L« VI., Št. 9 (»Jutro" xm, žt> so a) Upravništvu: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon fit 8122. 3123, 3124 5125. 312& inseratiii adrtelek: Ljubljana, Selen-burno va uL - Tel S492 la 2402. Pldnižniea Maribor: Aleksandrova eesta 61 13 - Telefon it 2456. Podružnica Olje: Kocenova nlica it % - Toilefon it 190. Padr^žnitC Jf*w»nic«: pri kolodvora Si. MO Ptodružnica Nuvo mesto: Ljubljanska eesta 51 42 podružnica Trbovlje: w hiši dr. Baum-sa rmerja Ljubljana, ponedeljek 29« februarja 1932 Cena t Din ------ 1 1 t , sm \ L Ponedeljska izdaja Ponedeljek« izdaja »Jutra« izhaja ponedeljek tjulraj. — Naroča M posebej in velja po pošti preje-inana 4 Din, po raznašaleih da* tavljena 6 Din mesečne. OredniStvo: Ljubljana: Knafljeva olica 5. Teleta St 3122, 312». 3124. 3125 in 3120. Maribor: Aleksandrova eesta 1& Te lefon St 2440 (ponoči 25ffi). Celje: Kocenova uL & Telefon IL 190 Rokopisi m ae vračaja — Oglail p* tarifo PROTEST VELESIL V TOKIJU Japonci zavzel! Kiangvan — Velike izgube na obeh straneh ~ Priprave za novo faponsko ofenzivo fokto, 28. febr. z. Kakor znano, so poslaniki Francije, Anglije, Zedinjenih držav in Italije posetiii japonskega zunanjega ministra Jošizavo m mu sporočila skupno zahtevo svojih držav, naj japonska vlada populiti v sporu s Kitajsko in preneha pošiljati čete v Šanghaj, kjer se izkrcujejo na ozemlju mednarodnih koncesij Istočasno so vsi štirje poslaniki izrazili željo, da bi Japonci kakor tudi Kitajci umaknili svoje čete iz čapejskega sektorja, ki bi ga bilo treba ■nevtralizirati. Končno so zahtevali, da se morajo japonske vojne ladje, zasidrane na Jangceju in Vangpuju, umakniti nekaj kilometrov navzdol, ker bi zaradi kitajskega obstreljevanja sicer preveč trpelo sosednje koncesijsko ozemlje. Čeprav so Francija, Anglija, Zedinjene države im Italija hotele dati protestu s skupnim in vzajemnim nastopom čim večji pomen. je jasno, da tudi ta protest ne bo mnogo zalegei. Edino, kar bodo Japonci bržkone sprejeli, je. da bodo prestavili svoje b-odovje na obeh šanghaj&kih rekah nekoliko bolj proti severovzhodu. Izpolnitev te zahteve, ki je v ostalem povsem tehničnega značaja, bi japonskega j>oiožaja v Šanghaju v bistvu ne spremenila, obenem bi pa vsaj deloma dala zadoščenje prizadevanju velesil. Tokio, 28. febr. s. Kakor se govori, je zunanje ministrstvo japonskima zastopnikoma v Šanghaju in v Ženevi naročilo, naj ob primernem času sporočita interes i ranim državam, da je Japonska pripravljena ustaviti sovražnosti v Šanghaju, čim bo Kitajska na prepričevalen način pokazala svojo pripravljenost, da hoče umakniti svoje čete 20 km daleč za predlagani nevtralni pas. V tem primeru bi Japonska prevzela obveznost, da tudi sama umakne svoje čete. Kiangvan padel Šanghaj, februarja. g. Japonska letala so snoči preletela kitajske postojanke na čapejski fronti in pri Kiangvanu. .e-talci so japonskim topniearjem dajali signale ter dirigirali obstreljevanje kitajskih postojank. Japonski letalai so vrgli na kitajske postojanke več užigalnih bomb, ki so povzročile več novih požarov. Šanghaj, 28. febr. n. Včeraj so Kitajci napadli japonske postojanke severno Kiamgva-r.a. Njihovi napadi so ostali brez uspeha, pao pa so toliko večje njihove izgube, ki ;ih cenijo na dva do tri tisoč mrtviih in Tanj onih. Posebno velike izgube so imele čete maršala čangkajška, katere je morala nadomestiti kantenska armada. Nekateri že menijo, da se bo Čangkajšek s svojo armado docela umaknil izpred Šanghaja. Japonci so davi 6ilo bombardirali Cape j in Kiangvan. Šanghaj, 28. februarja. Japonci trdijo, da so po" kratkem, toda ljutem boju zased-li Kiangvan. Japonska pehota je po kratkem obstreljevanju napadla kitajske strelske jarke ter vrgla Kitajce iz Kiangvana. šanghaj, 28. febr. d. Japonci so zavzeli mesto Kiangvan, kamor je japonske polkovnik Hajaši že prenesel svoj glavni stan. Umikajoče kitajske čete so povzročile mnogo požarov. Kiangvan leži približno 9 km daleč od šanghaja in je bil doslej središče kitajske obrambe na črti med Capejem in Vuzun-gom. Kitajci so ga junaško branili skoro teden dni proti napadom Japoncev. Kiangvan je imel pred uničenjem po japonskem obstreljevanju 150.000 prebivalcev. V mednarodni naselbini se je včeraj Izkrcalo 15.000 japonskih vojakov, ld so takoj nato odšli na fronto. Njihovo izkrcanje na koncesijskem ozemlju je v nasprotju z izjavo japonskega poslanika na Kitajskem šigemicuja, ki je zagotovil zastopnikom Anglije, Francije, Amerike in Italije, da bodo japonske čete izkrcane med šanghajem in Vuzungom. Kitajski genera)! Čajtinkaj je izjavil zastopnikom listov, da se je kitajskim četam posrečilo s protinapadom vreči Japonce iz Miasančena. Japonci so z bombardiranjem Tancian-ga popolnoma porušli tamkajšnjo železniško postajo. Pri obstreljevanju je našlo smrt tudi mnogo prebivalcev. Izgube Japoncev se cenijo na 1500 mož, izgube Kitajcev pa na 4000 vojakov in 8000 civilistov. London, 28. febr. AA. Reuter poroča iz šanghaja, da je po japonskih uradnih vesteh padlo v bitki pri Vuzungu 104 Japonci, ranjenih pa jih je bilo 975. V bojih pri šanghaju je padlo okoli sto Japoncev, ranjenih pa jih je bilo nekaj nad tisoč. šanghaj, 28. febr. AA. Noč je potekla precej mirno. Japonsko bombardiranje v soboto je bilo bržkone priprava za prihod novih japonskih čet. Na Japonskem so pripravljene številne čete za odhod na Kitajsko. Tokio, 28. febr. s. Vrhovni poveljnik japonskih sil pripravlja letala in vojne ladje za napad na oddaljenejše kraje v Kitajski, da bi na ta način preprečil prihod kitajskih cjačenj v Šanghaj. Tokio, 28. febr. AA. Tu se govori, da bo razpoloženje prebivalstva prisililo Čangkajška, da bo dal vse svoje šale na razpolago za boj m tako izpremenil šanghajsko bitko v sveti nacijonalroi boj. Napetost med Rusijo ln Japonsko Moskva, 28. februarja AA. »Izvestja« poročajo, da je med Japonsko In Sovjetsko Rusijo izbruhnil spor zaradi ribarjenja v severnojaponskih in ruskih vodah. List pravi, da ne gre za materialne interese japonskih dražb, marveč za politične aspi-raclje. Moskva, 28. februarja AA. »Tas« poroča: Pomočnik zunanjega ministra Karahan je v petek sprejel japonskega veleposlani- ka Hiroto. Razpravljala sta o vprašanju vojaških transportov. Japonski poveljnik v Harbinu je namreč zahteval od ravnateljstva vzhodnokitajskih železnic, naj mu dovoli prevez japonskih čet v Pogranična-jo in v druge obmejne kraje, kjer je treba zaščititi življenje japonskih prebivalcev. JANGHA3 j < E3 FRANC KONCtiUA 2 HZ3 MEDNARODNA KONC | 3 m JTARO KITA3IKOMBJTO Karahan je odgovoril japonskemu veleposlaniku, da tej prošnji nI bilo mogoče ustreči kakor doslej, ker gre to pot za prevoz japonskih čet na sovjetsko mejo. Tako dovoljenje ne spada v pristojnost direkcije vzhodnokitajskih železnic. Japonski poveljnik je namreč predlagal, naj bi direkcija sklenila pogodbo o prevozu japonskih čet po vseh njenih progah s 50-od-stotnim popustom in o brezplačnem prevozu japonskih oddelkov, namenjenih za obrambo te železnice. Karahan je pristavil. da bi bila taka pogodba političnega značaja in da bi kršila obstoječe dogovore med Sovjetsko Rusijo in Japonsko ter med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Ker pri tem ne gre torej za tehnično vprašanje, je japonski predlog v nasprotju s pristojnostjo direkcije vzhodnokitajf:?:ih železnic. Karahan je pri tej priliki opozoril Hiroto na delovanje belih gardistov v Mandžuriji, ki nastopajo s podporo Japonske. Tako ravnanje Japonske je v nasprotju s svečanimi izjavami, ki jih je Hirota dal Lit-vinovu in Karahanu. Karahan je prosil japonskega veleposlanika v imenu sovjetske vlade, naj bi mu dal zadevna pojasnila in podatke o teh belogardističnih formacijah v Mandžuriji Hirota je obljubil, da bo zahteval od japonske vlade pojasnila. Sodelovanje ameriških letalcev London, 28. febr. n. Poročevalec »Daily Heralda« je potrdil vest iz Šamghaja, da se je ameriški letalec Bob Short vpisal v kitajsko vojsko rn udeležil bojev pri Kiangvanu. Letalec je stopil v službo kitajsKe vojske za tedensko plačo 200 funtov. S svojim letalom je imel nalogo j>oizvedova-ti o položaju v japonskem zaledju. V četrtek se je dvignil proti japonskim letalom, ki so bombardirala Kiangvan. Najedel je tri japonska letala z ročnimi granatami in je eno japonsko letalo res zrušil. Nenadoma pa so ga Japonci premagali. Short je skušal skočiti i-z letala s pado-branom, kar mu na ni uspelo in se je ub 1. Japonske oblasti so protestirale pn ameriškem generalnem konzulu v Šanghaju zaradi sodelovanja ameriških letalcev na kitajski strani v borbi proti Japoncem. Ameriški konzul je izjavil, da je dobil od vvashingtonske vlade navodila. raj izvede preiskavo :n zabrani ameriškim državljanom vsako nadaljnje sodelovanje pri vojaških operacijah. Medtem se potrjuisio vesti, da se je 50 letalskih častnikov in 250 letalcev iz Kanade prijavilo pri kitajskem konzulu v Ottawi za službo v kitajski Volilna borba v Nemčiji Hindenburg bo morda Izvoljen že pri prvih volitvah — Pruska deželna vlada proti narodnim socialistom in komunistom Berlin. 