KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 102. kos. V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 653. Zakon o dopolnilni konvenciji o ureditvi trg. terjatev s pobotom med Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. 654. Pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje. 655. Pravilnik za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopnikih in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov za leta 1918. do 1932. ter o uporabi denarja od prodaje. 656. Proračun razhodkov in dohodkov centralnega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev za šolsko leto 1933./1934. 657. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopnikih itd. 658. Razpisi: — odločba o izpr. čl. 10. pravil o tari; — izpr. razpisov št. 37.181/IV in št. 9716 glede nagrad iz čl. 204.. 205. in 206. car. zak.; — pojasnilo odločbe C br. 36.813 glede asfalta; — odločba o izpr. postopnika C br. 29.299 glede zavarovanja car. davščin. 659. Naredba o dovolitvi kolesarjenja in vožnje z roč. vozički na Tyrševi cesti. 660. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 653. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji LV. redni seji, ki jo je imela dne 26. julija 1933. v Beogradu, in senat rraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XLI. redni seji, ki jo je imel dne 29. julija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o dopolnilni konvenciji o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sklenjeni in podpisani v Beogradu dne 21. februarja 1933.,* ki se gla3i: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč dopolnilna konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. novembra 1933., 3t. 275/LXXXI/780. — Konvencijo gl. »Službeni list« št. 45/6 iz 1. 1933. darsko unijo, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 21. februarja 1933., katere besedilo se v prevodu in v francoskem izvirniku glasi: DOPOLNILNA KONVENCIJA o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev v svojem imenu kakor tudi v imenu Njenega kraljevskega Visočanstva velike vojvodinje Luksemburške na osnovi sporazumov, ki obstoje, sta se odločila, skleniti dopolnilno konvencijo, ki vnaša neke dodatke v konvencijo o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med kraljevino Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo, sklenjeno v Beogradu dne 7. julija 1932., in sta odredila kot svoja pooblaščenca Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Bogoljuba B. Jevtiča, svojega ministra za zunanje posle, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev: gospoda grofa de Romree de Vicheuet, častnika Leopoldovega reda, viteza kronskega reda, svojega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Beogradu, ki sta se, ko sta priobčila drug drugemu svoji dotični pooblastili, spoznani v dobri in predpisni obliki, sporazumela o teh-le odredbah: Člen 1. Drugi odstavek člena III. konvencije z dne 7. julija 1932. se ukinja in se nadomešča z naslednjimi odredbami: »a) Belga je veljava, ki velja za vsako vplačilo, izvršeno pri Belgijski narodni banki, ki posluje kot blagaj- nik Belgijsko-luksemburškega urada za pobot, in pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za račun Belgijsko-luksemburškega urada za pol»ot kakor tudi za vsako izplačilo, ki ga opravi vsaka teh dveh ustanov. b) Te odredbe se uporabljajo tako na vplačila prejšnjih in novih terjatev, ki se opravijo izza uveljavitve konvencije, kakor tudi na vplačila, ki so jih že opravili jugoslovanski uvozniki pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, katerih nasprotne vrednosti pa Belgijska narodna banka, poslujoča kot blagajnik Belgijsko-luksem-bnrškega urada za pobot, belgijskim izvoznikom Še ni izplačala. c) Vplačila pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije kakor tudi izplačila, ki jih ta izvrši, se opravijo v dinarjih po tečaju belge po službenem kotiranju Narodne banke kraljevine Jugosla\ ije na dan operacije.« Tretji odstavek člena III. konvencije z dne 7. julija 1932. se ukinja in se nadomešča z naslednjimi odredbami: >Terjatve, ki se glase na kakšno drugo veljavo, kakor na belge, se pretvorijo v Jugoslaviji v belge po Narodni banki kraljevine Jugoslavije in tečaju, kotiranem pod njeno kontrolo na beograjski borzi na dan pred plačilom dolga.« Clen 2. Prvi odstavek člena VI. konvencije z due 7. julija 1932. se izpreminja tako-le: >Do amortizacije dospelih terjatev, ki jih omenja člen V., se uporabijo zneski, vplačani pri Belgijski narodni banki od uvoznikov jugoslovanskega blaga na ozemlju Belgijsko-luksemburške gospodarske unije, takole: Belgijsko-luk^mburškt urad za pobot uporabi od vsot, ki se mu dajo na razpolago, 33 % za amortizacijo po kronološkem redu vplačil, o katerih govori člen III., na terjatve, nastale izza dne uveljavitve tega sporazuma, 67% pa za amortizacijo pro rata dospelih terjatev, ki jih omenja predhodni člen.« Člen 3. Člen VI. konvencije z dne 7. julija 1932. se dopolnjuje tako-le: »Vplačila, izvršena po jugoslovanskih dolžnikih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, kakor tudi vplačila, izvršena pri Belgijski narodni banki, ki posluje kot blagajnik Belgijsko luksemburškega urada za pobot, po belgijskih in luksemburških dolžnikih, zadobe oprostilni značaj šele v trenutku, ko njih dotični upniki dejanski prejmejo, po odredbah konvencije z dne 7. julija, iznremenjenih z odredbami te dopolnilne konvencije, celotni znesek svojih terjatev.« Člen 4. Ta dopolnilna konvencija kakor tudi izpremenjene ali dopolnjene odredbe konvencije z dne 7. julija 1932,, kakor so spredaj ugotovljene, stopijo v veljavo deset dni po dnevu izmenjave ratifikacij. Člen 5. Ta konvencija traja tri mesece in jo je moči odpovedati na mesec dni pred njenim iztekom. Podaljša pa se molče za novo razdobje treh mesecev, dokler ena visokih strank pogodnic ne izjavi svoje želje, da prestani, po spredaj omenjeni predhodni odpovedi. V potrditev tega sta podpisala dotičnn pooblaščenca to konvencijo in sta naujo postavila svoj pečat. Sestavljeno v Beogradu v dveh izvodih dne 21. meseca februarja leta Gospodovega tisoč devet sto trideset tretjega. Jugoslovanski pooblaščenec B. D. Jevtič s. r. M. P. Belgijski pooblaščenec de Ro mr če s- r. M. P. • § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, kakor je določeno v členu 4. omenjene dopolnilne konvencije. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, cblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 10. novembra 1983. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovič s. r-Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (M. P.) Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškie s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 654. Na osnovi § 323. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1981. predpisujem pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje.* Člen 1. Za samostalno posluževanje kinooperaterakih naprav v bioskopskih podjetjih se določa zvanje kinooperaterja. Člen 2. Izpit za kinooperaterja sme opravljati: 1. kdor se je izučil enega izmed obrtov: elektrotehniškega, elektroinstalaterskega, strojnoključavnlčar-skega, mehaniškega ali precizijsko-mebaniškega, in delal praktično najmanj 6 mesecev pri kinooperaterskih napravah ali pa dovršil namesto praktičnega dela posebni tečaj za kinooperaterje; 2. kdor je dovršil najmanj štiri razrede srednje ali njej enake šole ali kdor je dovršil obrtno ali mojstrsko delovodsko šolo strojne ali elektrostrojne stroke in praktično delal 6 mesecev pri kinooperaterskih napra- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. novembra 1933., št 272/LXXX/768, vah ali pa dovršil namesto praktičnega dela posebni tečaj za kinooperaterje. člen 3. Izpit za kinooperaterja se opravlja pred izpitno komisijo pri banskih upravah. Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov, katerih eden je elektrostrojni inženjer, drugi pa strojni inženjer. Predsednika in člane komisije postavlja ban za tri leta izmed uradnikov banskih uprav, profesorjev tehniške fakultete, srednjih tehniških Šol, pooblaščenih elektrostrojnih in strojnih inže-njerjev in kinooperaterjev. Predsedniku in članom komisije se postavljajo namestniki, ki jih nadomeščajo, če so zadržani. Člen 4. Za elana izpitne komisije izmed pooblaščenih strojnih inženjerjev in kinooperaterjev se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavije, ki ni pod skrbstvom ali v stečaju. Ne sme se postaviti: kdor je obsojen s sodno sodbo na izgubo častnih pravic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali postavljen pod obtožbo zaradi zločinstva ali zaradi prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo; zoper kogar je izrečena očuvalna odredba, združena s kaznijo na prostosti, ali zaščitnega nadzora ali prepovedi, zahajati v krčmo, ali prepovedi, izvrševati poklic, če te odredbe še trajajo. Clen 5. Če nastopijo pri kakšnem članu komisije okolnosti, omenjene v členu 4. tega pravilnika, ga ban razreši in postavi na njegovo mesto novega člana. Če je član v sodni preiskavi ali postavljen pod obtožbo, ne prestane članstvo; dotični član pa ne opravlja svoje dolžnosti, dokler ni preiskava pravnomočno ustavljena ali kazensko postopanje z izvršno sodbo ali rešitvijo sodišča dokončano. V tem času opravlja njegovo dolžnost namestnik. Člen 6. Člani komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranski črti do druge stopnje in pri katerih je bil kandidat zaposlen med letom, ki je minilo neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali sovraštvu, se izločijo. Njih posle opravljajo tedaj namestniki. O izločitvi Člana komisije odloča ban z odločbo, ki je izvršna. Člen 7. Dolžnost članov izpitne komisije je obvezna in se brez važnega razloga ne sme odkloniti. Če član izpitne komisije brez ©pravičnega razloga noče redno svoje dolžnosti opravljati, ga predsednik komisije pismeno opomni, naj dolžnost redno opravlja. Ob ponovni nerednosti ga ban lahko razreši na predsednikov predlog dolžnosti iz članstva komisije. Če ne vrši predsednik svoje dolžnosti, ga razreši ban do žnosti in postavi novega. člen 8. Dolžnost predsednika je, sprejemati prijave kandidatov za izpit, sestavljati razpored izpitov, predsedovati izpitnim komisijam, podajati banski upravi poročilo, skrbeti za register prijav za opravljanje izpita in za voditev zapisnika. Člani izpitne komisije so dolžni, prisostvovati izpitu, pregledati pismene naloge in kandidate po izpitnih predmetih izprašati in oceniti. Člen 9. Prijavo za opravljanje izpita vloži kandidat pismeno neposredno pri pristojni banski upravi. Ob prijavi je treba navesti, ali je že opravljal ta izpit ali ne. Prijavi mora priložiti: 1. izpričevalo o pomočniškem izpitu iz svojega obrta (člen 2., točka 1.), odnosno izpričevalo o dovršeni šoli (člen 2., točka 2.); 2. potrdilo o šestmesečnem praktičnem delu pri kinooperaterskih napravah, odnosno potrdilo o dovršenem posebnem tečaju za kinooperaterje; 3. dokaz o polnoletnosti; 4. dokaz o državljanstvu; 5. potrdilo o vedenju; 6. potrdilo o položeni izpitni taksi. Člen 10. Izpitna taksa znaša za kinomehanike in kinofoto-grafe 300 Din; od te vsote dobi vsak član izpitne komisije po 100 Din. Člen 11. Prejeto prijavo pošlje banska uprava predsedniku izpitne komisije, ki pregleda priloge in odloči, ali je pripustiti kandidata k izpitu. Clen 12. Izpit za kinooperaterja je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Pri teoretičnem delu izpita mora dokazati kandidat: 1. da pozna bioskopske naprave in instalacije, električne naprave in instalacije, pogonske stroje in aparate ter njih vzdrževanje in zavarovanje glede varnosti; 2. da pozna delovanje bioskopskih naprav, delovanje pogonskih strojev in aparatov za proizvodnjo in ukoriščanje električne energije in njihovo naprego; 3. da zna preračunati vode v zvezi s stroji, aparati in električno razsvetljavo zgradbe; 4. da pozna filme, njihovo montiranje, projektiranje in vzdrževanje; da pozna material in orodje, potrebna pri delovanju kinooperaterskih naprav. Pri praktičnem delu izpita mora dokazati kandidat v bioskopu, da zna po luževati samostalno vse kino-operaterske naprave, da zna preizkusiti in poiskati pogreške v njihovem delovanju, in da jih zna spraviti v pravilno stanje. Člen 13 Kandidatova ocena je: >izpit opravil« ali pa: >izpita ni opravil«. 0 kandidatovem izpitu se vodi zapisnik; vanj se vpiše uspeh iz teoretičnega in praktičnega dela izpita. Oceno predlaga izpraševalec, določi jo pa izpitna komisija. Predsednik določi izmed članov izpraševalcev zapisnikarja. Zapisnik se mora z morebitnimi posebnimi pripombami članov izpitne komisije vred predložiti s poročilom pristojni banski upravi. Vsi zapisniki se morajo hraniti kot spisi izpitne komisije v arhivu banske uprave. Člen 14. Kandidat, ki je opravil izpit z uspehom, dobi izpričevalo, ki mu ga izda v imenu izpitne komisije banska uprava. Izpričevalo podpišejo predsednik in člani komisije. Na izpričevalo se mora pritisniti pečat izpitne komisije. Kandidat, ki pri izpitu ni zadovoljil, sme ponavljati izpit po najmanj 3 mesecih. Člen 15. V območju banovine vrši kontrolo nad poslovanjem izpitnih komisij ban, vrhovno kontrolo pa minister za trgovino in industrijo. Vsi posli, ki so poverjeni po tem pravilniku banu, odnosno banski upravi, se opravljajo po oddelkih (odsekih) za trgovino, obrt in industrijo pri bauskih upravah. Člen 16. Posle, ki jih opravlja po tem pravilniku banska uprava, vrši v območju uprave mesta Beograda komisar ministra za trgovino in industrijo za mesto Beograd. Člane izpitne komisije postavlja minister za trgovino in industrijo. Mimo oseb, označenih v členu 6. pravilnika, so člani komisije lahko tudi uradniki strojni inženjerji