glas mladih 151 Physical fitness as an important factor of positive physical self-concept of Slovenian adolescents Abstract Adolescents’ self-concept decreases with age, which is especially noticeable in girls. Part of general self-concept is physical self-concept: a basic dimension of self-concept developed in childhood. It is related to development of other dimensions of self-concept. Previous researches have shown positive correlations between physical self-concept and physical fitness; however, it is less known whether the physical fitness compo- nents effect self-concept in adolescence. Therefore, we conducted a study on representative sample of 910 students in sixth, seventh, eighth and ninth grade of primary school, who participated in ACD.Si 2013 study. Their physical fitness was assessed by SLOfit and EUROFIT tests and self-concept was assessed using Slovene version of SDQ I questionnaire. Using multiple linear regression, three models were created to analyse predictive power of physical fitness for the level of self-concept. All three models were statistically significant, however explained variance var- ied among self-concept dimensions: general self-concept (R 2 =0,075), physical self-concept – physical appearance (R 2 =0,166) and physical self- concept – physical ability (R 2 =0,405). Variables defining aerobic endurance had the biggest impact on designing of the last model. Therefore, we assume that aerobic exercise of adolescents would have the most positive effect on their physical and consequently general self-concept. Keywords: primary school, teenagers, physical ability, physical efficiency. Izvleček V obdobju mladostništva se samopodoba mladostnikov, posebej deklet, zniža. Ena izmed sestavin samopodobe je telesna samopodoba, ki je prvinska sestavina samo- podobe, ki se izoblikuje že v zgodnjem otroštvu in vpliva na oblikovanje ostalih sesta- vin samopodobe. Predhodne raziskave so pokazale na pozitivno povezanost telesne samopodobe in telesne pripravljenosti, manj pa je znanega o tem, kakšen je vpliv po- sameznih komponent telesne pripravljenosti na samopodobo v občutljivem obdobju odraščanja mladostnika. Da bi preučili navedeno, smo izvedli študijo na reprezentativ- nem vzorcu 910 učencev šestega, sedmega, osema in devetega razreda osnovne šole, ki so sodelovali v raziskavi ARTOS 2013. Za merjenje telesne pripravljenosti smo upo- rabili merske naloge iz merske baterije športnovzgojni karton in EUROFIT, za merjenje samopodobe pa vprašalnik samopodobe za otroke SDQ I. Vpliv telesne pripravljenosti na samopodobo smo preučevali z regresijskimi modeli. Vsi modeli so bili statistično značilni, vendar je pojasnjena varianca precej različna glede na preučevano dimen- zijo samopodobe: splošna samopodoba (R 2 = 0,075), telesna samopodoba, povezana z zunanjim videzom (R 2 = 0,166) in telesna samopodoba, povezana s telesnimi spo- sobnostmi (R 2 = 0,405). Na oblikovanje slednjega modela sta imeli največji vpliv spre- menljivki, ki opredeljujeta aerobno moč, zato predvidevamo, da bi se lahko s športno vadbo, ki bi bila osredotočena na razvoj te moči, najbolj pozitivno vplivalo na telesno in posledično splošno samopodobo mladostnikov. Ključne besede: osnovna šola, najstnik, gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost. Monika Morato 1 , Kaja Meh 1 , Darja Kobal Grum 2 , Gregor Jurak 1 Telesna pripravljenost kot pomemben dejavnik pozitivne telesne samopodobe slovenskih mladostnikov 1 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 2 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani 152 „ Uvod Samopodobo opredelimo kot vrednost, ki si jo posameznik pripisuje (Baumeister, Campbell, Krueger in Vohs, 2003; Marsh, 1990), in zajema predstave, zaznave, misli, pojmovanja in prepričanja o sebi (Musek, 2010). Pozitivno vrednotenje samopodo- be je povezano z zadovoljstvom in srečo, prispeva tudi k višji uspešnosti na učnem in športnem področju (Bracken, Bunch, Keith in