28. febr. d. Volilna borba je že v polnem razmahu. Državna vlada je pripravila vse. da zagotovi varnost in vzdrževanje reda, ker je pričakovati neobičajne propagande radikalnih strank. Včeraj so narodni socialisti otvorili volilno borbo z velikim zborovanjem v Športni palači, na katerem je govoril Adolf Hitler, ki je zelo ostro napadal Hindenburga. Narodni socialisti pripravljajo za volitve državnega predsednika 120.000 volilnih shodov, približno 10.000 na dan. Volilna borba je bila Hitlerju tudi povod, da je zamudil svoj prvi uradni dan kot vladni svetnik vlade v Braunschvveigu. Kot tak bo dobiva* plačo 5.238 mark na leto in ima takoj pravico do pokojnine 35 odstotkov svoje plače. Po odredbi državnega notranjega mfini-stra se morajo volitve državnega predsednika dne 13. marca vršiti najmanj šest ur in se ne smejo pričeti kasneje kakor ob 11. dopoldne ter končati pred 4. uro Dopoldne. Berlin, 28. febr. d. Po končani debati v državnem zboru in doseženi večini za vlado dr. Briinin-ga se more reči, da so okoliščine za zopetno izvolitev Hindenburga za državnega predsednika povsem razjasnjene. Nikakor ni izključeno, da bo Hindenburg izvoljen že pri prvih volitvah. — Vodstvo socialnodemokratske stranke je čakalo le na izid glasovanja v državnem zboru, da je izdalo proglas, v katerem ne nastopa zgolj negativno proti Hitlerju, temveč pozitivno za Hindenburga. Proglas pravi, da je Hindenburg razočaral svoje nekdanje pristaše, ker-je bil nepristranski in hoče tak ostati, ker ni za državni prevrat, zaradi česar ga hočejo sedaj odstraniti. Volilni proglas »Stahlhelma« za Diister-berga, kri j« izšel istočasmo, je poln praznih fraz in bo bržkone imel le malo vpliva na volilce. Sploh je Dusterberg premalo poznan v širših slojih, zaradi česar menijo, da bo komaj zbral 2.5 milijona glasov, kolikor bi odgovarjalo izidu zadnjih dr-žavnozborskih volitev im kolikor naj bi zbrali nemški naoijonalki skupno s »Stahl-helmom«. Domnevajo celo. da bo velik del nemških nacijonalcev glasovali proti Hu-genbergovemu pozivu za Hindenburga. Po splošnih cenitvah bo pri volitvah 13. marca oddanih približno 34 milijonov glasov. Narodni socialisti vsekakor pretiravajo. ko trdijo, da bodo dobili za Hitlerja 15 milijonov glasov. Njihov uspeh bi bil dovolj velik, če bi zbrali nekaj nad 10 milijonov glasov. Postopanje narodno-socialističnih poslancev v državnem zboru je v vrstah njihove stranke izzvalo precejšnje nezadovoljstvo. Celo dr. Goebbels. ki je pri hakenkreutz-lerjib zelo priljubljen, je izzval le zmešnjavo, ker je v svojem prvem govoru pretekli torek napadel državnega predsednika Hindenburga tako ostro, da je bilo v oči vidnem nasprotstvu s Hitlerjevim« novoletnimi čestitkami Hidonburgu, zaradi česar je tudi moral omiliti svoja izvajanja v svojem drugem govoru preteklo sredo Tudi dejstvo, da je narodna socialistična frakcija v petek pri glasovanju v državnem zboru zapustila zbornioo in tako omogočila, da je bŠ sprejet komunistični predlog za razveLjavljenje Gronerjevega odloka o sprejemanju narodnih socialistov v državno b nam bo, dokazuje poLitično nezrelost, ki je niso prezrli niti najbolj prepričani pristaši narodnega socializma. Komunistični kandidat Thalmann bo po splošnem mnenju dobil le kakih 5 milijonov glasov. Ker je treba za zmago v takih okolišči-naih nad 17 milijonov glasov, rima nihče razen Hindenburga upanja, da bo izvoljen že pri prvih volitvah. Za Hindenburga bodo glasovali socialni demokrati, ki bodo zbrali 8 do 10 milijonov glasov, cen trum in ostale meščanske stranke io nemških nacijonalcev. Berlin, 28. febr. d. Na konferenci pruskih vladnih predsednikov je izjavil pruski notranji minister Severing gflede na predsedniške volitve naslednje: Kandidati diržavi sovražnih strank, narodnih nacijonalistov rn komunistov, ne smejo doživeti nobenega ustpeha. Napram strankam, ki neprikrito izražajo svojo voljo za uničenje sedanje države in se z njo še ponašajo v govorih in tisku, ne more pruska državna vlada zavzeti nobenega drugega stališča kakor dosedanjega odklonilnega. Pruska deželna vlada bo tudi v boju za mesto državnega predsednika odločno nastopila proti stremljenjem drŽavi sovražnih strank. Kot minister naproša uradnike, naj se v obilni meri poslužujejo možnosti, da nastopajo proti obrekovanjem v časopisju radikalnih 6trank z uradnimi popravki. Volitev državnega predsednika mora biti dan zmage pameti in volje za napredek nemške države. Na ta način bo postal 13. marec začetek konca fraizerstva in pustolovščin. Berlin, 28. febr. d. V nasprotju z znanim odlokom vojnega ministrstva je prusko disciplinarno sodišče za izvensodne uradnike izreklo načelno važno razsodbo o nezakonitosti narodne sociaKstične stranke. Razsodba je bila izrečena v disciplinarnem postopaniju proti nekemu višjemu policijskemu oficirju, ki je po sodnih ugotovitvah očitno nastopal za narodno socialistično stranko. Razsodba pravi, da je uradnik, ki je očitno nastopal za stranko, katera stremi po prevratu obstoječega reda, v danem primeru tudi s silo, kršil svojo službeno dolžnost, ki izvira iz njegovega službenega razmerja napram državi in njeni ustavni obliki. Požar v kinu Sofija, 28. febr. AA. Poročajo iz Rušču-ka, da je nastal v nekem tamošnjem kinu požar. Pri tem je našlo smrt deset oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Požar je nastal na ta način, da sta dva gimnazijca nepravilno postopala pri aparatu. Gimnazijca sta se sama ponudila za upravljanje aparata, češ da sta tega posla popolnoma vešča. Policija je aretira'a direktorja in upravnika' kina, ker sta izročila otrokom tako odgovorno delo. Pred proračunsko razpravo v Narodni skupščini Otvoril jo bo danes finančni minister z daljšim ekspo-zejem — Razprava bo trajala več tednov skupščina odobrava politiko kar največje štednje. tako smatra na drugi strani za svojo dolžnost, da pazi na to, da bi štednja na nepravem mestu ne škodovala splošnim narodnim in državnim interesom. Narodni poslanci iz posameznih pokraiin temeljito proučujejo predlog proračuna, finančnega zakona in a/inandmanov, da bi mogli pravočasno opozoriti na želie in težnje svojih volilcev. Ni dvoma, da bo proračunska debata v Narodni skupščini prav tako na višku, kakor je bila razprava v finančnem odboru, kjer so se vsi govorniki odlikovali po stvarnosti m objektivnosti v presojanju položaja. trcrtreb in interesov naroda in države. Razpravo v Narodni skupščini bo otvoril finančni minister z daljšim ekspozejem. v katerem bo očrtal osnovne smernice, ki so bile mero daj ne za sestavo proračuna in v glavnih obrisih očrtal načela in smernice finančne in gospodarske politike vlade. Beograd, 2S. februarja. Jutri bo pri-čela Narodna skupščina svoje najvažnejše delo, razpravo o državnem proračunu. Finančni odbor je že podrobno proučil predlog proračuna in predložil Narodni skupščini obširno poročilo. To poročilo je bilo natisnjeno in dostavljeno vsem narodnim poslancem. Za proračunsko razpravo vlada veliko zanimanj e. Predvideva se, da bo trajala razprava več tednov. ker bo Narodna skupščina pri tej priliki razpravljala obširno o sedanjem gospodarskem in finančnem položaju v državi ter o bodoči gospodarski politiki. Proračun tvori temelj vsega bodočega dela in se polaga zaradi tega na proračunsko razpravo prav posebna važnost. 2e poročilo finančnega odbora. ki so ga objavili današnji listi, je vzbudilo vsestransko pozornost. ker dokazuje, da želi Narodna skupščina v vsakem pogledu prilagoditi državne izdatke sedanjemu gospodarskemu stanju in kar najbolj omiliti davčna bremena. Kakor sicer Narodna Zagrebški najemniki zahtevajo maksimiranje stanovanjskih najemnin Veliko zborovanje stanovanjskih najemnikov v Zagrebu — Visoke najemnine ogrožajo eksistenco mestnega prebivalstva Zagreb, 28. februarja. Danes se ie vršilo veliko zborovanje zagrebških stanovanjskih najemnikov. Vsi govorniki so naglašali, da so ostale vse akcije, ki so jih doslej izvedle oblasti za prostovoljno znižanje stanovanjskih najemnin, brezuspešne. Ker pa so sedanje visoke najemnine za vse državne in privatne uradnike iti delavce neznosne, — saj presegajo v mnogih primerih celo 50 in 75 odstotkov celokupnih mesečnih dohodkov, — smatrajo za neobhodno potrebno, da se najemnine maksimirajo. Vedno bolj se uveljavlja tendenca znižanja plač Ln mezd in je zara- di tega zahteva po znižanju stanovanjskih najemnin tem bolj upravičena, ker so tudi za vse druge življenjske potrebščine cene v zadnji dobi znatno nazadovale. V sprejeti resoluciji naglašajo zagrebški najemniki, da bi vsako nadaljnje odlaganje znižanja najemnin katastrofalno ogrožalo eksistenco velike večine vsega mestnega prebivalstva. Zaradi tega prosijo, naj merodajni či-nitelji nujno urede to vprašanje, ki ni več omejeno na kako ožjo interesno skupino, marveč predstavlja vsedrža vnt problem. Velik shod v Šumadiji Beograd, 28. febr. p. V Veliki Plani v Šumadiji se je vršilo danes veliko zborovanje, na katerem je nastopilo več narodnih poslancev. Čeravno vlada huda zima. sc je zbralo na zborovanju nad 2500 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili Izvajanjem posameznih govornikov. S posebnim navdušenjem m dolgotrajnim ploskanjem so zborovalci pozdravili slovenska narod na poslanca in župnika g. Janka Barleta in g. Antona Cerarja. ki sta sporočala Su-madincem pozdrave Slovencev. Oba sta govorila slovensko. Ostali govorniki so razložili delo vlade in Narodne skupščine ter poz\ah 2borovalce, naj tudi s svoje strani podpirajo delo za konsolidacijo pri 'k v državi. Ob koncu je bilo sklenjeno, da se pospeši delo za ustanovitev krajevnih organizacij nove politične stranke. Konferenca o trgovinskih odnošajih med Poljsko in Jugoslavijo Varšava, 28. febr. p. V zavodu za izvoz se je vršila d'in jugoslovenskega edinstva na kulturnem polju, kajti zbližanje je nicgoče le na podlag: medsebojnega spoznavanja ln razumevanja. Program koncerta bo zelo zanimiv m bo imet po večini sodobno Iiice. Od srbskih tn hrvatskih skladateljev bodo zastopani- Tajčevič, Manojlovič, Milojevič, Hristič, Krstič. Stolcer-SIarenstrf, Mo-kranjac, od slovenskih pa Erniii Adamič. Narodna pesem bo posrbno zastopana na programu, kar bo občinstvo povsem zadovoljilo. Visoka kvaliteta zbora je splošno znana, vendar moramo omeniti, da je v zadnjem času UPZ še napredoval. Koncert t>o vodil Kumar Srečko. Vstopnice so na razpolago po običajnih koncertnih cenan v Matični knjigarni. Dve hudi poškodbi pri zimskem športu Gor. Radgona, 28. februarja. Gornjeradgonski grajski grič je v zimski dobi prijetno zabavišče naše mladeži. Posebno v letošnji dolgi zimi je na pobočju južne strani spremenjena grajska cesta v krasno sankališče. številni vsakodnevni obiskovalci so ogladili tla, katera so razen tega že tudi poledenela, tako da je slabičem le težko obvladati smer svojih sank. V četrtek je prispela na obisk gruča fantov iz sosedne Radgone in med njimi je bil mladoletni Ivan Leitinger, sin kleparja. Samo enkrat je poskusil, da se popelje na sankah po griča. In že to je bilo usodno. Na zaledenelih tleh ni mogel obvladati svojih sank ter je zadel v obcestno drevo tako nesrečno, da si je zlomil desnico v nadlehtju. Takoj drugi dan nato, v petek proti večeru se je na tem sankali-šču hudo ponesrečil 12-letni Pavel Trum-mer iz Gossdorfa v Avstriji. Zadel je ob cestno drevo tako silno, da si je zlomil desnico na dveh mestih in dobil občutne poškodbe tudi po obrazu. Ponesrečencema je nudil zdravniško pomoč dr. Fran Breznik. Hudo ponesrečeni Trummer je bil z reševalnim avtom mestnega gasilnega društva prepeljan v bolnišnico v Radgoni. Del granate mu je eksplodiral v roki Ptuj, 28. februarja. Pred kratkim je prinesel posestnik Martin Brodnjak iz Pacinj h kovaču Pohariču Francu istotam neki železni predmet in ga prosil, naj mu ga razbije. Poharič se je ob Brodnjakovi prisotnosti takoj podal na delo, ne da bi slutil, da je imel pred seboj granato. Zdajci pa je nastala eksplozija. K sreči ni razneslo cele granate, ker bi sicer bilo po obeh. Poharič je dobil hujše poškodbe na obeh rokah in je moral v bolnico v Ptuj, dočim je Brodnjak odnesel le lahke poškodbe in je ostal. doma. Kakor je izpovedal Poharič, so orožniki našli pri Brodnjaku še več sličnih predmetov, ki jih je dobil bogve kje. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, ne-volji do dela povzroči naravna »Franc Jo-žefova« grenčica odprto telo in daljša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro-preizkušene »Franc Jožefove« vode. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Je&enice, 28. febr. V petek okrog 11. ponoči sta zdramila Jeseničane iz (»panja glas tovarniške sirene in piskanje lokomotiv in jim naznanjala. da nekje v bližini gori. Plameni, ki so švigali vi6oko v zrak, so sprva vzbujali v mnogih domnevanje, da je res gornji del Jesenic v plamenih, toda k sreči ni bilo tako hudo. Gore.o je gospodarsko poslopje Lovnnčeve vile, ki se je nahajalo precej visoko na bregu. Zgradba je pogorela do taL V poslopju, pod katerega streho so bili hlev, drvarnica, shramba za krmo in steljo. so bile dve kozi in perutnina, katerih pa niso mogli rešiti in so uboge živali postale žrtve plamenov. Na kraj nesreče sta prihiteli gasilni društvi z Jesenic in Save, ki sta storili vse. da tudi vila, ki stoji le nekaj metrov proč od gospodarskega posopja. nj postala plen ognja. Ogenj je skoro gotovo podtaknila zlobna roka. ker so ta večer videli postopati okrog poslopja nekega neznanega človeka. Škocijan, 28. februarja. Na doslej še nepojasnjen način je nastal požar v Goriški vasi pri Škocijanu in je imepelil posestniku Antonu Ruparju gospodarsko poslopje- sreča v nesreči je bila, da je bila noč mirna, brez vetra, sicer bi bila pogorela vsa vas, ki šteje okrog 20 his in se po večini krite 6 slamo. V soboto zvečer okrog pol 23. je žena posestnika Ruparia zapazila sumljiv odsev svetlobe, ki je bolj in bolj rdela. V zli slutnji je poklicala hčerko, s katero sta takoj pohiteli iz hiše. Nudil se jima je groze^ prizor: kozolec, pod in živinski hlev 60 bili v plamenu. Na njune klice je pritekel iz hiše sin Jože, ki je takoj začd klicati va-ščane na pomoč. Vendar je bilo že prepozno; v kratkem času je ogenj objel vse gospodarsko po^opie. Seno na kozolcu je ognju dajalo še posebno dosti hrane. Iz Škocijana so hiteli takoj na pomoč gasilci. vendar pa niso mogli veliko pomagati, ker niso mogli vzeti s seboj motorne briz-galne, kajti iz Škocijana v Goriško vas pelje zelo ozka pot, ki je bila radii 6nega še Maribor, 28. februarja. Čeprav je ves dan sila prijazno sijalo sonce, je bila današnja nedelja precej mrtva. Mraz je zopet pritisnil in ni popustil ves dan. Dopoldanska promenada je bila še precej živahna, popoldne pa so izletniki pohiteli v okolico, ki je še vsa pokrita s snegom. Z dopoldanskim vlakom so prispeli v Maribor člani ljubljanskega JNAD Jadrana, okoli 50 po številu, ki jih je sprejel na kolodvoru starešina prof. dr. Makso Kova-čič. Ekskurzijo je vodil predsednik aktivnih Jadranašev Boleslav Hiter. Jadranaši so se podali v Narodni dom, kjer je bilo ob 10. • predavanje tovariša Gerželja o potih mlade generacije. Predavanja se je udeležilo lepo število mariborske srednješolske mladine, ki je organizirana v SO Napredku in se prav resno in marljivo udejstvuje na kulturnem poprišču. V svojem idealnem stremljenju potrebuje ta mladina podporo in moralno pomoč starejših članov in to so jim ravno prine-sli Jadranaši, ki so stopili z njimi v tesnejše prijateljske stike. Popoldne ob 14. pa se je pričel pri »Orlu« šahovski mateh med Jadranaši in mariborskim šahovskim klubom, ki ob času poročila še traja. Zvečer ob 20. je bila akademija Napredka z bogatim glasbenim in pevskim sporedom, ki so ga po večini naštudirali dijaki sami. Ob 21. so se sestali Jadranaši s svojimi starešinami pri »Orlu«, po polnoči pa je sledil povratek v Ljubljano- Dopoldne je bil tudi ustanovni občni zbor društva »Nanos« v mali dvorani. Ob tej priliki je imel predavanje o primorski mladini prof. dr. Cermelj iz Ljubljane. Policijska kronika beleži naslednje dogodke: »Pravični bog, kaj se pravi cenim? Tako škodo imam, da jo bom težko prebolel. Moj sin Aron je bil vendar tako priden otrok in na sebi je imel dva para hlač, kaj govorim, štiri pare hlač je imel, štiri telovnik-, pet suknjičev, v vsakc^i žepu je imel po eno uro in vse to je proč. Pravični bog, dečko je proč, hlače so proč, telovniki so proč, suknjiči so proč, ure "so '">roe! < »Slišite, gospod Meceles, toliko stvari tisti dan venda: ni imel na sebi?« »Pravični bog, kaj ni imel, še več je imel, osem parov hlač je imel, osem telovnikov, osem suknjičev, v vsakem žepi po eno uro, eno verižico, en cekin, to se pravi, pravični bog, tri cekine je imel v vsakem žepu.« »Slišite, Meceles, zdi se mi, da pretirava. ! Povejte po pravici, kako je bilo!« »Jaz da pretiravam? Jehova mi je priča, da govorim vse tako po pravici, kakor je res to, da imate vi pošteno srce. Pravični uog, poglejte me, '-akc jokam, kako milo plačem. Takole se je zgodilo: Aron mi je dejal: »Tateleben, malo se grem ' :prchi _* .t.« Zelo sem ga imel rad in ker je bilo hladn- sem — dejal: »Aron, obleci i hlsč, še en telovnik, še en suknjič in tu imaš dve uri, da boš vedel, kdaj moraš priti domov, c »Zakaj pa "-e uri?« »P-avični bog, e:.o si je vtaknil v spodnji telovnik in ko je obl-kel - -a telovnik. moral vtakni'i tudi v tega eno, Ta mu ni bilo tr * ^ odpenjati In v tist .i trenutku je r i?* mameleben in dejala: »Aron, zunaj je hlačno, vzemi šc en par V č, f- en telovr' , še en sukniič in še eno uro, da ti ae bo treba odpenja- ožja in hi radi tega kljub vsemu prizadevanju pomoč prišla prekasno. Tndi cevi brizgalne so bile zamrzde. Pomagali so vleči trame iz gorečega poslopja in so re&li vsaj nekaj. Posestnik Rupar trpi precejšnjo škodo, poleg gospodarskega poslopja mu je zgorela popolnoma nova sfamorez-nica, čistilnik in vsa krma: živine sedaj nima s čim krmita. Zavarovan je bil le -a 10.000 Din, oškodovan je pa za približno 30.000 Din. Pripomnimo, da je približno ob istem času, ko je začelo goreti pri Antonu Ruparju. nastal požar tudi pri njegovem sosedu posestniku Jožetu Ruparju. kjer 60 ga pa pravočasno opazili in 'okalizirali. Z vso gotovostjo se laliko trdi dc :e bila na delu zlobna roka. To mnenie še potrjuje dejstvo, da je že pred nekaj leti skušal zažgati Jožetu Ruparju — kakor je splošna sodba — isti požigalec. katerega pa kljub neumornemu poizvedovanju orožnikov nd mogoče prijeti. - 1 1 M- *" ' Fram, 27. februarja. V noči od srede na četrtek sta iz neznanega vzroka začela goreti gospodarsko poslopje itn stanovanjska hiša posestnika Kneza Martina v Loki, občina Fram. Niso pa š« ognja pogasili, ko so se zdajci pojavili ognjeni jeziki v 100 metrov oddaljenem gospodarskem poslopju posestnika g. CvehtLa Martina. Ljudi, ki so gasili pri Knezu, se je lotila pravcata panika in so v strahu, da se ne pojavi ogenj tudi v njihovih poslopjih, zbežali na svoje domove in tako prepustili oba požara svoji usodi. Ker se posestvi nahajata na precej visokem bregu, je bil tuda dostop do obeh kmetov z brizgalno nemogoč. Sicer pa bi brizgalna tako ne mogla stopiti v akci|jo, ker so brle vse vode zamrzil«. Pri obeh posestnikih je zgorelo poleg omenjenih poslopij vse zrnje, gospodarsko orodje in vozovi. Živimo so rešili. Škoda se ceni na preko 100.000 Din ter je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je skoro gotovo podtaknila zlobna roka. Zadevo ima v rokah orožništvo iz Rač. Policija je aretirala dva moška zaradi razgrajanja, prijavljenih pa imajo tudi nekaj prestopkov zaradi kršitve policijskega reda. Med prijavami imajo zabeležene nove žalostne primere samomorov. V pogledu statistike samomorov ne zaostaja Maribor v preteklem tednu za velikimi mesti. V teku zadnjih dni preteklega tedna so obupale nad življenjem kar tri osebe. Motivi samomorov so skoro vsi enaki. Vzroki so težavne današnje življenjske razmere. V soboto okoli 7. zvečer si je pognala kroglo v glavo komaj 281etna frizerka Pavla K., stanujoča pri svoji materi v Smetanovi ulici. Bila je zadnje dni zelo potrta, ni pa tega pokazala materi in svojim prijateljicam. Ko so njeni domači zaslišali usodni strel, so prihiteli v njeno sobo ter so jo našli s prestreljenimi senci. Na tleh poleg nje je ležalo tudi ogledalo in domnevajo, da si je z njegovo pomočjo točno pomerila v sence. Poklicali so takoj moštvo reševalnega oddelka, ker so v njej še opazili znake življenja. Toda vsaka pomoč je bila zaman. O dogodku je bila obveščena tudi policija. Sodni izvedenec zdravnik dr. Jan in policijski okrožni nadzornik Canjko sta mogla ugotoviti le smrt* Truplo nesrečn^ mladenke so prepeljali davi v mrtvašnico na pobreškem pokopališču, kier bo pogreb jutri ob pol 17. Pri smučanju je doletela huda nesreča 181etno dijakinjo Doro Priverškovo. V soboto popoldne je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. O nesreči so bili obveščeni reševalci, ki so mladenko prepeljali v bolnico. ti.« In potem je prišla še stara mati in dejala: »Aron, vzemi še en oar mač, ;e en telovnik, h en suknjič in tole mojo uro vzemi, da boš vedel, koliko je ura.