ministrstva za trgovino in industrijo, za gradbe in za promet. Člen 17. Kdor je dovršil strokovno šolo v državi ali v inozemstvu ali opravil izpit za kinooperaterja v inozemstvu, temu prizna ministrstvo za trgovino in industrijo zvanje kinooperaterja, odnosno pravico, opravljati izpit za kinooperaterja. Člen 18. Osebe, ki vodijo na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, samostalno kinooperaterske naprave, zadobe pravico, opravljati izpit, dasi ne izpolnjujejo pogojev člena 2. pravilnika. Osebe, ki so vodile, preden stopi ta pravilnik v veljavo, 5 let samostalno kinooperaterske naprave, zadobe pravico do zvanja kinooperaterja brez izpita. Priznanje, da je zadobil kdo pravico do izpita in do zvanja kinooperaterja po tem členu, izreka ministrstvo za trgovino in industrijo. Člen 19. Zvanje kinooperaterja se priznava po tem pravilniku tistim, ki so opravili izpit za mojstra kinooperaterja po starem srbskem zakonu o obrtih, kakor tudi tistim, ki so v območju tega zakona registrirali obrtno firmo za mojstra kinooperaterja. Člen 20. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; tedaj se ukinejo prejšnji predpisi o opravljanju teh izpitov. V Beogradu, dne 17. novembra 1933.; III št. 42.436. Minister za trgovino in industrijo dr. I. šumcnkovic s. r. i am+m ' - 655. Na osnovi pooblastitve iz § 22. finančnega zakona za leto 1933./1934. predpisujem pravilnik za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopnikih in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov za leta 1918. do 1932. in o uporabi denarja, dobljenega od prodaje.* Člen 1. Knjige obrazcev in indeks zakonov, uredb in pravilnikov tiska ministrstvo pravde v svoji režiji po državni tiskarni v Beogradu. Člen 2. Državna tiskarna obremeni za natisk knjig obrazcev in indeksa ministrstvo pravde — oddelek za zakono-dajstvo in za uvedbo zakonov — po posebnem tekočem računu za stroške natiska in odobri isti tekoči račun, kolikor prejme od ministrstva pravde denarne zneske v gotovini ali pa od neposredne prodaje. Člen 3. Knjige obrazcev in indeks zakonov, uredb in pravilnikov prodaja ministrstvo pravde lahko neposredno ali po državni tiskarni in knjigarjih. V poslednjem primeru daje knjigarjem popust, kolikršnega daje knjigarjem državna tiskarna za tiskane stvari svoje izdaje. Člen 4. Prodajna cena knjige obrazcev po novem sodnem civilno-pravdnem postopniku znaša za vezano knjigo 50 dinarjev; cene ostalih knjig obrazcev kakor tudi indeksa se določijo pozneje z odločbo g. ministra pravde. Člen 5. Denar za knjige obrazcev in indeks zakonov, uredb in pravilnikov se vplačuje s čekovnimi položnicami na čekovni račun, otvorjen za račun ministrstva pravde pri Poštni hranilnici. Člen 6. Knjiženje kakor tudi vse računsko delo glede stroškov za natisk teh knjig in indeksa in dohodek od njih prodaje opravlja ekonomat ministrstva pravde po posebnem dnevniku in partijalniku, podložnem pregledu načelnika zakonodajnega oddelka in šefa računsko-ekonomskega odseka ministrstva pravde povsem tako. kakor je to predpisano s pravilnikom D R br. 178.896/28. Člen 7. Po končnem obračunu z državno tiskarno poedinično glede natiska vsake knjige in indeksa se vnese ves čisti dohodek v blagajno ekonomata ministrstva pravde kot »Sklad za tisk knjig obrazcev in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov«; s skladom razpolaga ministrstvo pravde v smislu pooblastitve iz § 22., točke 2., finančnega zakona za 1. 1933./1934. Iz tega sklada se plačujejo tudi drugi stroški za izdelavo, prodajo in razširjanje knjig. Člen 8. Za vsak izdatek iz čistega dohodka, dobljenega s prodajo teh knjig, odnosno iz sklada po členu 7. tega * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/486. pravilnika, se mora predhodno izdati rešitev g. ministra pravde na obrazloženi referat načelnika oddelka za za-konodajstvo in uvedbo zakonov; upravitelj, ekonom ministrstva pravde, pa izvrši izdatek lahko samo po likvidiranih listinah in vizi krajevne kontrole pri ministrstvu za finance, in to samo za potrebe, označene v § 22., točki 2., finančnega zakona za 1. 1933./1934. Člen 9. Računsko leto po celotnem poslu glede tiska in prodaje knjig in indeksa kakor tudi izdatkov iz čistega dohodka sklada, omenjenega v členu 7., se sklada tako glede knjiženja kakor glede sklepanja letnega in končnega računa po definitivni likvidaciji vsega posla s proračunskim letom po državnem proračunu. Člen 10. Po končni likvidaciji celotnega posla ob natisku vseh knjig obrazcev in indeksa sestavi upravitelj sklada iz člena 7. končni račun po členu 6. tega pravilnika, ga vroči po končni odobritvi g. ministra pravde glavni kontroli v pregled in razrešitev, ves presežek neporabljenega Čistega dohodka pa izroči ministrstvu za finance kot nepreliminirani državni dohodek. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v s Službenih novinah«. V Beogradu, dne 17. julija 1933.; št. 69.519. Minister pravde B. Maksimovič s. r 656. Proračun razhodkov in dohodkov centralnega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev za šolsko leto 1933./1934.* Številka Razhodki Predlog za 1. 1933./1934. partije .2. 'S ‘H o G, Znesek pozicije Znesek partije dinarjev CENTRALNI ODBOR FONDA ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO UČENCEV - BEOGRAD. A. Razhodki. . 85. I. poglavje. Univerze: III. Univerza v Ljubljani: 8. Fond za zdravstveno zaščito dijakov univerze v Ljubljani: 16 1 Nabava pisarniškega materiala 1.000— 2 Za nabavo zdravil, za zdravljenje po bolnicah, klinikah, sanatorijih in okrevališčih, za pošiljanje v letovišča in počitniške kolonije 32.000— 3 Za vzdrževanje vseh naprav za social no-higiensko zaščito dijakov . . 10.000— 4 Za zdravstveno izobražanje in izboljšanje higienskih razmer pri dijakih 5.000-— 48.000— * 17 50% centralnemu fondu za zdravstveno zaščito učencev po § 32. za- kona o zdravstveni zaščiti učencev 48.000-— . * ■ 1 II. poglavje. Srednje in strokovne šo]e: 1 6. Banski odbor fonda za zdravstveno zaščito si učencev Dravske banovine — Ljubljana: f 38 1 Za nabavo zdravil Ln zdravljenje učencev po bolnicah, za pošiljanje j S v okrevališča, zdravilišča, letovišča, počitniške kolonije itd. . . 40.000-— 2 Za zdravstveno izobražanje in za pospeševanje ter podpiranje telesne H vzgoje in širjenja treznosti med učenci 10-000-— 3 Za ustanavljanje in vzdrževanje vseh naprav za social no-higiensko zaščito učencev 150.010-— 4 Za izboljšanje higienskih razmer in ureditev po zgradbah .... 6.000’— 206.010-— 39 15% za letovanje in okrevanje učencev 57.693-— 40 35% centralnemu fondu za zdravstveno zaščito učencev po § 32. za- kona o zdravstveni zaščiti učenoev 134.617’— * »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dne 2. decembra 1933., št. 277. Številka c3 04 O N S. Dohodki Predlog zal. 1938771934. Znesek pozicije Znesek partije dinarjev 14 26 27 I. poglavje. Univerze: B. Dohodki. III. Univerza v Ljubljani: 8. Fond za zdravstveno zaščito dijakov univerze v Ljubljani: Ubrano od slušateljev kot vlogi za fond ob vpisu II. poglavje. Srednje in strokovne šole; 6. Banski odbor fonda za zdravstveno zaščito učencev Dravske banovine — Ljubljana: Redni dohodki: Od vlogov za fond ob vpisu učencev......................... 