepčal tako dolgo, dokler ni zatonilo solnce za gore in je '/apihliatl prijeten hlad. Stoprav ko je razprostrla že temna noč svoja vlažna krila na utrujeno naravo, je prispel Kodrič v trg ter odšel takoj v svoje stanovanje.
Pri Cestnikovih je bilo tačas živahno življenje. Rozika 33 bila vsa srečna, saj v kratkem se odloči njena usoda. Domenjena sta bila z Mirkom, da se dasta takoj po njegovi vrnitvi iz Gradca oklicati in v treh tednih bo potem poroka. Zato pa je bilo treba sedaj še marsikaj pripraviti. Skrbi je bilo dovolj, toda Rozika jih je rada trpela, kajti kmalu postane gospa in stem se ji odpre pot v novo življenje, polno veselja in sreče-
Z veseljem je pogledovala opravo, katero je naročil oče. v duhu je že gledala, kako bo razvrstila in uredila vse, da bo prav udobno doma ter bo uživala kot gospa a&urnktova tiste lepe ure, po katerih hrepeni vsaka ženska.
O da bi Mirko le kmalu prišel, tako si je ponavljala večkrat in občutila je rajsko veselje pri misli, kako bo srečna, ko ga zopet vidi.
Dogovorjeno sta imela, da se njen ženin takoj zglasi, ko se vrne iz Gradca; neskočno dolgi so se ji zdeili dnevi, ko ga ni bilo. Da bi ji bil vsaj pisal nekaj vrstic, poslala je že deklo prašat, če je došlo kako pismo, toda nič ni bilo. To jo je 'neprijetno dimilo, toda tolažila se je
s tem, da v tako kratkem času pismo še ni moglo priti in tudi dosti opravkov bo imel njen izvoljenec.
Vendar so minuli dnevi in jutri že mora priti. O kako se veseli svidenja, kako bo srečna. O da bi le prišel, objela ga bo polna hrepenenja; le za trenutek jo je obšla težka slutnja, kaj, ko bi pa kaj zvedel, toda naglo-tna je premagala temne misli; kako bi bilo to mogoče, saj n. nikogar, ki bi mu mogel povedati njeno nesrečo.
Napočil je dan, ko bi imel priti Mirko domu. Okusno se je oblekla, da bi tem bolj ugajala svojemu ženinu, pripri \ila je tudi dobro večerjo, da se Mirko po daljnem paiu okrepča.
Že je zatonilo solnce za Kozjak, že nekaterikrat je pogledala skoz okno, šla tudi na vrt ter se ozirala v smer. iz katere je Mirko vedno prihajal. Toda danes ga ni bilo od nikoder.
Se je pač zapozni!, bržkone je postiljon na vozu zaspal in mogoče zopet zvrnil v jarek, kakor zadnjič, da so popotniki komaj zlezli iz zaprašene ter zaduhle kočije bledi kakor zid od prestanega strahu.
Tako se je tolažila Rozika sama pri sebi ter vedn9 gledala, kdaj se prikaže ljubljena postava njenega ženina.
Toda Kodriča ni bilo. Nemirno je spala Rozika tisto noč, imela mučne sanje, vsa utrujena je vstala.
Danes pa se vendar gotovo oglasi, bržkone je prišel utrujen domu, ter se mora odpočiti.
In zopet je gledala proti večeru ali že prihaja. Da se je vrnil, je bila zvedela po neki ženski, ki je bila v davkariji ter je videla tam adjunkta Kodriča. Bila je vsa srečna, saj ta ženska ji je vedela povedati, da se je Kodrič s svojimi tovariši veselo razgovarjal.
O gotovo pride danes, o kako bo vesela, kako ga bo srčno sprejela!