« Potem je prišel še brat, prišel je prvi brat, drugi brat, tretji brat, četrti brat.« Predsednik ironično: »In sestre?« »Da, da, hvaljen Jeho\ sestre je tu li imel, eno sestro, potem drugo sestro, tretjo sestro, četrto sestro, peto sestro in potem je imel še strica in še enega strica 'n še tretjega strica vsi stri i so imeli tete in vsaka mu je dejala: »Vzemi še par hlač, toda, kaj vendar goT -- im, dejale so: »Vzemi še dva para hlač, še dva telovnika, še dva suknjiča in le eno uro.« Kaj naj vam torej še povem, Aron je šel, potem ko so mu tateleben, ma.^.-leben, stari oče, stara mati, štirje bratje, pet ses+^r, trije strici in tri tete vse ;o povedali, kar znaša devetnajst p-rov hlač, devetnajst telovnikov, devetnajst suknjičev, d vetnajst ur in devetnajst cekirov. Pravični bo: z vsem tem so ga požrli in zdaj sem berač, . poln berač, zato zahtevam za odškodnino eno tono srcvr„ gtvari, drugo tono srebra . strah, tre' jo tono za ~^rečo, za srčne bolečine četrto, za jok peto in šesto zato, ker sem izgubil rednika.« »Toda, dovolite, ali je bil deč~o vaš rednik?« »Pravični bog, ali mer ni rednik, če vzdržuje svojega očeta? Če ga ne bi bilo, ne bi mogel zahtevati č stih ton srebra; potem tal-em lahko sami uvidite, da sem res 'zgubil redn ka!« Sodišče je razpravo odložilo za nedoločen čas. Jaroslav Hašek: Zagonetni nestansk preroka Elije Izpred senata kazenskega sodišča v Jesreelu — Civilna pravda za odškodnino V siriiskem mestu Halati so pred kratkim našli papirosov list, katerega vsebino so sila težko razvozljali. Slednjič pa se jim je to vendarle posrečilo in izobraženi svet je bil za biser antične pismenosti bogatejši. Očividno gre za sodni referat nekega lista, ki je za časa kralja Ahaba izhajal v Jesreelu in katerega besedilo se glasi takole: Čitatelji našega lista se najbrže še spominjajo zagonetnega izginjenja preroka Elije, ki so ga zadnjikrat videli v ?ilgalski preroški šoli, kjer je navsezgodaj ob desetih jedel kos oslovske salame. Okoli treh je dospel v Beth-El in tam srečal Elizeja. Kakor zatrjuje Elizoj, je bil pre ok Elija zelo dobre volje in se je prav prijazno pomenkoval z vaščani, ki so delali na polju. Oba sta potem sku-p j šla do J .ihe in krenila nizdol proti Jordanu, da bi proti večeru prišli v Jes-reel. Dobri dve uri pred mestom sta dospela do velikega gozda, ki je zelo pri-'jubljen- letnr tečka tukajšnjega prebivalstva. Po mali jasi se je podilo nekaj otrok iz b'ižnje vasice Balbotha; ko so zagledali gor^oda preroka Elijo, ki j^ bil gologlav, kar je razvidno po sliki, objavljeni Predzadnji številki, so prijeli kričati: Lizi, Lizi! Po izpovedbi učencev Jehuja in Nabotha je prerok Slija takoj zatem zapiskal, nakar sta iz goščave mahoma planila dva medveda, ki sta osem nagajivcev raztrgala in takoj spet ubežala. Ko je gospod prerok Elija videl posledice svojega nepremišljenega dejanja, je izginil in ga do danes ni bilo moči najti. Njegov aretirani prijatelj Elizej trdi, da se je Elija z ognjenim vozom odpeljal v nebesa, kar pa je po vsej priliki zelo slab izgovor, ki ima edini namen speljati oblastva, ki jim ie poverjena preiskava te stvari, na napačno sled. Očetje r&nienib in raztrganih učence*' so takoj vložili tožbo proti preroku Eliji in zahtevali povračilo škode. včerajšnji razpravi smo se prepričali, C a bi si iz vse stvari radi napravili kapital. Vsi tožilci so Židje 'n zato se ne smemo prav nič čuJiti, če smatrajo razpravo za zlato jamo. Prr k Flii? t v Jesreelu hišo št. 247. in v Beth-Elu št. 8. Obe je sodile na zahte-- pravnih zastopnikov oškodovancev in zato, Ker "-.toženca ni moči na;'.i, v svrho kritja stroškov zaplenilo. Višina škode je bila na včerajšnji razpravi "oločena. Zagovarjati nočemo niti eneja niti drugega, vendar pa se nam zdi, da krivda predvsem za "ene ne--ečne žrtve lostnega dogodka. Otroci dandanes ne spoštujejo zaslužnih mož, ..al:;.j sedanja vzgoja je •uobče zelo površna. Otroci prebira jo same krvoločne ^ lorije, pose- čajo gledališke predstave, ki otroških duš nikaVor in pod nobenim pogojem ne bodo poplemenitile. Pošteni in zaslužni n:.. dni delavci, kakršen jc bil izginuli Elija, so naši maldini povsem neznani. čas bi že bil, da bi si naša mladina namestu pornografičnih slik omislila rajši fotografijo oomembnih mož in s tem bi bile v aaprej tragedije, od katerih ua se je odigrala v Balbothi, povsem nemogo-a. Preiskava je dalje ugotovila, da so bili medvedje tudi Elijeva last in da je z njimi večkrat potoval po Palestini; ko pa je postal prerok, jih je iz hvaležnosti gozdu pri Balbothi izpustil na svobodo, potem ko si je prej preskrbel ozadevno dovoljenje deželnega odbora. Vsa uganka pa nikakor ni rešena, dokler manjka ^'s.vna priča in obtože:_;c _ - ok Elija. Pravijo, da je izvršil samomor in se u'.opil v Mrtvem morju. Opetovano izj .vljamo, kar smo že pravkar napisali, da so namreč take govorice neutemeljene in naravnost smešne, zakaj gostota Mrtvega morja je štir' t večja od drugih mori; in zato v njem vebče ni —oči utoniti, saj vendar znano, da na gladini Mrtvega morja prav lahko ležimo, ne da bi utonili. Verjetneje je, da je gospod prerok Elija ušel v Fenicijo, odkoder se bo prav gotovo kmalu oglasil s kakim svojim lepim in duhovitim latinskim uvodnikom, ki jih naši čitatelji s takim veseljem čita jo.« Razprava se je pričela ob osmi zjutraj in kot prvi govornik je nastcril gospod Meceles, oče enega izmed raztrganih dečkov. »Kako visoko cenite škodo ?< Delovanje Československe obee Pregled marljivega deia na sobotnem občnem zbora Mariborski nedeljski dogodki Obisk Jadranašev — Obup mlade frizerke V Italiji pravkar preizkušajo nov tip gumo obloženih koles in točile moje oči, n« spominjam se. čigave roke so me grabile za dol>ge lase. Le nečesa se spominjam in nekaj vem: moje oči so bite otožne, resne. Niso se znale smejati, niso pkmtele v ognju dečje radosti niso videle sonca, katerega se zdaj veselim Ko sem se rodil, so svetle in prostrane sobe zasedli drugi »srečnejši«, midva z materjo pa sva životarila v vlažnem kotu. Mata je bila perica. Prvo. kar sem ugledal v kotu s svojimi očmi, ki so komaj pričete razločevati, so bile mokre hlače in srajce. razobešene na konopcu. Solnce sem redkokdaj videl. Redko je s svojimi lom-Ijenimi žarki pokukalo k nam skozi železne rešetke na oknih. Očeta vobče nisem nikoli videl. Mogoče je bil podstrešni čevljar. Mogoče mirni, bogaboječi starček, trgovec. ki priliva večni luči. Mogoče tudi niian uradnik ... V kot. k njej. so ponoči prihajali vojaki oholi izvošcki v raztrganih srajcah, bradati žeparji. Časih so jo bili, kakor bi jejo ne močnega konja, dostikrat so jo do nezavesti upijantJi m se zavalila na posteljo, ne da bi se ozirali name. Mati mi je pravila: »Nesrečni »mo. Vajska! Umri... sin!« Jaz pa nisem umrl. Postal »em mož. Nisem imel mifS ljubezni mti usmiljenja stti toplega pogleda. Rasel sem k! je vsakojake kljukice, repke, vi juge ia V drsilnem čolnu okrog sveta DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU S kitajskega bojišča Postaja v severnem delu Šanghaja po japonskem bombnem napadu Japonsko brodovje na Wangpooju Združitev dveh največjih bank v Nemčiji Božjastne min Japonske bele »plesne« mifti so ▼ sprotju s to vrsto naših bitij zelo priljubljene živalice. Njih plesni obrati pa ne izhajajo iz kakšne posebne muzi,kalnosti, marveč so bolezenskega značaja. Miši so povsem gluhe ter iščejo ravnotežja, ki ga najdejo v vrtenju. Človek pa vidi v tem mišji ples. Ta lastnost se pri belih miših podeduje iz roda v rod. Doslej ni bilo znano, da bi imele bele miši kakšnega tekmeca, sedaj pa poroča ameriški rejec miši dr. Mac DoweH, da je vzgojil 12 rodov, ki so potekali od enega in istega mišjega para. V 12 generaciji je nenadoma opazil, da trzajo degenerirane živalice z glavo navzdol, vohljajo ln se sučejo, skratka, da ponavljajo gibe božjastni kov. Od »plesnih« mriši se ločijo njegove živalice po tem, da se ne vrte venomer v krogu, ampak tekajo tudi v nasprotni smeri. Popolnoma pa sličijo »plesnim« mišim v naglu-hosti, ki doseže popolno stopnjo kadar odrasejo. Ko pridejo na svet, slišijo povsem normalno. Sluh izgube šele, ko so stare 3 do 4 tedne. Približno ob istem času se pri njih pojavi božjast. Dr. Dowell se je prepričal, da predstavljajo njegove božjastne miši docela novo tvorbo. V tem se njih podobnost ujema z japonskimi »plesnimi« živalicami. Po 12. rodu se božjast-nost avtomatično podeduje iz roda v rod. Navzlic opisanim pomanjkljivostim pa so božjastne miši zdrave, zelo živahne ia imajo tudi dober tek. Ameriški mišji rejec si od svojega zaroda obeta, da bo lahko v doglednem času vrgel na trg čisto novo mišjo pasmo, ki bo važna posebno za eksperimenta to rje, saj se na božjastnih miših jasno kaže podedljivost z vsemi napakami, kakor jih najdemo pri človeku. Obleke iz L 1920. gredo v muzej Dr. MortJmer Wheeler, ravnatelj londonskega muzeja, poziva javnost v posebnem oklicu, naj mu pošlje podatke, kje bi se našle Obleke in klobuki iz leta 1890. do 1920. Londonski muzej ima namreč tudi oddelek za kostume, in tega želi njegov ravnatelj izpopolniti s primernimi kosL Wheeler pravi, da mn je najtežje dobiti obleke iz najnovejše dobe. Do i. 1890. je imel otroško lahko nalogo, ko je iskal stare obleke. Našel jih je vedno v izobilju. Danes pa jih skoro ni na razpolago. Po Wheelerjevem naziranju je iskati vzroka temu nedostatku tudi v dejstvu, da so bila tvoriva za obleke v prejšnjih časih močnejša, solidnejša m boljša. Ljudje so si želeli oblek »za večnost« in so jih tudi 6o-biH. Danes se v tem pogledu vse premalo živi trajnosti Sin ne podeduje obleke po očetu in hči ne po materi. Samo na kmetih se je še ohranila lepa navada, da se hranijo stare obleke v omarah in predalih. življenjska urejenost sodobnega meščana pa ne pozna več takšnih reči. Zato Je dobiti n. pr. plesno toaleto i« leta 1900. mnogo težje kakor nošo is i. 1700. Švedski kralj Gustav V., navdušen športnik, se mudi zdaj na francoski Cote d'Azur, kjer mu je najljubša zabava tenis majhno drevo brez listja. Mati pojasnjuje: »Razlagaj si, kakor hočeš...