96.000-- 384.620'— 13.700'— Izredni dohodki: Obresti od vlogov................................................. V smislu § 45. zakona o zdravstveni zaščiti učencev odobrujem prednji proračun fonda za zdravstveno zaščito učencev za šolsko leto 1933./1934. Minister za prosveto Minister za socialno politiko in narodno zdravje R. Stankovič s. r. I. Pucelj s. r. 637. Na osnovi pooblastitve iz § 22. finančnega zakona za leto 1933./1934. predpisujem te-le izpremembe in dopolnitve v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopnikih in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov za leta 1918. do 1932. in o uporabi denarja, dobljenega od prodaje, z dne 17. julija 1933., objavljenem v »Službenih novinah« štev. 166/XLVI z dne 25. julija 1933* Člen 1. V členu 7. se izpreminja poslednji stavek in se glasi: »Čisti dobiček od prodaje teli knjig uporabi lahko minister pravde za okrepitev tistih partij v proračunu raz-hodkov ministrstva pravde, ki se nanašajo na zakonodajno: delo, na knjižnico ministrstva pravde in na zalaganje sodišč s potrebnim pravnim slovstvom in obrazci.« Člen 2. Te izpremembe in dopolnitve pravilnika stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 20. septembra 1933.; št. 88.600 I* 2098. Minister pravde B. Maksimovič s. r. * 'Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2-5. septembra 1933.. št. 218 LXVI 658. — Pravilnik gl. »Službeni listi št, 655/102 iz 1. 1933. 638. Razpisi." i. Odločba o izpremembi člena 10. pravil o tari. Na osnovi pooblastitve v členih 7. in 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi odločam: Členu 10. pravil o tari se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Za železne bobne, ki so po tem členu priznani kot zavoj, se morajo smatrati samo izdelki iz črne železne pločevine, tudi navadno premazani z barvo zaradi zaščite zoper rjo, če se uvažajo v njih predmeti iz naslednjih številk uvozne tarife k predlogu zakona o obrni carinski tarifi, in sicer: št. 67., 68., 69., 106., 107., 172., 175., 176., 178., 189., 197., 201., 205., 206., 208., 209., 210., 212., 215., 219., 222., 230., 235., 237. in 238., kakor tudi vsa olja iz št. 104., če se uvažajo za industrijsko in tehniško uporabo, tekoča mila iz št. 186., izvlečki (ekstrakti) za strojenje (ekstrakt iz višnjeve pražiljke) iz šf. 230., plovec iz št. 151., oleum (kadeča se žveplova kislina — nordhauserska) in an-hidrid žveplove kisline iz št. 214., tiskarska barva, terpen-tinovo olje iz Št. 256., točke 1., etri in estri iz št. 253., na katere je z odločbo C br. 9290/1928 znižana carina na 20 zlatih dinarjev od 100 kg. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1933-, št. 257/LXXIV/735. Prav tako je smatrati za železne bobne tudi sode, izdelane iz črne železne pločevine, tudi navadno premazane z barvo zaradi zaščite zoper rjo, brez nabitih obročev, če se uvaža v njih spredaj omenjeno blago. Veha, čep ald vijaki vobče — kakor tudi odprtine same na sodu so lahko izdelane iz druge snovi, tudii prevlečene s cinkom, svincem ali kositrom. Ce se uvaža v teh zavojih blago, ki ima pravico do odbitka tare, se mora odbiti tara, in sdoer pri blagu iz št. 105. in 106. tarife po 12%, za ostalo blago pa po 6%. S tem se ukinjajo razpisi C br. 36.813 z dne 29. septembra 1928.,1 C br. 47.352 z dne 15. decembra 1928.,’ C br. 4870 z dne 6. marca 1029.,* C br. 18.449 z dne 10. maja 1930., št. 18.500/1 V z dne 10. maja 1930. (tretji odstavek), št. 42.960/IV z dne 12. novembra 1930., štev. 21.724/IV z dne 5. junija 1930. (točka 2,), št. 1252/IV z dne 31. januarja 1931., št. 6500/IV z dne 21. februarja 1931., št. 6669/1V z dne 23. februarja 1931. (točka 2.), št. 19.510/1 V z dne 6. junija 1931.* in št. 25.752/IV z dne 22.. julija 1931.,5 kakor tudi vse druge naredbe, ki se nanašalo na železne bobne kot zunanje zavoje.« V Beogradu, dne 6- novembra 1933.; št. 30.658/1 V. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. II. Izpreniembe razpisa št. 37.181/IV i dne 31. oktobra 1931. in razpisa št. 9716/1VT z dne 4. aprila 1932., kolikor se nanašata na nagrade iz členov 204., 205. in 206. carinskega zakona. Nagrade, ki se izplačujejo po členih 204., 205. in 206. carinskega zakona, niso podložne zmanjšbi po zakonu o znižanju prejemkov z dne 20. septembra 1931. in uredbi o izpremembah in dopolnitvah tega zakona št, 11.800/1 z dne 25. marca 1932., ker se te nagrade ne izplačujejo iz državnih sredstev, marveč od denarja, Izterjanega za kazen, im od prodanega zaplenjenega blaga. Prednje se vroča v vednost in ravnanje. S tem razpisom se ukinjajo odredbe razpisa štev. 37.181/IV—1931. in št, 9716/IV—1932., kolikor se nanašajo na nagrade po členih 204., 205. in 206. carinskega zakona. V Beogradu, dne 6. novembra 1933.; št. 30.653/1V. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevie s. r. III- Pojasnilo odločbe C br. 36.813 z dne 29. septembra 1928." Na osnovi člena 23. v predlogu zakona q občni carinski tarifi dajem zaradi pravilnega tolmačenja in uporabljanj odločbe C br. 36-813 z dne 29. septembra 1928. carinarnicam to-le pojasnilo: Z izrazom »aafalt« iz odločbe C br. 36.813 z dne 29. septembra 1928. je umeti tudi ositale vrate asfalta, omenjene v št. 172. uvozne tarife k predlogu zakona o 1 »Uradni MsU št. 326/96 iz 1. 1928. 2 »Uradni list« št. 406/122 iz 1. 1028. * »Uradni list« št. 86/21 iz 1. 1929. * »Službeni list« št. 548/72 iz 1. 1931. • »Službeni list« »t. 631/81 iz 1. 1931. • »Uradni Just« št, 326/96 «, k 1928. občni carinski tarifi (asfaltov klej in asfaltov mastiks), kakor je izrečeno to že ob nekem konkretnem vprašanju za asfaltov klej v razpisu IV br. 25.752 z dne 22. julija 1931.7 V Beogradu, dne 6. novembra 1963.; št. 30.659/1V. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. IV. Odločba o izpremembi drugega odstavka točke 12. po-stopnika C br. 29.299 z dne 20. junija 1925. Minister za finance je ob pokazani potrebi odločil tako-le: Drugi odstavek točke 12. navodil C br. 29.299 z dne 20. junija 1925. se izpreminja in se glasi: »Kjer po teh predpisih ni zaradi zavarovanja carinskih davščin izrečno določena položba gotovega denarja, pooblaščam carinska oblastva, da smejo sprejemati od deklarantov tudi še državne ali po državi zajamčene vrednostne papirje po uradnem tečaju, ki ga določam občasno na osnovi drugega odstavka člena 12. finančnega zakona za leto 1932./1933.« Ii pisarne ministrstva za finance, oddelka za ©arine, dne 31. oktobra 1933.; št. 29.961/1V. Razne obče veljavne odredbe. 