Keith, 2000). Pozitivno vrednote- nje samopodobe je v obdobju zgodnjega mladostništva pomembno, saj vpliva na mentalno, čustveno ter telesno zdravje (Andonova, 2015). Po Shavelsonu in Bolusu (1982) je samo- podoba strukturirana iz večjega števila področij, ki so hierarhično urejena; vsem nadredna je splošna samopodoba. Podro- čja samopodobe so med seboj povezana in soodvisna (Dolenc, 2010). Eno izmed področij splošne samopodobe je telesna samopodoba [ang. physical self concept], ki jo nadalje razdelimo še na telesne spo- sobnosti [ang. physical ability] (zaznave o spretnostih in zanimanje za šport in tele- sno dejavnost itd.) in zunanji videz [ang. physical appearence] (zaznave o telesni pri- vlačnosti, primerjava videza z drugimi itd.) (Marsh, 1990). Telesna samopodoba je prvinska in naj- globlja sestavina samopodobe (Damon in Hart, 1988; Musek, 1992), saj se oblikuje že v zgodnjem otroštvu in vpliva na oblikova- nje ostalih sestavin samopodobe (Dolenc, 2010). Že pred devetim letom telesna sa- mopodoba predstavlja enega pomembnih kazalnikov duševnega zdravja (Stein, 1996). Pozitivno vrednotenje samopodobe po- membno pozitivno vpliva na telesno de- javnost, zavzetost za vadbo in ohranjanje zdrave telesne pripravljenosti (Marsh 1997). Med moškimi in ženskami so razlike v sa- mopodobi, prve se pojavijo ob prehodu v mladostništvo, kjer fantje izkazujejo višjo samopodobo (Morin, Maiano, Marsh, Na- gengast in Janosz, 2013). Da je samopo- doba mladostnikov višja od samopodobe mladostnic, kaže veliko število raziskav (npr. Brake, 2006; Dolenc, 2009; Verstovšek, 2011), kar velja tudi na področju telesne samopodobe (npr. Dolenc 2009; Vrečič, 2015). Dekleta so manj zadovoljna s svojim videzom (npr. Adlešič, 1999; Mattsson, Rau- storp, Ståhle in Svensson, 2006), od katere- ga je njihova samopodoba najbolj odvisna. S starostjo se samopodoba niža (Baldwin in Hoffmann, 2002; Brake, 2006). Ključen je prehod iz otroštva v mladostništvo, kjer pride do prvega upada samopodobe, nato pa se le-ta v mladostništvu še zniža (Rosen- berg, 1986). Tako primerjave samopodobe v otroštvu in mladostništvu konsistentno kažejo, da imajo mladostniki nižjo samopo- dobo (npr. Adlešič, 1999; Dolenc, 2009). V obdobju mladostništva začnejo posame- zniki razmišljati o sebi in svojih značilnostih, kar vodi v kritičnost do samih sebe in niža- nje samopodobe (Adlešič, 1999). Telesna pripravljenost predstavlja spo- sobnost učinkovitega izvajanja vsakdanjih dejavnosti brez prehitrega utrujanja in z za- dostno energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih ali za premagovanje nadpov- prečnih telesnih stresov ob nepričakovanih dogodkih (Clarke, 1979). V življenju sodob- nega človeka jo lahko opredelimo kot mero telesne sposobnosti učinkovitega in uspe- šnega delovanja pri delu in prostočasnih dejavnostih, kot mero zdravja, kljubovanja hipokinetičnim obolenjem ter uspešnega soočanja z izrednimi razmerami. Obstaja- jo različne delitve telesne pripravljenosti, ključno pa je, da telesna pripravljenost vključuje tako različne gibalne in funkcio- nalne sposobnosti (ravnotežje, koordinacija gibanja, gibljivost, mišična moč, hitrost ter aerobna in anaerobna vzdržljivost), ki se običajno odražajo v gibalni učinkovitosti, kot tudi sestavo telesa. Telesna pripravlje- nost tako predstavlja razsežnost, ki se spre- minja z otrokovo oz. mladostnikovo rastjo, dozorevanjem, redno telesno dejavnostjo in življenjskim slogom. Hkrati pa vpliva na druga področja otrokovega razvoja. Z iz- boljšanjem telesne pripravljenosti se lahko izboljša telesna dejavnost in zaznava telesa (Fox, 2000; Sonstroem, 1998). Telesna de- javnost tako pozitivno vpliva na splošno samopodobo mladostnikov (Ekeland, Heia- na in Hagna, 2005; Vrečič, 2015), telesna pripravljenost pa na njihovo telesno samo- podobo. Haugen, Ommundsen in Seiler (2013) so ugotovili, da so na samopodobo, povezano s telesnimi sposobnostmi, pozi- tivno vplivale vzdržljivost, moč zgornjega dela