« Razumem Serjožino pismo. Prvikrat sem to pismo prečrtal na pohodu, ko smo odhajali v boj, in te kljuke z repi so me gledate s svetlimi, osvežujočimi očmi. Skrivaj sem jih poljubil, da se ml tovariši ne bi smejala, pograbil puško in dejal: »Hajdi, oče!« Tudi zdaj mislim tako. Odhajam v smrt, ne iz dolgega časa, ne zaradi skrbi in ne zato, ker sem se naveličal živeti. Jaz hočem živeti. Vznemirja me ta poletna širina, jutranji in večerni mrak in letanje čapelj. Vsak panj zaljubljeno objemam s pogledom, na verodar odhajam v smrt... Mirno in odločno ji grem naproti. Ona leti proti meni v težkih granatah, ta" rijejo po počrnela zemlji v tej dolini. ▼ puškinih strelih, ovitih s sivim dimom. W dhn jo, kako se plazi okoli vsakega grička, odetega v večerni somrak, pa vendar grem brez obotavljanja. Grem v smrt, ker hočem živeti. Ne vem, kako se temu pravi navadnejše. z drugimi besedami. Ne, v meni ni ne tuge ne strahu ne neodločnosti. Niti očesca mojih otrok me ne zadržuiejo. Vidim jih. neobjokaoe. svetle, smehljajoče »e. v objemu otroške radosti, prav take smehljajoče se oči vidam, kakršne so bite moje v dneh moje mladosti N« vem, koliko solz to po- Berlinski inženjer N. O. Beling je konstruiral nekoliko izboljšan tip tako zvanega drsilnega čolna, ki se pri zadostni brzini dvigne popolnoma iz vode in drsi le še po gladini. 2 njim namerava napraviti pot okrog sveta, čoln, ki ga žene motor s propelerjem, bo dosegel brzino 66 km na uro. Sila m duh J. P, Steffes. profesor za sploSno zgodovino verstev v Munstru, je izdal spis razorožitvi. V knjigi obravnava ta p: blem na podlagi analize vesti in pravi: bi se duhu posrečilo premagati silo, zaplalo novo življenje v narodih in drž. vah. Začela bi se zgodovina, porojena t iz krvi in nagonov, ampak iz duha in B ga. Nastala bi nova zareza v zgodovs: in napočila bi nova doba. Zgodovina ve kakšne človeške žrtve so bile potrebne dosedanjih vojnah. In vendar se še vedn > noče poroditi človečanstvo iz duha in ve sti. če se sila podredi duhu. nastane iz tega sama po sebi želja po miru. če ps» sila premaga duh, nima Evropa, pričakovati v bodočnosti nič drugega kakor nov plamen katastrof, zmede in pogina, Avtobus z gumastimi koleri na tračnicah V Nemčiji sta se združila dva največja denarna zavoda države, Darmstadtska in Draždanska banka. Ta združitev je posledica težke finančne krize, ki je lani zadela Nemčijo. Na levi poslopje Draždanske banke, na desni Darmstadtska banka. Spodaj v levem kotu državni tajnik Bergmann, zgoraj desno ravnatelj Eitscher, ki bosta vstopila v vodstvo novega zavoda Smrt prvega botnfta dr. Vorotrova Prri človek, na katerem je dt. Voronor izvedel pred desetimi teti pomlajevalm eksperiment, transvaalski farnner B. Knott. je sedaj umri. Operacija prof. Voronova je imela pri njem najboljši uspeh in Knott se je v resnici pomladil. Umri je nenadoma. Pred smrtjo je začutil, da se mu vrti v glavi Legd je. da bi ga tegoba minila, oes pet minut pa je bil že mrtev. Kralj bije žogo Danska lepotica Aase Clauden, letošnja Mlss Evropa, je dospela v Pariz, Cisto stanovanie. — AK veš, kje bi lahko ddM po! kile stenic in bolh? — Čemu ti pa bodo? — Gospodar mi je odpovedal stanovanie in zahteva, naj ga spravim v taiko stanje, v kakršnem je bito, ko sera se vseJiL Razcep v madžarskem Pen-klubft Letos med 15. in 30. majem bo v Budimpešti 10. svetovna kongres Pen-klubo--. Sredi priprav za fco zborovanje je zbudilo v javnosti veliko pozornost dejstvo, da so pisatelji Franc Herczeg, Koloman Csatbc, Julij Pdkar in Eteroer Csaszar odložil svoja mesta v madžarskem klubu, to pa zaradi tega, ker sta prejeia nagrado lorda Rothermerea pasateiza Z:gmunt Moricz rt Julij Krudv. Oba pisatelja spadata med najodličnejše predstavnike sodobnega ma džarskega skrvstva. nista pa hotela mkoli Eripadati nacionalistični pisateljski kliki, i jo voda Franc Herczeg, Mlss Evropa v Parizu Ločitev za 175 dolarjev Ameriške oblasti so prijele in zaprte sodnika za ločitev zakonov Johna Stone-hama. Dokazali so mu, da je ločeval pare, ki so se bili naveličali skupnega življenja brez pravega vzroka, samo proti plačilu 175 dolarjev. Kljub temu, da je velikodušno dovoljeval odplačilo tega zneska r obrokih po 5 dolarjev tedensko, je ločencem začela presedati njegova praksa. Posredovalcem, ki so mu dovajali pare za ločitev, je plačeval po 25 dolarjev, ostane-si je pridržal sam za trud. 3oj za točke po blatu Včeraj je Svoboda na zelo slabih tleh odločila drugo letošnjo prvenstveno tekmo z mariborskimi železničarji v svojo korist in se dvignila na četrto mesto pred njimi in Atletiki — Tudi drugod Je na nogometnih poljih že živo - Kljub pozni sezoni lepa smučarska nedelja Ljubljana, 28. februarja Tudi drugi letošnji termin za prvenstvene tekme je zasedla Svoboda, ki je topot nastopila na igrišču ASK Primorja proti mariborskim Železničarjem. Njena naloga se je zdela sicer težja kot preteklo nedeljo, toda s svojo požrtvovalno in vsaj v napadu 6miselno igro je tekmo sigurno odločila v svojo korist. Goli sicer res niso padli iz regularnih akcij na polju, toda njena premoč je bila posebno po odmoru tako vidna, da doseženo razmerje odgovarja poteku igTe. S to zmago si je Svoboda zopet osvojila dve dragoceni točki in za točko prehitela današnjega nasprotnika. Ma-so si m'ad;nske tekme pridobile v javnosti mnogo simpatij, ki jih tudi v pelni meri zaslužijo. Maribor : Kastner & Ohter, Gradec 4:1 (3:0) Popoldne ob 15. sta se pomerili prvi moštvi v naslednjih postavah: Maribor: Gutmajer, Bectoncelj, Levi, Gomolj, Kirbiš, P rev otok, Janžekovič, Tič, Konic, Breščak, Kokot. : Kastner & Oehler: Pichler, Schopp, Scbirgš, Doler I, Doler II, Stelzeir, Gut, Sinkovvitsch, Flach, Koren tn Neubauer. Z ozirom na začetek sezone je bila tekma prav zanimiva. Zal, gostje niso postavili polnovrednega nasprotnika na polje. Od zadnjega gostovanja so močno popustili in jdra zlasti teren očividno na ugajal. Dočim so v prvem polčasu še mogli vzdržati odprto igro, so se morali v drugem polčasu omejita na obrambo. Podali so povprečno kombinacijsko igro, ki pa je bila preveč šablonska in 9 to igro pri količkaj poživljerti obrambi niso mogli uspeti Proti koncu igre je mora! zapustiti polje njihov srednji krilec Doler, ki si je lastil preveč prostosti v občevanju s sodnikom. Častai gol so dosegli v 24. min. drugega polčasa po desna zvezi. I SSK Maribor je pritegnil k prvemu moštvu tri dosedanje rezerviste, ki so se vsi dobro obnesli. Odsotnosti B-er-tonclja II. ni bilo opaziti. Gustl zasluži pohvalo in obeta še mnogo. Obramba je bila tudi tokrat steber moštva. Le preko rajžno prehajanj« v napad bi se utegnilo pri boljšem nasprotoiku maščevati. Med krilci je nekoliko zaostajal Edi. Kirbiš in Prevokiik sta ofenzivno in defenzivno odlična. Napad zaseden s tremi rezervami je bolehal v podajanju, brzini in odločnosti. Sicer pa si je znal ustvariti mnogo zrelih šans. Namesto obolelega dr. Planinska je vodil tekmo g. Vesna ver v splošnem zadovoljivo. Ostale nogometne tekme ZAGREB: HaSk : Viktorija 2:0 (0:0), željezničari : Jugoslavija 1:0 (1:0), Gra-djanski : Concordia 0:0. NOVI SAD: Radnički : Gradjanski (Mi-trovica) 2:1. SABAC: Mačva : Vojvodina (Novi Sad) 5:1. OSIJEK: Hajduk : Maikabi 5:0. BEOGRAD BSK ; BASK 3:2 (1:2). DUNAJ: FAC : Hakoah 9:0 (5:0), Ni-cholson : Rapid 4:1 (0:0). Slovan : BAC 2:1 (1:1), WAC : Admira 5:3 (2:2). BUDIMPEŠTA: Hungaria :• Bocskav 5:3 (0:2), FTC : Nemzeti 5:1 (3:0), Uj-pest : Vasas 4:1 (1:0)*, Kispest : Attila -1:1 (0:0). KAPOŠVAR: IU. okraj :• Somogy 2:0 (1:0). NORNBERG: LFC Nttrnberg : Rad-stadt 04 12:1. STUTTGART: V. Sp. Stuttgart : Sp. V. Fttrth 1:0. PRAGA: Viktorla 2lžkov : DFC 7:1 (4:0), Slavia : Bchemlans 4:3 (2:2), Sparta : Nachod 5:1 (5:0), Teplitzer FC : Meteor Vffl 6:1 (3:0). Repriza v ltockeyu na ledu Hokejska sekcija Ilirije je imela včeraj v gostih moštvo Villaclier SV iz Beljaka — Zaslužena zmaga gor tov — Dober obisk — Mladinske rsalne tekme Ljubljana, 28. februarja. Letošnja za zimske športnike prav idealna zima je omogočila mladi hokejski sekciji SK Ilirije, da se je danes zopet lahko v javni tekmi na ledu pomerila z drugim nasprotnikom s Koroške, Villacher Sp. V. Gostje so igrali pred časom v avstrijskem hockeyu na ledu važno vlogo, trenutno pa so precej zaostali za svojimi krajevnimi rivali iz Celovca, ki smo jih imeli priliko videti pr-jšnjo nedeljo na istem prostoru. Ce upoštevamo še, da so posamezni domači igralci že v prvi tekmi pridobili nekaj skušenj in so se lahko ves teden pridno pripravljali na današnje srečanje, je razumljivo, da je bil izid že mnogo boljši kot na prvi tekmi. Razen tega so morali Ilirijani nastopiti z dvema rezervama tako da je rezultat prav za prav še slabši kot bi bil lahko. Seveda se je temu ali onemu še poznalo, da ne izpolnjuje glavnega pogoja za igranje hockeya, to je, da ni popolnoma siguren drsalec. Končno manjka vsem skupaj še potrebne tekmovalne rutine in raznih podrobnih fines, ki so pri igri s ploščico često najbolj odločilne. Toda kljub vsemu temu — led je prebit in v Ljublja.ii se je zopet pomnožilo število športnih prijateljev z obiskovalci hokejskih tekem, ki bodo cčividno kmalu udomačene. Villacher SV : Ilirija 4:2 (0:1, 3:1, 1:0) VSV: Eder. Kanzi. Schandl n, Schandl I, Schlotterbach, Zimmer, rezerva Aicher. Ilirija: Gorše, Otič, Nany, Kačič, Pogačnik, Rudi, rezerva Pavletič. Gostje, ki so bili zaradi potovanje še nekoliko utrujeni, so privedli razen dveh ali treh igralcev povprečne moči, s katerimi so mogli postaviti Iliriji le .enakovrednega nasprotnika, če bi vratar ne bil ob najmanjši nevarnosti vselej na mestu, bi bil lahko tudi končni rezultat izenačen. Največ znanja je pokazal napadalni ter-cet v drugi tretjini igre. kjer sta padla oba najlepša gola dneva, ki sta tudi odločila zmago. Domačini so se za svoj drugI nastop — žal že oslabljeni — pokazili kot marljivi učenci in dovolj spretni zasledovalci *bandya«. Kakor rečeno, je ocena začet-niškega moštva, ki ima še s pogreški v osnovnih pojmih te izredno zanimive igre mnogo težav, lahko samo zelo subjektivna. Vratar n. pr bi bil moral najmanj posnemati svojega