Enonadstropna hiša
z večjim ali manjšim vrtom v mestu 5 minut od Glavnega trga) na prodaj. Naslov v upravi.	2959
Miss Edith Oxley
daje angleški pouk in konverzacijo. Prevzame tudi tehnične in druge prestave. Vprašati od 5. do 7. ure v Gosposki ulici 52/1.	 2985
Lepo sobo
Dddam s 1. novembrom. Vrazova ul. 3 I. desno, vprašati od 2.—5. ure popoldne.	3022
Samostojno pomočnico
In učenko sprejme Atelje Rupnik, Slovenska ul. 20.
za
perilo
3019
Hiša z dvema stanovanjema
s kuhinjo in dvema sobama ter pritiklinami na prodaj. Vpraša se na Teznu pri gostilničarju Očko-	3021
Lepo, veliko lisičjo boo
poceni prodam. Vprašati Prešernova ulica 19.	3009
Včeraj so bil! Izžrebani naslednji večii dobitki državne razredne loterije:
2X Din	100.000	76762
2X Din	30.000	69056
2X Diu	4.000	11690	37698	82808	89484
2X Din	2.000	3340 7932	8215	11692	13907 17459 19527
22667 25371 26197	26866 31790	31928	32526	38003 39773	46696
47236 51417 55227	62155 64119	64865	67598	68858 68901	n973fi
72671 73170 79933	81394 81524	82479	84266	85755 90615	90977
94360 94711.
Zaradi telefonskega sprejema ne lamčlmo za točnost. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije: BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulica 25.
Podpisani Pšeničnik Anton javljam tem potom, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena, ker je duševno nepreračunljiva.
ANTON PŠENIČNIK — POBREŽJE.
Cesta na Brezje 35.	3033
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob izgubi našega ljubega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Alojza LeSnlka
upravnika posestev grofov Erdody, v p. in hišnega posestnika,
kakor tudi za vso mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter občinskemu odboru Krčevine, našo najiskrenejšo zahvalo.
Maribor, dne 13. oktobra 1931.
3035	Globoko žalujoči ostali.
Krojaške pomočnike
za fino konfekcijo sprejme Furman, Studenci pri Mariboru.______________3032
Mleko
pristno po 2.25 Din diostavlja na dom vsako količino več živinorejcev. Mlekarne, kavarne in preprodajalci posebne cene. Pri dovoljnem naročilu znižamo še cene. Ponudbe pod »Mleko« n- upravo lista.	 3036
Lepo, solnčno sobo
s posebnim vhodom v bližini parka oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi lista.	 4001
Iščem opremljeno sobo
s štedilnikom za eno osebo v Koroškem predmestju do 15. oktobra. Naslo-ve pustiti v upravništvu »Večeroika«. Išče se agilna ženska oseba
za prodajo popolnoma novega predmeta za celo državo. Jako dober in siguren zaslužek. Vprašati Kolodvorska 3 II, Zorč.	3027
Lepa, novo zidana vila,
dve stanovanji, potrebna gotovina Din 75.000.—, hiša s 4 velikimi delavnicami in tremi velikimi modernimi sobami, parket in električna razsvetljava Din 250.000.—. Pisarna Rapid, Gosposka ul. 28.	«	3034
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. — Trubarjeva ul. 5.	3029
eroamsniDl
dobite pri
TISKOVNI ZADRUGI
Maribor, Aleksandrova 13
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SLOVENSKA ULICA
Kupim posestvo oz. hišo
v okolici Limbuša! Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Lepa lega«.	4.000
Gospoda sprejmem takoj
ali s 15. oktobrom na stanovanje in celo oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«.	3030
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, oddam. Trdinova ul. 2, Melje.	3031
RAZPRODAJA filmskih posnetkov po ceni Din 6.—za komad do konca meseca. Trgovina s papirjem: Novak, Gosposka ul. 9. 3028
tar ii ut cvetlic
Blumenhof, Helligom,Holland
1911-1931
Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi tia razstavah v Antwerpcnu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojini cenjenim odjemalcem Jubilejsko cvetlično zbirko.
Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile
Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znan-stveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza. violetna. vijoličasto-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z Imenom.
Zbirka bo obsegala:
40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah; zelo lepe.
10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja.
15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4	barvah.
25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris.
25 Muscarius (zelo ljubke). 30 zvončkov.
10 Madona-lilij. 25 Scilla Siberica.
50 cvetličnih čcbuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od nas).
RAVNANJE s cvetlicami je zelo priprosto In bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku).
POGOJI: Naprejšnje plačilo 12 R. M.	franko; na	dom.	Nagla
pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna	zbirka 22	R.	M.	—	Za
trgovine na debelo nosebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negri-telohov (cvetočih ob Božiču).
JMdftja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; Sl ANO KOSOVEL v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. »L, predstavnik STANKO OBJI-LA
Maribora