telesa in moč spodnjega dela telesa, pri čemer je pri moških izstopal vpliv moči zgornjega dela telesa. Na samopodobo, povezano s telesnim videzom, je vplival le indeks telesne mase. Pri moških sta nanjo posredno vplivali tudi moč in gibljivost. Mladostniki, ki imajo dobro razvite gibal- ne sposobnosti, se počutijo kompeten- tne v gibanju, kar jih motivira za telesno dejavnost (Barton, Fordyce in Kirby, 1999), in ravno gibalne sposobnosti postajajo z odraščanjem za mladostnike vse bolj po- membne (Mattson, idr., 2006). Samopodo- ba se pozitivno povezuje z gibalno učin- kovitostjo in rezultati gibalnih sposobnosti (Borrego Balsalobrea, Díaz Suáreza in López Sáncheza, 2014; Haugen idr., 2013). Pridobi- vanje in ohranjanje športnih kompetenc ima poleg ugodnega vpliva na telesno in splošno samopodobo pozitiven vpliv tudi na razvoj in ohranjanje gibalne učinkovito- sti in telesne pripravljenosti (Gudasic, Kin- nuen, Mattsson, Raustorp in Stahle, 2004). Manj je znanega o tem, kakšen vpliv imajo posamezne komponente telesne pripra- vljenosti na samopodobo v občutljivem obdobju odraščanja mladostnika, zato je bil namen naše raziskave preučiti vpliv po- sameznih komponent telesne pripravlje- nosti, ki so vezane zlasti na gibalno učinko- vitost, na splošno in telesno samopodobo pri mladostnikih. „ Metode Udeleženci V raziskavi smo uporabili podatke, zbrane v okviru raziskave ARTOS (Analiza razvoj- nih trendov otrok v Sloveniji) 2013. Celoten vzorec raziskave ARTOS 2013 na osnovno- šolcih obsega 3476 učencev v starosti od 5 do 15 let, od tega 1769 fantov (51 %) in 1707 deklet. To predstavlja približno 2 % celotne populacije, kar je reprezentativen vzorec mladostnikov v Sloveniji. Vzorec je predstavljen v članku o dizajnu raziskave (Jurak, Kovač in Starc, 2013). V vzorec naše raziskave smo vključili 910 učencev šestega, sedmega, osmega in de- vetega razreda, katerih povprečna starost je znašala 12,81 leta (SD = 0,95). Od tega je bilo 495 fantov in 415 deklet. Pripomočki Za ugotavljanje telesne pripravljenosti otrok smo uporabili merske naloge iz mer- ske baterije športnovzgojni karton (Ko- vač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011) in EUROFIT (1993) s pripadajočimi protokoli merjenja. Uporabili smo sledeče gibalne merske naloge: dotikanje plošč z roko (20 sekund), stisk pesti, dviganje trupa (60 se- kund), skok v daljino z mesta, premagova- nje ovir nazaj, predklon sede, zvinek s pali- co, bobnanje z rokami, vesa v zgibi, tek na 60 metrov, tek na 600 metrov in stopnjeval- ni tek na 20-metrski razdalji. glas mladih 153 Za merjenje splošne in telesne samopodo- be smo uporabili Vprašalnik samopodobe za otroke SDQ I – The Self-description Questi- onnairre (Marsh, Smith in Barnes, 1983). SDQ I je večdimenzionalni vprašalnik, namenjen merjenju sedmih dimenzije samopodobe (telesne sposobnosti/šport, zunanji videz, bralne sposobnosti, matematične sposob- nosti, odnosi z vrstniki, odnosi s straši in šolska samopodoba) in splošne samopo- dobe. V naši raziskavi smo uporabili splo- šno samopodobo in dve dimenziji telesne samopodobe: samopodobo, povezano s telesnimi sposobnostmi, in samopodobo, povezano z zunanjim videzom. Vprašalnik je namenjen merjenju samopodobe med 7. in 11. letom, vendar se uporablja tudi za mladostnike do 14. leta starosti (Marsh, 1983). Sestavljen je iz 76 postavk, na katere udeleženci odgovarjajo s pomočjo 5-sto- penjske lestvice Likertovega tipa, pri čemer 1 pomeni, da trditev za udeleženca sploh ni značilna, in 5, da je popolnoma značilna. Postopek Zbiranje podatkov je potekalo v treh sku- pinah: antropometrične meritve, motorika in izpolnjevanje vprašalnikov. Vsak udeleže- nec je bil na meritvah prisoten dva dneva. V prvem dnevu je del udeležencev opravil antropometrične meritve, medtem ko je drugi del opravljal gibalno testiranje. Pred in po omenjenih meritvah so izpolnili še spletne vprašalnike. Drugi dan sta se sku- pini zamenjali. Podroben opis postopka je dostopen