vis-a-vlsa. ki je ob vsaki nevarnosti zlezel na kolena in le tako onemogočil nekaj nevarnih strelov. Mnogo se je grešilo v napačnem oddajanju, nekaj lepo izvedenih akcij pa je propadlo, ker posamezniki niso dovolj sigurni na drsalkah ali pa ne znajo dovolj naglo izrabiti hipnih zrelih situacij, če primerjamo znanje te prve družinice v kanadskem narodnem športu po par tednov trajajoči seziji, moramo priznati da beleži ogromen napredek, večji kot ga more v svojih počet-kih pokazati katerakoli druga športna panoga pri nas. Igra z »bandyjem« .se Je Ljubljančanom očividno že priljubila; tudi danes se je zbralo pod Cekinovim gradom — kljub številnim stopinjam pod ničlo — do 500 gledalcev, ki so kmalu tudi glasno pomagali preganjati sem ln tja švigajoče ploščico. škoda da naše zime niso ravno najprikladnejše za športno udejstvovanje na ledu in moramo letos skoraj govoriti o sreči, da je po tolikem oklevanju končno doživel svoj vstop v vrsto jugoslovenskih športov tudi hockey na ledu. Propagandne; mladinske tekme v umetnem'"drsanju Pred tekmo v hockeju na ledu so se vršile mladinske tekme SK Ilirije v umetnem drsanju, in sicer z nekoliko težjim programom- Zdi se pa, da je bil osemdnevni trening za večjo udeležbo na tej tekmi nezadosten. Posebno razočarale so juniorke, ki sploh niso nastojjile. Podrobni rezultati so bili naslednji: Junior]i: 1. Žitnik Ludvik 78 točk (mestna štev. 6), 2. Gogala Jože 69 točk (m. št 12). Oba tekmovalca sta obvezne vaje obvladala dobro in sta zadovoljila tudi pri prostem drsanju. Posebno Gogala je pokazal znaten napredek od zadnjega nastopa. Mladina: 1. Smrkolj Karel. 2. Sark Mitja. 3. Djuka. Tudi najmlajši drsalci so pokazali posebno v prostem drsanju lepe sposobnosti, po katerih smemo upati, da se bodo kmalu uvrstili med naše boljše drsalce. ASK Primorje (nogometna sekcija). Seja sekcijskega odbora že danes ob 20. v Emoni namesto v torek! Pristopajte k Vodnikovi dražbi €muški skoki preko 40 m v Bohinju Odlični rezultati naših najboljših skakalcev na Hanssenovi skakalnici v Polju — Najdaljši skok dneva v konkurenci 35 (Šramel), izven pa 43 (Palme) Bohinjska Bistrica, 28. febr. Ob najlepšem vremenu se je vršila .ne I-klubska skakalna tekma na Hanssenovi skakalnici v Bohinju. Tekmo je priredtf Smučarski klub Bohinj. Skakalnica je bila vzorno pripravljena in sneg prvovrsten. Udeležba občinstva n« bila ravno velika, kar bi pa prireditev gotovo zaslužila. Tako lepe prireditve, posebno v tehničnem oziru, še nismo imeli. Danes lahko mirno rečemo, da kar so danes pokazali naši najboljši: Šramel, Palme in Jakopič, je velikanski napredek našega smučarstva in ii daleč, ko bomo tudi v skokih lahko uspešno tekmovali z inozemci. Vsega se je prijavilo na startu 15 skakačev. skoke je pa ab-solviralo 12. Trije so imeli defekte pri stremenih, odnosno na smučkah. Sodila sta savezna sodnika Gnidovoc in Božič. Rezultati: 1. Šramel Bogo, Sm. klub LjuMjana 143.3 (33 m, 35 m). 2. Palme Franc, Sm. klub Ljubljana 139 (30 m, 33 m). - 3. Jakopič Albin, Sm. klub Dovje-Moj-strana 125.5 (25 in pol—26 m). 4. Odar Alojzij, Sm, klub Bohinj 120.3 (26 m — 27 m). 5. Zupan Ivan, Bratstvo 116 (25 m — 25 metrov). 6. Podlipnik Jože, Sm. k. Bohinj 114.5 (24 m — 26 m). Tekmovalci so absolvirali en poskusni in dva skoka v konkurenci. Po konkurenčnem tekmovanju so se prijeli skoki izven konkurence. Tu so naši smučarji šele pokazali, kaj znajo. Šramel fotegne na 38 m. Palme na 39 m m Ja- opič na 39 m. Pri drugem skoku Pahne 41 m. Šramel 40.5; pri tretjem skoku pa Palme rekord dneva 43 m; Šramel in Jakopič pa vsak po 42 m. Vsi skoki so bili stilmo zelo dobri, rekel bc pogodeni. Kaj podobnega pri nas še nismo videli in prepričani smo, da je današnji dan za naše skakače zelo pomemben, kajti prvič smo pri nas dosegli take dolžine in tudi 6tilno je velikanski napredek. Padcev 6koro ni bilo in tudi ti so bili neznatni. Obenem smo 6e lahko prepričali, da je bohinjska skakalnica naša najboljša skakalnica in dela čast graditelju inž. Han-ssenu. Po tekma je bila razdelitev daril ▼ gostilni pri Pristavcu, kjer je predsednik'Sm. kluba Bohinj g. Godec izročil zmagovalca lep prehoden pokal kot darilo. Smučarske tekme za prvenstvo ,,Qdvednice Zagreb, 28. februarja. Danes so se vršile zelo dobro obiskane smučarske tekme za prvenstvo Medvedni-ce, ki so se jih udeležili tudi nekateri člani LZSP oziroma MZSP. Vsega je startalo 79 tekmovalcev. Proga za seniorje je bila dolga 17 km in je imela 300 m višinske razlike. V tej konkurenci so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Zingerlin (Maraton, Zagreb) 1:29:56, 2-Dugan Franjo (Sljeme, Zagreb) 1:35:13, 3. Stang! Zdravko (Maraton, Maribor) 1: 35134« V juniorski konkurenci je dosege! prvo mesto član SK Ilirije iz Ljubljane Silvij Marchiotti v času 1:29:38; za njim je na drugem mestu Vladimir Topali v času 1:37:17, torej skoraj za 8 minut slabši. Mladinske smučarske tekme SK Ilirije Ljubljana, 28. februarja. Dovolj ugodne snežne razmere v neposredni bližini mesta so omogočile zimskosportni sekciji Ilirije, da je kar gori pod Rožnikom danes popoldne izvedla dobro obiskane smučarske tekme za našo mladino, na katerih je startalo skupno 56 tekmovalcev, med njimi najstarejši z 19 in najmlajši s 6 leti. Tekmovalci so startali v treh razredih, ln sicer od 18. do 19. leta na 10 km, od 16. do 17. leta na 5 km, in pod 15 let na j km. Proga na 10 km je vodila s klanca pri restavraciji »Rožnodolsko jezero« po desni strani Večne poti do igrišča Panonije, od tam na levo čez polja in gozd do vasi Brda. dalje po lahkem in kratkem vzponu in lepem smuku do Glinščice ter ob njej preko mosta m ob obronku gozda na cilj, ki Je bil na startu- Ostali dve progi sta bili primerno skrajšani. Podrobni rezultati tekem so bili naslednji: Mladina od 18. do 19. leta (na 10 km) t 1. Klančnik (Mojstrana) 36:06, 2. Jarimik (Ilirija) 37:39, 3. Zadnik (Ljubljana) 40:03. Mladina od 16. do 17. leta (na 5 km): 1. Istenič (Ilirija) 15:23, 2. Kersnik (LSK) 16:20, 3. Rotar 17:09, 4. Mihalek (Ilirija) 17:28, 5. Mihelič 17:30. Mladina pod 15 let (na 1 km): 1. Polajnar (Ljubljana) 15:05, 2. Stopar (Ilirija) 15:08, 3. Močnik (Ljubljana) 15:26. V zadnji skupini je starta! tudi komaj 6-letni Gorazd Borut, ki je prevozil zanj vsekakor naporno progo 1 km v 21:12. Po trem prvoplasiranim v posameznih razredih je Ilirija dala praktična darila oziroma priznanice. Prve smučarske tekme celjske sokolske župe Celje, 28. febr. Ob velikem zanimanju smučarjev lz vse celjske sokolske župe se je danes vršila prva župna smučarska tekma pri Celjski koči, ki se je je udeležilo 98 tekmovalcev, in sicer 46 članov. 35 moškega naraščaja, 9 članic in 8 ženskega naraščaja Proga je bila za člane dolga 8 km, za ostale oddelke pa nekaj nad 4 km. Najboljši čas pri članski tekmi je Ml 36:15, ki ga je dosegel izven konkurence Franc Gerželj, član Sokola škofja Loka, za njim so se uvrstili kot 2. Cvetko Kovač (Celje) 36:43, 3. Tkalčič Rudolf (Celje) 38:24, in 4. Koch Ciril (Velenje) 38:27. Pri moškem naraščaju je dosegel prvo mesto Leon Inkret iz Celja v času 20:29, med članicami Mira Gradišerjeva. v času 23:16, med ženskim naraščajem pa Nesti šilingerjeva v času 22:20. Proga je bila trasirana po krasnem terenu in primerna za vse oddelke. Na startu in cilju je bilo zelo veliko gledalcev. Saves je zastopal br. česen iz Ljubljane. Organizacija prireditve je bila odličra. Z veseljem pozdravljamo idejo celjske sokolske župe, kd tako pospešuje zimski šport! Tehnital del rubrik« arejajt •▼telnhai&u oddelek Vacaam OU Cempsov. i 4L Avtoklub Maribor V nedeljo 21. t m. dopoldne je hnela mariborska sekcija Avtomobilskega kluba 7. redni občni zbor. Skupščino je vodil zaslužni predsednik s. Ferd® Pinter, ki je uvodoma pozdravil zastopnike oblastev dr. Ipavca in dr. Linolda ter zastopnike športnih in kulturnih društev. Predlog predsednika, naj se odpošlje vdanostne brzojavke pokroviteljica Nj. Vel. kraljici Marija in Nj. Vis. princu Pavlu kot predsedniku kluba, je bil z velikim odobravanjem sprejet. Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka ministru za trsovino g. dr. Kramerju in centrali v Beogradu. Pred prehodom k dnevnemu redu se }e spomnil predsednik s Pinter v minulem letu preminulih članov, t. j. g. Karla Ro-bausa, ki ie bil ustanovni in agilen član športne komisije, ga. L. Kuhar - Koška, e. Franc Majona in g. Franc Grobelška. V daljšem nagovoru ie nato opisal e. Pinter v slavnih točkah delovanje sekcije v preteklem poslovnem letu. Naglašal je, da minulo leto glede napredka avtomobilizma ni bilo uspešno. Davki so 6e zvišali, ceste pa poslabšale in predno klub ne bo dosegelv da bo ministrstvo dovolilo ustanovitev državnega in banovinskesa cestnega fonda ne bo boljše. Take cestne fonde imajo že druge države, kot Poljska. Češkoslovaška, Avstrija in Madžarska. V tak fond naj bi se stekale carine na motorna vozila in njihove dele, na pnevmatike, en del olia in bencina; nadalje vsa trošarina na motorna prevozna sredstva, takse na avtobusne karte, donosi s r*rekomernega izkoriščanja cen itd. — Klub zaradi težkih časov v minulem letu nI imel nobene prireditve. Tudi projektirani izlet je izostal, ker je centrala v Beogradu isti 5as priredila propagandni in podučni izlet v Južno Srbijo. Od strani mariborske sekcije so Se izleta udeležili I. in II. podpredsednik g Pugel. g. primarij dr. ČerniČ in g. Pelikan. 0 tej krasni turneji bo izšel poseben album Mariborska sekcija se ie tudi udeležila pr<*»l»ve 251etnice zagrebške sekcije. Proslava je bila združena r gorsko in hitrostno dirko, pri kateri se je posebno odlikoval član mariborske sekcije g. Stiger iz Celja. Klub Je sodeloval na pri pravah in na dan državnozborskih volitev m tako k uspehu precej pripomogel. — Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Sertif, posnemamo, da je štela mariborska sekcija koncem leta 1931. 