659. Naredba Po pooblastilu čl. 11. in v zvezi s čl. 101- občnega cestnega reda z dne 30. maja. 1933., »Službeni list« štev, 306/48 iz 1. 1933, in v smislu odobritvenega odloka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, II. No. 20730/3 z dne 18. septembra 1933. dovoljujem, da smejo voziti kolesarji, odnosno voditi mlekarice svoje ročne vozičke v območju ljubljanskega sreza po desnem hodniku Tyrševe (Dunajske) ceste, gledano v smeri Ljubljana—Ježica, Kolesarji in mlekarice smejo voziti le drug za drugim, strogo pa je prepovedano voziti vitric in s tem cnemogočati izogibanje, odnosno prehitevanje. Sresko načelstvo v Ljubljani. dne 12, decembra 1933. Sreski načelnik: Žnidarčič s. r. 7 »Službeni lk»U št- 631/81 Iz 1, 1931. 660. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 228 z dne 6. oktobra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. septembra 1933., štev. 89681, sta bila postavljena za vodji zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Ljubljani v dosedanji položajni skupini višja pisarniška olieiala VII. skupine Tavzes Mihael pri okrožnem sodišču v Ljubljani in Primožič Leopold pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. julija 1933., štev. 66292, je bil u p o k o j en Šlander Anton, namestnik upravnika kaznilnice v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine. Številka 229 z dne 7. oktobra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1933., III. štev. 34514, so bili postavljeni: za banskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine dr. Karlin Ivan, banski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje iste banske uprave, za policijskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje uprave policije v Ljubljani Geržin i č Alojzij, policijski sveinik IV. položajne skupine 2. stopnje iste uprave policije in za načelnika III. položajne skupine 2. stopnje upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dr. Vončina Fran, načelnik IV. položajne skupine 1. stopnje istega oddelka iste banske uprave, za pomožnega sekretarja VI. položajne skupine kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Bravničar Slavko, pomožni sekretar VII. položajne skupine iste banske uprave. Z odlokom ministra za promet z dne 19. avgusta 1933., P. t. štev. 64263, so bili postavljeni: za p. t. uradnika VIII. položajne skupine pri pošti in telegrafu Ljubljana 1 Šenk Vladimir, p. t. uradnik IX. položajne skupine iste pošte in telegrafa, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v 'Ljubljani Krištof Ivan, arhivski uradnik X. položajne skupine iste direkcije, za p. t. manipulante IX. položajne skupine; pri pošti in telegrafu Brežice Sušnik Marta, pri pošti in telegrafu Jesenice na Gorenjskem Jelen Ivan, pri pošti in telegrafu Kočevje Bajec Ljudmila, pri pošti in telegrafu Dolnja Lenadava Pehani Alojzija, pri pošti in telegrafu v Ljubljani 1 Urbančič Alojzij, pri pošti in telegrafu Črnomelj Č o š Josipina, pri pošti in' telegrafu Maribor 2 Pahor Ivan, in pri pošti in telegrafu Ribnica na Dolenjskem Mrak Frančiška, vsi p. t. manipulanti X. položajne skupine istih pošt in telegrafov. Številka 230 z dne 9. oktobra 1933, Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 26. septembra 1933.. O. štev. 19158, je bil premeščen po potrebi službe dr. KostičSveti-slav, sekundarni zdravnik državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici v VIII. položajni skupini, v zdravstveni dom v Somboru in postavljen za zdravstvenega pristava iste položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. septembra 1933., I. št. 35689/0, je bil razveljavljen ukaz z dne 17. januarja 1924., štev. 607/IL, s katerim sta odlikovana z redom sv. Save V. stopnje Dular Milan iz Ljubljane in P r e 1 o v š e k Mi -h a j 1 o, gradbeni nadsvetnik iz Ljubljane. Številka 231 z dne 10. oktobra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. septembra 1933. je bil postavljen pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani za načelnika prosvetnega oddelka v IV. položajni skupini 1. stopnje Breznik Josip, profesor I. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik iste položajne skupine in stopnje. Številka 232 z dne 11. oktobra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1933. so bili premeščeni: v 1. dekLško meščansko šolo v Ljubljani Labernik Felicita, nastavnica mešane meščanske šole v Velikem Becker ku in uradnica VII. položajne skupine, na prošnjo, v 2, dekliško meščansko šolo v Ljubljani Hvatal Frida, nastavnica ženske meščanske šole v Tržiču in uradmca VI. položajne skupine, po potrebi službe, za upraviteljico, v državno dekliško meščansko šolo v Slovenjgradcu Černivec Katarina, nastavnica VII. položa ne skupine meščanske šole na Viču, po potrebi službe v državno meščansko šolo v Grubišnem polju Čretr k Marta, nastavnica VII. položajne skupine deške meščanske šole v Ljubljani, po potrebi službe, v drž vno meščansko šolo v Tržiču Banič Ladislav, nastav-nik meščanske šole VII. položajne skupine v Ribnic' no potrebi službe, v državno meščansko šolo v Tr čn Osterc Anton, nastavnik deške meščanske šole v Mariboru in uradnik VI. položajne skupine, po potrebi službe, za upravitelja. Številka 233 z dne 12. oktobra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1933. so napredovali: pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za višje finančne svetnike IV. položajne skupine 1. stopnje dr. T o m š i č R o b e r t, dr. Pavlič Bogu mil, Volčič Ivan, in dr. Močnik Ernest, finančni svetniki IV. položajne skur‘ne 2. stopnje, za finančnega svetnika IV. položajne skup! © 2. stopnje Jurko Viktor, finančni višji sekre.ar V. položajne skupine in za finančnega sekretarja VI položajne skupine Korenina Aleksander, fiv> nč-ni pristav VII. položajne skupine, za višje računske inšpektorje V. položajne skupine: Finderle Ivo, Kranjc Ivan, Golob Andrej, Bišof Viktor, Bitenc Joško, Glažar Peter, Habi-jan Janko in Hartman Franc, računski inšpektorji VI. položajne skupine, in za računska kontrolorja VII. položajne skupine Turk Rudolf in Vrhovec Anton, knjigovodji VIII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. septembra 1933. je bil na osnovi razsodbe državnega sveta z dne 18. februarja 1933., štev. 45564/31., razveljavljen ukaz z dne 19. marca 1930., s katerim je napredoval Žlajpah Anton, knjigovodja 3. skupine II. kategorije tobačne tovarne v Ljubljani, v 2. skupino II. kategorije in izpremenjen v toliko, da se mu računa napredovanje v 2. skupino II. kategorije od 28. januarja 1931., t. j. od dneva, ko je izpolnil zakonite pogoje. Izdaja kraljevska Panska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik' Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. t. Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek ? LjubljanL SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 102. kosu IV. letnika z dne 20. decembra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 25098/1. 