233 članov. V letu 1931. je sekcija izdala 387 triptikov, to je 21 več kakor v prejšnjem letu. Po navodilih upravnega odbora je izdelalo tajništvo tudi v preteklem letu nešteto predlosrov in vloge na razne oblasti v zadevi cest, železniških prelazov, mednarodnih varnostnih znakov, davkov, policijskih predpisov itd. Sploh se je vršilo udejstvovanje tajništva v smislu intencij upravnega odbora v cilju pridobitve čim večjih možnosti za razvoj našega avtomobilizma in odstranjenia onih ovir, ki ta razvoj ovirajo in pridobiti za članstvo one posredne in neposredne ugodnosti in olajšave. ki omogočajo čim racijonelnejšo uporabo vozil v izvrševanju poklicnih poslov in izvajanja zdravega avtomobiskega turizma. Blagajniško poročilo ie podal blagamik kluba g. dr. Vilko Marin. Izkazuje >?6.826 Din čistega dobička, tako da je znašalo premoženje sekci je brez vštet ja vrednosti opreme kliibove pisarne in inventarja z dne 31. decembra 19^1 skupaj 8(5 828 Din. Iz blagajniškega poročila ie tudi razvidno, da je sekcija lani več ko 20 000 Din izdala za podpore raznim humanitarnim društvom. V imenu nadzornega odbora ie poročal o pregledu poslovanja g. bančni ravnatelj Bogdan Kogafnik ter predlagal absolutorlj, ki "je bil tudi soglasno sorejet Namesto z žrebom izločenih odbornikov eta bila izvo^ liena g. Josip Rosenberg. industriječ in primarij dr Hugo Robič nanovo pa namesto izstopivšega odbornika g Draga Rogliča ravnatelj in narodni poslanec g Anton Krei-Ši. Ruše. V športno komisijo so bili izvoljeni z vzklikom vsi dosedanji funkciionarji. Pri slučajnosti je poročal predsednik g. Pinter. da bo centrala priredila izlet v. Prago ob priliki vsesokolskega rleta od 26. do 30. junija. Izhodišče bo Maribor Razvila se je glede razmerja sekriie lo centrale živah-. na debata in je občni zbor sklenil, da se zaradi spremembe pravil v maju skliče izredni občni zbor. Sanrerjjevi avtomobili * Die^levim motorjem. Znana tovarna tovornih avtomobilov Saurer v Švici konstruira sedaj motor na sirovo olje. ki bo pri 2400 obratih na minuto -razvijal silo 55 k s. Število obratov pa se da Se povečati, fn sicer do 8000 na minuto. Na ta način se bo ta motor dal tudi uporabiti za osebne avtomobile. novanje Službo dobi Zaslužek Sobo odda Glasbila najem Pouk Lokali Prodam Službe ŽENA V SODOBNEM SVETU Kriza družine In. pr. ima vsak obrat skupno prehrano. Celo pri nas se čedalje bolj kaže potreba po skupnih menzah. Našo uradniško menzo po-seča tudi mnogo zakonskih parov. To je mnogo ceneje, mnogo bolj praktično fci vzame mnogo mani časa. Socijolog Muller nazorno prikazuje razliko med malim gospodinjstvom in gospodinjskim veleobratom: V malem gospodinjstvu mora n. pr. 60 gospodinj zapaliti 60 ognjev, kjer se v 200—300 posodah in posodicah kuha kosilo. 60 gospodinj gre vsak dan na trg, snaži vsak dan posodo ter se vobče ubiia z duhamornim drobnim delom. V organiziranem velego-spodinjstvu bi zadostoval deseti del moči, ki bi vsa ta dela opravile bolje, ceneje ln z manjšim trudom, ker bi 6e lahko posluževale modernih tehničnih naprav, ki so za posameznika predrage. V velegospodinjstvu bi bile gospodinje razbremenjene glede na eno najbolj kočljivih točk: to je glede noselskega vprašanja. Saj vemo. da je to bolana točka večine gospodinj. Tudi za primer, če bi gospodinja obolela, se ji ne bi bilo treba mučiti do popolne izčrpanosti brez postrežbe, kakor se mora često sedai. ko gre pri hiši vse narobe, kadar ona leže. Čedalje večja potreba se kaže tudi po skupnih domovih. V Pragi n. pr. sem videla krasen dom za stare zakonike pare, ki bi bili sicer v nadlego »mladim«, ki se često sami komaj preživljajo. Kako potrebni so taki domovi, mora priznati vsakdo, ki ve. koliko trpe Često stari ljudje, ki nimajo na svetu kotička, potem ko so se izgarali. Tudi za samske osebe so nujno potrebni taki domovi, kjer bi se počutili vse drugače kakor sedaj, ko se potikajo po dragih stanovanjih kot podnajemniki. Danes odpuščajo monopolne tovarne delavce in delavke, ki dobijo po štiridesetletnem delu 320 Din pokojnine. Kako naj žive. če nimajo svoicev? Tudi za nje bi bil potreben tak dom. da bi mogli vsaj dostojno umreti. Vse te naprave, ki se bodo prav gotovo prej ali slej povsod uveljavile, bodo neizogibno prinesle v dosedanji način družinskega življenja znatne izpremembe, ki jih ne bo mogla preprečiti nobena reakcija. Kljub zunanjemu videzu se komaj opazno vrši izprememba forme družine, kar označujemo kot krizo družine, odnosno zakona. Vendar pa zakon, ki temelji na duševni in fizični harmoniji obeh drugov. v svojem notranjem bistvu ne bo podlegel nobeni krizi, naj se izpremeni zunanja forma kakorkoli. Predvsem napadajo sedaj poročene učiteljice in uradnice. Te žene pa zavzemajo le majhen del poročenih zaposlenih žen. Ako bi borba proti poročenim poklicnim ženam dovedla do zakonitega zaključka v smislu ženam sovražne tendence, si ta zaključek lahko predstavljamo: praktično bi izvajali naredbo v prvi vrsti proti malim nameščencem in delavcem, kjer služita oba zakonca Kdo zasluži prav za prav dvojno? Upokojenci, ki so nastavljeni v bankah, industriji in drugod, uradniki, ki imajo poleg svoje plače še dober postranski zaslužek. Goto vo| Toda h tem bi morali prišteti še razn»> nadzorne svetnike, delničarje «n druge, ki vlečejo denar, za katerega jim ni treba delati. Toda poklicne poročene žene? Te imajo sicer dvojno delo. namreč v gospodinjstvu in poklicu, toda gotovo ne dvojnega za-služka.Gospodinjstvo je neplačan poklic. Zaslužijo kvečjemu z delom izven doma. Ta zaslužek pa je navadno pičel. En sam človek z veliko plačo zasluži še zmerom več kakor par ducatov zakoncev, ki imajo »dvojni zaslužek«. Zato je kriva misel, da je moaoče se boriti proti brezposelnosti z odpustitvijo žen iz bolje plačanih služb ali pa z večjim pritiskom na plače nižjih uslužbenk. To se pravi problem le odlagati. Ofenziva proti poklicni in delovni ženi ni nič drugega kakor nov poizkus, da bi vso težo strašne gospodarske krize zvrnili na proletarijat, in sicer na njegov najslabot-nejsi in najmanj portčend del — na žene. Kakor zmerom divja boj tam, kjer je najmanj odpora Seveda ta gospodarski boi ni povsod tako prozoren. Povečini ee pokaže ideološko pobarvan in takrat je še nevarnejši Tako slišimo: žene morajo v svoji pripravljenosti do žrtev doprinesti žrtve in se začasno, dokler ne nastopijo normalni časi, odreči poklica. Kaj bi to danes pomenilo glede na poklic in zaslužek, je jasno vsakemu poklicno zaposlenemu. Veliko ulogo igra predvsem geslo o »naravnih« nalogah žene. >2ena mora nazaj v dom, postati mora zopet gospodinja in mati I« Pod tem geslom se vrši danes boj ne samo proti poročeni, temveč tudi proti neporočeni poklicni ženi Gospodarsko neodvisna. duhovno prosvetljena in teoretično podkovana žena bi pomenila nevarnost za ohranitev rodbine, za razmnoževanje naroda. omajala bi torej temelje današnjega družabnega reda. Gotovo je res, da Je mnogo Sen danes poklicno zaposlenih samo, ker jih je v to prisililo pomanjkanje. Res je, da največ trpe pod trojno obremenitvijo s poklicem, gospodinjstvom in materinstvom proletarske in malomeščanske žene. In vendar je ta argument nevaren. Takrat namreč, če izvaia-mo: to nenaravno stanje je mogoče ovlada-ti le, če ee žena povrne v gospodinjstvo in rodbino. Ta rešitev pa bi bila povsem ne-zgodovinska, kajti žensko poklicno delo je bilo posledica ogromnega gospodarskega procesa, namreč uvedbe stroja in tehnike v proizvodnjo. Če danes tehnične in racijonalne pridobitve še niso prodrle v vsa gospodinjstva, Cp je večina žen še preobložena z delom doma in v poklicu. Je to krivda današnjega svetovnega reda. Položaj v današnji svetovni gospodarski krizi je tak, da leže na eni strani nakopičene cele skladovnice blaga, milijoni pa stradajo fn v milijonih gospodinjstev nimajo najpotrebnejšega. Zato se ne glasi naše geslo: Žena naj se povrne v dom! To bi pomenilo: povrnitev v prejšnje gospodarske razmere in s tem zopetno zatiranje žene. Naš cilj pa je: po izpopolnjeni tehniki in po mehanizaciji do osvoboditve in enakopravnosti žene. Zahtevamo: razbremenitev žene z racionalizacijo gospodarstva, z ustanovitvijo skupnih kuhenj in skupnih pralnie, z ustanovitvijo domov za dojenčke im otroških vrtcev, kar je že uresničeno na Dunaju, ki je na višku v pogledu modernih socijalnib ustanov. Enake plače za može in žene za enako delo — cilj, ki ga je priznalo tudi že Društvo narodov, ki Konflikti, ki imajo svoj izvor v notra-Ticm, duševnem odnos ju obeh zakoncev, povzročajo predvsem krizo zakona in šele posredno krizo družine. Nedvomno pa se nahaja danes brez ozira na konflikte zakoncev v krizi družina, kar je pa le naravna posledica družabnega razvoja. Tu ne pomaga jadikovanje. kajti tudi družina je — kakor vse na svetu — podvržena razvoju. Kakor že omenjeno, je država v teku svojega razvoja v kapitalistično organizacijo odvzela družini drugo funkcijo za drugo. Zaradi velikega preobrata, ki ga je povzročil stroj v gospodarskem življenju, je šel tudi celotni kulturni razvoj v novo smer, kajti zgodovina priča, da povzroča vsak velik napredek v gospodarstvu istotako napredek in izpremembo na vseh drugih poljih: v politiki, morali, religiji, filozofiji, umetnosti. V6e pridobitve kulture se morajo postopno prilagoditi nori gospodarski osnovi, torej tudi družina, odnosno njena oblika ne more delati izjeme. Če pogledamo današnjo družino, moramo radi ali neradi priznati, da kljub na videz neizpremenjeni obliki davno ni več to, kar je bila še v polpretekli dobi. Celo na deželi dom, ki se istoveti z družino, ni več oni dom, kakor je bil nekdaj. To občutijo zlasti otroci bolj številnih družin, ki morajo takoj, ko odrasejo, za kruhom. Mnogi trdijo, da je dosedanja oblika dru-iine nujno potrebna predvsem glede na rzgojo otrok. Toda. če hočemo biti odkriti in stvarni, moramo spoznati, da je družinska vzgoja danes nekaj povsem navideznega. V vseh kulturnih državah je uvedena šolska obveznost, ki primora starše, da pre-puste svoje otroke od 6edmega leta dalje povsem novim vplivom, četudi niso vedno v skladu z njihovo miselnostjo. V Ameriki n. pr. otroci slovenskih staršev govore samo angleški. Če se čez leta vrnejo, vidimo, da so niib navade in mišljenje popolnoma tuji: rožna se vpliv miljeja in življenja, ki je