3062 lzprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Brezovnik Vladimir, primarij bolnice v Murski Soboti, je bil v pisan v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. decembra 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 43/33—2. 3050 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Kranjski gori z dne 15. novembra 1933., opr. šlev. L 1/31—16, je bila Cop Ivanka, zasebnica, stanujoča na Koroški Beli štev. 7, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika je bila postavljena Čop Frančiška, posestnica iz Koroške Bele štev. 7. Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 3. decembra 1933. H* P 11/33—4 3039 Oklic. Benčini Ivanu, pos. iz Raven št. 36, sedaj neznanega bivališča v Kanadi, je vročiti v pravdni stvari Kmetske hranilnice in posojilnice v Novi vasi, po notarju Viktorju Pozniku v Ložu, zamudno sodbo z dne 21. VIII. 1933., opr. štev. P 11/33—2. radi Din 55.000-— s prip. Ker je bivališče toženca neznano, se postavlja za skrbnika Modic France, gostilničar v Ložu št. 7, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Ložu, dne 12. decembra 1933. jj; P 258/33—5. 305? Oklic. Tož.eča stranka P 5 j b i č Karol, gostilničar v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki S z o m i Vendel, pos. v Vasvaru, Potefi utca 64, radi razdružitve skupnosti k opr. št. P 258/33 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 13. januarja 1934. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke ne-nano, se postavlja Magyar Elizabeta roj. Fiile, pos. v Radmožancih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 19. novembra 1933. * Og 36/33—3. 3061 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Bavdek Janez, rojen 15. decembra 1874. v Malih Lipljenjih št. 6, pristojen v Lipljenje, okraj Ljubljana, oženjen, posestnik v Malih Lipljenjih št. 4, je odšel ob izbruhu svetovne vojne z brambovskim polkom št. 27 najprej na italijansko, potem pa na rusko fronto, kjer je prišel leta 1917. v rusko ujetništvo. Od takrat dalje ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu zak. z dne 31. marca 1918. št. 128 d. z., se uvaja na prošnjo njegove žene Bavdek Julijane iz Malih Lipljenj št. 6, pošta Turjak, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču. Bavdek Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31. decembru 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. decembra 1933. # Og 29/33—2. 3053 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Tofant Ivan, rojen 23. junija 1876. v Gaberju pri Celju, pristojen v Teharje, posestnik v Osenči št. 8, je ob izbruhu svetovne vojne odšel z bivšim 26. domobranskim p. p. na rusko bojišče, odkoder se je zadnjič oglasil 23. februarja 1915. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § L zak. z dne 18. marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja na prošnjo žene Tofant Helene, pos. v Osenči, p. Teharje, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogre-šancu poroča sodišču. Tofant Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. ,f Po 15. juliju 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933. Og 46/33—3 3042 Amortizacija. Na prošnjo Ferjana Gabrijela, Ribno pri Bledu, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šest mesecev od dneva tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vredn. papirjev: hranilna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici št. 25.584, glaseča se na ime: Ferjan Vinko, z vlogo Din 5.926-50. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. decembra 1933. Og 50/33—3. 3044 Amortizacija. Na prošnjo Hromca Franca, posestnika v Podgori št 2, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vredn. papirjev: hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 153.119, glaseča se na ime prosilca z vlogo Din 1.212-61. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 13. decembra 1933. & I R 340/33—2. 3051 Amortizacija. Na prošnjo Piki Frančiške, posestnice v Zg. Rojah št. 23 pri Št. Petru v Saiv. dolini, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih (6) mesecev počenši danes svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo hranilne knjižice: Hranilna knjižica Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z. štev. 15.215, na ime Franca Piki, s stanjem Din 905-10. Sresko sodišče v Celju. odd. I., dne 14. decembra 1933. I R 150/33—2. 3040—2—1 Amortizacija. Na predlog Zabreta Antona, krojaškega pomočnika iz Malega Mengša št. 38, se uvaja amortizacijsko postopanje glede vložne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske ojtol. v Ljubljani, r. z. ,z o. z. št. 33962 z vlogo Din 18.500-—, glaseče se na ime Zabreta Antona, ki je bila izgubljena, ter se imetnik te knjižice pozivlje, da svojo pravico do te knjižice uveljavi tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker bi se sicer vložna knjižica proglasila za neveljavno. Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 16. novembra 1938. I 403/33—10. 2949 Dražbeni oklic. Dne 26. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Dolenje brdo, vi. št. 90, in 2. Dolenje brdo, vi. št. 8. Cenilna vrednost: ad 1. Din 1.380 —, ad 2. Din 4.033-40. Najmanjši ponudek: ad 1. Din 920 —, ad 2. Din 2.689-—. Pritiklin ni. Vsak vložek se bo dražil posebej kot celota. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 2. decembra 1933. * 1 579/33—7, 3021 Dražbeni oklic. Dne 29. januarja 193 4. do p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podhom, vi. št. 31. Cenilna vrednost: Din 41.580-—. Vrednost pritikline: Din 1500'—. Najmanjši ponudek: Din 27.720'—, Jamčevina znaša Din 4.158-— in jo je plačati v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jih sodišče po svojem preudarku sprejme. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradui deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 29. novembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Izbrisale so se nastopne firme: 1130. Dan izbrisa: 14. novembra 1933. Friderik Jakowitsch, trgovina z me-Sanim blagom v Celju, Pos II 115: Ivan Jeschounig, trgovina z hmeljem v Arjivasi pri Celju, Rg A I 25; Avgust Lakitsch, manufakturna trgovina v Celju, Pos II 102. Dan izbrisa: 21. novembra 1933. Karl Bastiančič, trgovina z mešanim blagom v Slovenjgradcu, Rg A II 208; Franc Dobravc, trgovina z vinom in žganjem v Podsredi, Rg A III 20. Dan izbrisa: 28. novembra 1933. Martin Frece, trgovina z mešanim blagom v Stari vasi-Bizeljsko, Rg A I 107; Stojan & Comp., izdelovanje pekovskih potrebščin v Celju, Rg A II 199. Dan izbrisa: 5. decembra 1933. Josip Mešič, žaga in lesna trgovina, Skorno — Šoštanj, Rg A III 114; Jožef Pallos, trgovina z vinom v Celju, Rg Pos II 117. Dan izbrisa: 12. decembra 1933. »Jadran«, trgovina z lesom v Celju, Rg A II 235; Em. Suppanz, trgovina z jajci v Rogatcu, Rg A II 74; Pavel Skoberne, trgovina z dež. pridelki in z vinom na debelo v Celju, Rgr A III 26. Zaradi opustitve trgovine, odnosno ustavitve obrata. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933. * 1131. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 12. decembra 1933. Besedilo: Alojz in Ivan Knez. Obratni predmet: zlatarska in dragu-ljarska delavnica. Zaradi ustanovitve nove trg. družbe Pacchiaffo Knez in drug. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933. Rg II 106/6. * 1132. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 14. decembra 1933. Besedilo: Franc Gulda. Obratni predmet: trgovska agentura in komisija, trgovina s kolonijalniin in materialnim blagom in kemijskima izdelki na debelo. Zaradi smrti imetnika in prestanka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933. Rg A I 85/8. * 1133. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 14. decembra 1933. Besedilo: Klanjšek & Penič, trgovina z mešanim blagom. Zaradi prestanka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1933. Rg A II 8/4. * 1134. Sedež: Maribor, sedež podružnice: Ljubljana. Dan izbrisa: 14. decembra 1933. Besedilo: Orient, mednarodna trgov-sko-spedicijska in skladiščna delniška družba v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933. Rg B I 21/16. 1135. Sedež: Radenci. Dan izbrisa: 14. decembra 1933. Besedilo: Semlitsch vrelec. Zaradi prestanka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933. Rg Pos I 209/4. * 1136. Sedež: Šoštanj. Dan izbrisa: 12. decembra 1933. Besedilo: Woschuagg & Soline. Obratni predmet: tovarna usnja. Zaradi premembe firme. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. decembra 1933. Rg A I 132/30. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1137. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 8. decembra 1933. Besedilo: Zadruga drž. nameščencev za nabavo potrebščin v Novem mestu, r. z. z o. z. Izbrisal se je član upravnega odbora Lapajne (Lapanje) Franc, poštni uradnik v Novem mestu, sedaj v Ljubljani. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. decembra 1933. Fi 75/33 — Zadr. II 291/19. * 1138. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 14. decembra 1933. Besedilo: Zadružna elektrarna v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Veselič Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva dr. Hrovat Anton, zdravnik v Ormožu, ki je predsednik. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. decembra 1933. Zadr. II 106/16. im * Sedež: Št. Jernej na Dolenjskem. Dan vpisa: 11. decembra 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z n. z. Izbrisali so se načelstveni člani j Lesjak Anton, Simončič Franc, Frančič j Ignacij in Kirn Matija, vpisali pa člani načelstva: Vide Franc, pos. v Žvabovem št. 1; Frančič Franc, posestnik v Dol. Stari vasi št. 4; Kocjan Martin, posestnik v Mihovci št. 7, in Škedelj Jože, posestnik v Vrbovcah štev. 2. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. decembra 1933. Fi 71/33 — Zadr. I 23/42. Sedež: Št. Jernej. Dan vpisa: 11. decembra 1933. Besedilo: Konzumno društvo v Št. Jerneju, r. z. z o. z. Izbrisali so se načelstveni člani: Lesjak Anton, Gorišek Ivan, Turk Franc in Frančič Franc, vpisali pa člani načelstva: Jerele Franc, posestnik v Št. Jerneju štev. 30; Kovačič Anton, posestnik v Vrhpolju štev. 14; Jordan Janez, posestnik v Grobljah štev. 9, in Hrovat Jože, posestnik v Ledeči vasi štev. 10. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. decembra 1933. Fi 72/33 — Zadr. II 209/15. * 1141. Sedež: Št. Jernej na Dol. Dan vpisa: 11. decembra 1933. Besedilo: Zadružna elektrarna v Št. Jerneju, na Dol., r. z. z o. z. Izbrisali so se načelstveni člani: Lesjak Anton, Recelj Ignacij, Tratnik Ivan. Kirn Matija in Čampa Ivan, vpisali pa člani načelstva: Pušavc Martin, posestnik v Št. Jerneju štev. 75; Jerele Franc, pos. v Št. Jerneju št. 30; Pirkovič Jože, ključavničar v Št. Jerneju štev. 25; Bakše Ignacij, posestnik v Št. Jerneju štev. 50 in JenškoviČ Jože. pos. in gost. v Dobravci št. 19. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. decembra 1933. Fi 73/33 — Zadr. III 49/9. Konkurzni razglasi 1142. S 14/32—72. Sklep. 3058 Konkurzna zadeva Ahčana Rudolfa iz Zagorja. Na predlog upravitelja konk. mase se dovoljuje sodna odsvojitev vseh v konk. maso spadajočih predmetov, t. j. zaloga blaga v trgovini, potem javne dražbe. Vzklicno ceno tvori cenilna vrednost, pod katero se ne sme prodajati. Prodaja se vrši dne 28. decembra 1933. ob 9. uri v prezadolženčevih trg. lokalih v Zagorju. Sresko sodišče v Litiji, odd. I., dne 18. decembra 1933. * 1143. S 40/32. 3056 Odprava konkurza. Prezadolženec Hrastnik Angelo s 1 a v v Ljubljani, Karlovška cesta. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 40/32—2 o imovini prezadolžen-ca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151 konk. zak. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. decembra 1933. * 1144. S 13/32—53. 3049 Odprava konkurza. Prezadolženec: tovarna Perkič & Polak v Mariboru. Konkurz ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 13/32—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 151. knz. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. decembra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev II. No. 7068/1. 3052 Razglas. Okrožno sodišče v Mariboru je s pra-vomočno razsodbo od 16. septembra 1933., št. VIL Kzp 1084/33, v smislu § 55. kazenskega zakona prepovedalo Zadravcu Matiji, roj. 21. novembra 1896 v Lipi, občina Lipa, zahajati v krčmo za dobo 2 let, t. j. od 16. septembra 1933. do 16. oktobra 1935. Po § 268., toč. 4., kaz. zakona se kaznuje vsakdo in ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki strežejo z opojilom osebam, katerim je obisk krčem prepovedan, pa ve za razglašeno prepoved iz S 55. k. z., z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000-— Din. Sresko načelstvo v Bolnii Lendavi, dne 12. decembra 1933. $ 3009 3—2 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 3376/2 z dne 6. decembra 1933. na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradbene preureditve v banovinski bolnici v Murski Soboti. Licitacija se bo vršila dne 16. januarja 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba št. 51. Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednja gradbena dela. ki se glasom revidiranega uradnega proračuna v zneskih: 1. težaška, zidarska in tesarska dela . . . Din 38.543‘94, 2. mizarska dela . . . Din 32.117-50, 3. kleparska dela . . Din 9.518'40. 4. pleskarska dela . . Din 14.221-61, 5. steklarska dela . . Din 3.289‘20, 6. soboslikarska dela . Din 6.478'85, 7. parketarska dela . Din 6.106-50, 8. pečarska dela . . Din 15.746-50, 9. vodovodna instalacijska dela .... Din 20.570-—, 10. električna instalacija Din 3.200-—, II. taracerska dela . . Din 7.108-— Vsa dela skupaj . Din 156.900-50. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru. Pismene ponudbe za posainezna ali za vsa dela, glaseče se na popust v procentih (tudi z besedami) na cene uradnega proračuna, taksirane po čl. 9. zakona o izprememhah in dopolnitvah taksnega zakona z dne 25. marca 1932. morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem kuvertu z ozmačbo »Ponudba za................ponudnika N. N.« ne- posredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se bodo upoštevale samo tedaj, ako v njih ponudnik navede, da so mu vsi pogoji za to licitacijo znani in jih brez pridržka sprejema in ako bodo drugače pravilno opremljene. Vsak ponudnik mora navesti v ponudbi, da so mu znani vsi tehnični in splošni ter posebni pogoji ter da pristaja nanje. Kavcija znaša za vse ponudnike, ki morajo biti naši državljani, 10 % od proračunske vsote, zaokrožena navzgor na cele stotine dinarjev, in se polaga po predpisih zakona o drž. računovodstvu bodisi v državnih papirjih ali garantnih pismih pri davčni upravi v Mariboru ali pa v gotovini pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani do 10. ure na dan licitacije. Obenem z vročitvijo ponudbe, toda posebej, mora vsak ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije naslednje dokumente: reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave svojega bivališča, da je poravnal vse v plačilo zapadle državne davke in avtonomne doklade, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme udeleževati javnih licitacij in potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji dražbeni sposobnosti. Pooblaščenci morajo predložiti razen tega še pravilno kolkovano potrdilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisana dela ne oziraje se na višino ponujene vsote ali pa tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji. T. No. 1473/2—1933. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 11. decembra 1933. Štev. 14207/11. 3060 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno rudarsko upravo r Zabukovci ter za Direkcijo Velenje nabavo 3700 kg raznega olja in masti na dan 22. decembra 1933. ob 11. uri. Pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. decembra 1933. Štev. 14206/11. 3059 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje ra*-p'suje nabavo 35 m3 smrekovih desk na dan 27. decembra 1933. ob 11. uri dopoldne. Pogoji pri podpisani. Direkcim državnega rudnika Velenje. dne 12. decembra 1933. Štev. 11.086/33. 3055 Razpis nabave. Na podstavi odloka gosp. ministra za soc. pol. in nar. zdravje O. Br. 23.994 z dne 8. decembra 1933. se razpisuje v skrajšanem roku 10 dni na dan 30. decembra 1933. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice IV. ofertalna 1'citacija za nabavo mleka in mlečnih izdelkov za potrebe občne državne bolnice v Ljubljani v času od 1. januarja do 31. marca 1934. Licitacija se bo vršila po določilih čl. 89 v zvezi s 51. 82. ter po ostalih določilih zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje. Pogoje, kakor tudi ostala navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 16. decembra 1933. Razne objave 3047 Objava. V smislu določb člena 1. uredbe o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933., »Službene novine« broj 278 z dne 4. decembra 1933.. so določili denarni zavodi Dravske banovine, osnovani kot delniške družbe iu regulativne hranilnice kot najvišjo obrestno mero za izposojeni denar: a) zn banke v obliki delniških družb največ 5% čez eskontno obrestno mero Narodne banke in b) za regulativne hranilnice največ 3% čez eskontno obrestno mero Narodne banke, in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1934. Ljubljana, dne 15. decembra 1933. Društvo bančnih zavodov za Dravsko banovino. Zveza jugoslovanskih hranilnic. * 3064 Razid društva. Katoliško slov. izobraževalno društvo v Nazarjih je v smislu § 10. društvenih pravil veljavno sklenilo na občnem zboru dne 26. februarja 1933. prostovoljni razid društva. Klemše Zdravko s. r., p. Mozirje — Nazarje. * 3063 3—1 Poziv upnikom. Upniki pašuiske zadruge v Prevaljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo v likvidaciji, se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 31. decembra 1934. pri likvidatorju. Kordež Peter s. r. * Objava. 3048 Pri selitvi iz Št. Jakoba v Slov. gor. v št. Ilj v Slov. gor. sem izgubil dovoljenje za zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 17. novembra 1933., VI. No. 20899/3, ter ga proglašam za neveljavno. Kafol Rudolf s. r. * Objava. 3043 Izgubila sem izpričevalo 3. razreda I. državne dekliške meščanske šole v Mariboru, Slomškov trg, glaseče se na ime: Hermina Wagner ter ga proglašam za neveljavno. Hermina Wagner s. r. KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA. LJUBLJANA 3028 Pasiva. Aktiva. Bilanca premoženja dne 30. junija 1933. 1. Posestvo............... 2. Stavbe................. 3. Stroji in obratovalne na prave .................... 4. Sirovine in zaloge . 5. Blagajna............... 6. Menice in devize . . 7. Efekti ................ 8. Dolžniki in imovina pri bankah ...................... Din 4,822.493-50 29,406.071-45 76,530.264-29 34,932.949-61 849.780-05 3,164.675-50 718.791"— 35,710.470-68 186,195.496-08 Delniška glavnica (300 tisoč delnic po 150 Din nom. vred.)................ Račun rednega rezervnega sklada................ Račun posebnih rezerv Račun rezervnega sklada za valutarne izpre-membe . . . . . Račun rezervnega sklada za družbene namene Račun davčne rezerve . Sklad za investicije . . Lastno premoženje na Bistrici v Rožu . . . Neizplačane dividende . Račun dvomljivih terjatev ....................... Upniki..................... Račun dobička in izgube: prenos iz prejšnjega leta Din 945.952-05 preostanek iz tekočega leta Din 2,892.808’48 Din 45,000.000-— 2,311.627-50 1,817.236-67 3,541.730-34 1,625.191-— 1,050.000-— 10,750.000-— 3,400.785-87 14.190-— 59.691-60 112,786.282-57 3,838.760-53 186,195.496-08 Dati. Račun dobička in izgube dne 30. junija 1933. Imeti. 1. Davki in doklade . . . 2. Splošna režija . . . . 3. Zavarovanja: socialno zavarovanje Din 2,545.516-67 zavarovanje zoper škodo Din 556.078-65 4. Pasivne obresti . 5. Odpisi.................... 6. Račun dvomljivih terjatev . . . . . . . . 7. Dobiček kot saldo . , Din 11,603.333-40 2,689.278-40 3,101.595-32 5,921.116-98 14,363.876-61 59.691-60 3,838.760-53 41,577.652-84 Prenos iz prejšnjega leta....................... Donos obratov ter gozdnega in zemljiškega posestva .................... Din 945.952"05 40,631.700-79 41,577.652-84 Po sklepih 64. redne glavne skupščine, ki se je vršila dne 28. novembra 1933. v Ljubljani in ki je odobrila zgoraj objavljeni računski zaključek, se iz dobička poslovnega leta 1932./33. ne bo razdelila nikakršna dividenda. Ponatis se ne honorira. Upravni svet. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalagu Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.