bilo močnejše od vzgojnega epliva družine. Česar ne napravi šola s svojim vplivom, to dovrše razne mladinske organizacije, počitniške kolonije, zavetišča itd. A da bi se starši res uspešno posvetili vzgoji svojih otrok, je danes tudi zato nemogoče. ker jim manjka potrebnega časa, zlasti če sta oče in mati zaposlena v službi. To je bilo pa v delavskih družinah skoro vedno tako, a danes je prav pogosto tako tudi v uradniških družinah. Edinole matere iz bogatih družin bi se lahko posvečale vzgoji svojih otrok, toda te ne utegnejo, ker imajo preveč »družabnih obveznosti«, zato prepuščajo svoje otroke služinčadi. Resnica je tudi, da danes boj za eksistenco toliko zahteva od človeka, da bo težko dobil vse ono, kar potrebuje, le v družini, kajti ni vsakdo, ki plodi in rodi otroke, tudi zmo-ien, da jih vzgaja. Vobče je pa za današnjo dobo nujno potrebna vzgoja socijalnega čuta. ki se more razviti edinole v večjih socijalnib zajedni-rab kot je družina, ki je bila vedno torišče 'človeškega egoizma. Nedvomno bo razvoj sam prinesel, da se bodo take institucije, ki coie skupnost otrok, vedno bolj izpopolnjevale. tako da jim bodo starši radi in z zaupanjem izročali svoje otroke. Izpopolnitev teh institucij je nujno potrebna v interesu ženine diferencijacije, zakaj nemogoče je, da bi žena trajno nosila breme trojne zaposlitve: v službi, kot mati in kot gospodinja. Da bi se žena povrnila nazaj k tdomačemu ognjišču«, ji ne dopuščajo gmotne razmere. A če je spoznala veliko vrednost, ki jo ima njena gospodarska neodvisnost tudi za njen socijalni položaj in duhovni podvig, tedaj poklica tudi noče opustiti, saj se zaveda, da bi to pomenilo korak nazaj v njenem napredku. Zato pa Je nujno potrebno, da se izpremeni dosedanja oblika gospodinjstva, ki je prav ženi v največje breme. Kakor vidimo, se to postopno že uvaja pod pritiskom razmer. V Ameriki V »Vossische Zeitung« beremo zelo aktualen članek Eve Schubringove o krizi poklicnega udejstvovanja žene, saj je stališče žene zlasti v delovnih centrih Evrope bolj problematično kakor kdaj poprej navzlic pravicam in svoboščinam, ki so jib dosegle žene dosedaj v veliki meri. Tudi med njimi samimi se javlja razkol; starejše poklicne žene. ki so po trdem delu in obupnem pričakovanju doživele uresničenje najdrznejših želj, se nahajajo v kaj težavnem položaju: njihov najvišji cilj, združitev poklica in zakona, ne more več veljati za vzor, ker gledajo sedaj poklicno poročeno ženo, ki so jo prej iz vzgojnih razlogov posebno povzdigovali. sedaj iz eocijalnib razlogov povsod postrani. Če pa sprašuješ mlade poklicne žene o spremenjenem odnosu sodobnega sveta do ženskega poklicnega udejstvovanja, ti odgovarjajo, da se ni ničesar spremenilo, da sta naobrazba in gospodarska neodvisnost neprecenljive lastnosti, ki jih tudi moderni mož noče več pogiešati, da je žensko poklicno delo že zdavnaj uvrščeno v gospodarsko življenje, iz katerega ni več mogoče izriniti. Na drugi strani pa se javlja naveličanost pri vseh tistih ženah, ki poznajo poklicno Brezposelnost in žensko delo Od L 1918. ni bilo hujše gonje proti poklicni ženi, kakor jo doživljamo danes. Čim večja je zaradi gospodarske krize stiska delavcev in nameščencev, tem ostrejši postaja boj. Žene morajo ven iz služb, da napravijo prostor brezposelnim možem! Novine vsega sveta posvečajo tej temi cele strani. Žene naj se umaknejo — in problem brezposelnosti bo rešen. Ta argumentacija se vidi zelo verjetna. O ekonomičnem in političnem ozadju te patentne rešitve pa žal tudi žene niso poučene. Zato je potrebno, da zopet in zopet obravnavamo to vprašanje. Cilj vseh napadov je poročena žena, ki szasluži dvojno« in odjeda kruh in delo brezposelnim rodbinskim očetom. Morda je v poedinib primerih res pravičneje odpuščati iz službe poročene žene in hčerke, če naj velja isto tudi za moža trgovke ali pa za sina generalnega ravnatelja. Toda ne gre za poedine primere, temveč za enostransko, preračunano gonjo proti ženskemu spolu. Večino poklicnih žena sestavljajo male obrtnice, lastnice živilskih in drugih trgovin, industrijske delavke, cela množica po-strežnic. šivilj in stenotipistk, torej po vu-čini žene s prav majhnim zaslužkom, ki bi jih v največ primerih niti ne mogli nadomestiti z možmi, ali pa so tako slabo plačane, da bi nobena moška delovna moč ne hotela zavzeti njihovih mest. Zapeka, znanstvena dognanja potrjujejo, da služi naravna »Franc Jožefova« grenči-ca pri zagateniu vseh vrst z najboljšim uspehom. za »milijonski" V. razred drž. raz. loterije so dospele. ^ Igralci naj jih obnove do 2. marca. — žrebanje se bo pričelo dne 3. marca in bo trajalo do 25. marca. Izžrebane številke bomo redno objavljali v »Jutru« Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. MALI OGLASI DIN 1U— 1 m3 zdravih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon št. 2708. 6774/15 Čevlji na obroke »Tempo« Gledališka ulica 4 'nasproti gledališča). 114-€ Kamgarm »ngleSkt, 6ež!c tn semikl po telo nizkih eenab t tr »ovind 0. Slibar, Ljubljana Start trg 21. 67-6 Hišo s trgovino ia nekaj zemljišča i6čem aa Jesonicah, v Radovljici ali v bližini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »Gorenjsko«. 6511-30 Opremljeno stanovanje sraJrooa, jedifaic« n kuhinja, t vili ta&oj oddam. Naslov v ogiasaem oddelku »Jutra«. 8538-21 Stanovanje 3 iob, kabineta, kuhrnje. pritiklin, po ceni oddam. Val. Vodnikova 28. Zelena jama. 6610-21 Prazno sobo separšreno s stopnji«, s prodsobrioo in straniščem oddam n® Zrinjskega ee sti St. 15, visoko priti'čj«. 6184-23 Vrtnar t dobrimi spričevali, liče Mužbo za takoj — najraje na graščini. Ponudbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod šifro »Dobra »pričevala«. 6479-2 Hišo z vrtom oddam v najem proti plačila za 5 let naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6793-20 Vaaka Geeeda SO par: ta dajanj« oanlova ali a ti tra pa i Dia. fl) K«w It«, laainika, plača aa mkt bmed« 60 par; aa »aatav aH Šifre S Dis. — Kdor • a 41 aadntck, pa m vaaka foaeto 1 Din, aa dajanj« aaslova ali aa Kba pa 8 Dva. (S) Pes volčjak dober čuvaj, S le* *tar2 naprodaj. Interesenti tiaj javijo nasiov aa oglasa oddelek »Jirira« po«i šifra »Volčjak«. 6647-27 Stanovanje oddan na Kode{j«v«m pod barakami, Stepanja va« 86 6692-31 Slugo Aabrega telovadca sprejmem. Ponudbe z navedbo Bt.roke oa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Te-k-vadee 250«. 6383-1 Frizerka dobro ievežbaaa v »ndn-liiranjn. manikiranju, trajni ia vodni ondulaciji, stara 19 let. išče meata. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6572-2 Telefon 2059 Opremljeno sobo svetlo ia tračno oddam s 1. marcem mirni gospodični — tudi dijakinji — kateri se nudi tudi dobra domača brana. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 6399-33 /V PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Perica sprejme perilo t pranje tia dom. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 6615-3 Kitajske slavce prima pSer Angora mačke prooa IicDort Šivali, B!edL S442--3T Kratek črn klavir dobro obracjen ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jetra«. 6736-3C Služkinjo *Harej«o moč za vsa hišna d>ia iščem. Naslov se iz v-8 v oglasnem oddelku »Jutra«. 66ČX>-1 Kuharica ki je zmo£na voditi tudi samostojno gospodinjstvo, žeh mesto t večjem podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6663-2 Šivilja oblek in perila gre po nitki ceni šivat na dom. Naslov pov« oglaaai oddelek »Jutra«. 6391-3 Vsak* beseda 1 Dim: » dajanj, aaotora aH aa *Uw» pa S Dva. (17) Vajenca m kleparsko obrt sprej-»neon. Hrana in stanova ej« v hiši. Alojs Koroe. kleparetvo r Cerknici. 65S7-1 Pekarno v Ljubljani s stanovanjem oddam v najem z mesecem avgustom, ker dosedanji najemnik, ki obratuje ie 25 tet na tej pekarni. vsled starosta obrat opusti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6633-17 išče službo pri boljSi družini, kjer bi opravljala tudi druga hišna dela. — Naslov: Batni* Mioi. ID-slinje. 6227-2 CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE. TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NAŠE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO EN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ Natakarico •sprejmem takoj 1 nekaj kavcije, na račun vname T-osebno sobo. Zgiasiti se je: Gostilna Jegličeva 5. 6607-1 Trgovski pomočnik mešan« stroke, vojaščine prost, dober prodajalec, želi službo. Gen j. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Pošten«. 6427-2 Žagar samostojen v rezan io to popravilu na venecijanki, išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6687-2 Učenko »s. strojno pletenje sprejmem s hrajv) in stanova ttjwn ah brez. Večna pot »t^v. 3 — Podrožnik. 6513-1 ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljnbljana, Dunajska e. M Prva oblastveno koncesijo lirana. Prospekt 15 taston; - pišite ponj! 0 č e n e e »prejema vsak čas. 251 Temeljit pouk dajem, k on verza« jo francoščine, ruščiine. Naslov v oglasnem odd-edku »Jutra«. 6640-4 različne tiskovine, Časopise, diplome* revije, vrednostne papirje. koledarje, srečke, knjige i. t. d. enobarvni in večbarvni tisk, pisma, razglednice slike osmrtnice. ovitke. jedilne liste. cenike vizitke. računske zaključke poročna naznanila in vabila Mlekarno dobro idočo, v sredini Maribora prodam rada bolezni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6553-19 Lokal primeren ta specorijo to galanterijo ugodno oddam Cenj. dopise na oglasi«; oddelek »Jutra« pod šifro ►Promet 20«. 6325-19 Natakarica išče službo ▼ boljši gostil ui. Naslov pove oglasni >ddelek »Jntra«. 6726-2 Nova vila trietaaovanjaka, ▼ krasni solnčnj legi ob Tomšičevem drevoreda ▼ M ari bo m naprodaj. — Dopise na podružnico »Jutra« v Ma ribora pod šifr« »Krasna lega«. «295-20 Stelaže poM In drug inventar ta špeeerij. trgovini«. ▼ najboljšem stanja prodam. — Naslov r oglasnem oddelka »Jntra«. 6390-6 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ca konzorcij »Jutra* Adoil Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaroaria Vrane Jezerfiek. Za del je odgovoren Alojz Novak. Vat S LdubUanL