v članku o dizajnu študije (Jurak idr., 2013). „ Rezultati Tabela 1 prikazuje osnovno opisno stati- stiko, razdeljeno v starostne kategorije in ločeno po spolu. Za nazornejši prikaz razlik v vrednostih spremenljivk smo uporabljali t. i. rezano starost (skupine 11,00–11,99 let, 12,00–12,99 itd.), ki smo jo kasneje v mode- lu multiple regresije zamenjali s kronološko. S starostjo fantje dosegajo boljše rezulta- te na gibalnih merskih nalogah predklon sede, bobnanje z rokami in stisk pesti, upa- dajo pa rezultati na merski nalogi zvinek s palico. Pri dekletih se s starostjo izboljšujejo rezultati na merskih nalogah predklon sede (stagnacija pri 12 letih), bobnanje z rokami in stisk pesti. Primerjava surovih vrednosti gibalnih merskih nalog med enako starimi fanti in dekleti kaže, da dekleta dosegajo boljše rezultate pri merskih nalogah pred- klon sede, bobnanje z rokami in zvinek s palico, pri vseh ostalih merskih nalogah pa so rezultati fantov boljši. Rezultati vprašalnika SDQ I kažejo, da pri fantih in dekletih rezultat upada; samopo- doba se na vseh treh dimenzijah s starostjo niža. Rezultati deklet so vedno nižji kot re- zultati fantov, največji upad in razlika sta opazna na področju telesne samopodobe, povezane z zunanjim videzom. V nadaljevanju smo z multiplo linearno regresijo preverjali, če set neodvisnih spre- menljivk (rezultati posameznih merskih nalog gibalne učinkovitosti, spol, starost) pojasnjuje posamezno odvisno spremen- ljivko (splošno samopodobo, telesno sa- mopodobo, povezano z zunanjim vide- zom in telesno samopodobo, povezano s telesnimi sposobnostmi). Nadalje nas je zanimalo, v kolikšni meri posamezne ne- odvisne spremenljivke (prediktorji) poja- snjujejo celoten model. Z determinacijskim koeficientom (R 2 ) smo ugotavljali, kolikšen je delež variance odvisne spremenljivke, ki jo pojasnjujejo neodvisna spremenljivke. Skladno z navedenim smo pripravili tri mo- dele, rezultate pa prikazali v Tabeli 2. V prvem modelu smo kot odvisno spre- menljivko določili splošno samopodobo, Tabela 1 Opisne statistike gibalnih merskih nalog in vprašalnika SDQ I. 11 let 12 let 13 let 14 let M Ž M Ž M Ž M Ž Gibalne merske naloge N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) N AS (SD) Dotikanje plošč z roko (20 s) 36 36,31(4,35) 44 36,8 (3,79) 147 37, 2 (4,58) 120 37,51 (4,74) 161 39,93 (4,27) 142 39,65 (4,82) 151 41,95 (4,81) 106 41,41 (5) Dviganje trupa (60 s) 36 40,81(9,74) 44 37,23 (7,84) 147 41,86 (9,46) 118 36,46 (9) 159 41,63 (10,34) 139 39,44 (9,22) 149 43,56 (11, 0 4) 104 41,35 (10,29) Vesa v zgibi 35 27,69(21,33) 44 23,32 (20,07) 147 28,82 (20,36) 119 20,41 (19,6) 159 34,21 (21,58) 142 22,71 (17, 0 4) 150 35,85 (23,1) 104 30,12 (24,09) Tek na 60m 35 1 1,34(1,37) 43 11,35 (1,12) 140 10,93 (1,01) 113 11,15 (1) 158 10,47 (1,12) 138 10,9 (,96) 148 10,03 (1,16) 103 10,88 (,97) Tek na 600m 36 174,58 (34,33) 44 182,32 (35,94) 145 164,94 (25,7) 122 18 0,93 (37,19) 161 161,76 (31,35) 145 176,63(27,48) 147 158,39(31,33) 106 185,24(28,31) Stopnjevalni tek na 20m 35 11,19 (1,15) 43 10,67 (,87) 133 11,41 (1,09) 115 10,93 (,92) 151 11,72 (1,18) 140 11, 0 6 ( ,9) 146 12,05 (1,14) 106 10,9 (,86) Skok v daljino z mesta 36 167,94 (21,16) 44 156, 07(21,82) 147 174,16(20,81) 116 161,32(21,97) 160 184,84(24,78) 141 167, 8 (20, 62) 151 193,51(25,29) 104 167,59(22, 81) Premagovanje ovir nazaj 35 14,79 (4,95) 44 15,84 (4,11) 147 14,33 (4,22) 116 14,57 (3,49) 159 13,64 (3,75) 137 14,35 (4,01) 148 13,29 (4,4) 102 13,7 (3,58) Predklon sede 36 15,14 (6,32) 44 22,82 (5,92) 147 16,11 (6,64) 119 21,92 (6,02) 159 17, 0 8 (8,18) 141 24,09 (7,85) 151 17, 39 (8, 02) 106 25,66 (7,26) Zvinek s palico 36 84,47 (16,29) 44 83,3 (16,65) 147 90,56 (16,39) 120 84,29 (16,75) 161 92,8 (18,03) 140 85,4 (16,16) 150 97, 05 (16,71) 105 83,86 (19,09) Bobnanje z rokami 36 13,33 (3,83) 44 14,55 (4,08) 147 14,54 (4,23) 120 17, 03 (4, 3) 161 16,37 (4,39) 142 18,04 (4,6) 150 16,82 (4,29) 105 19,52 (4,27) Stisk pesti 36 22,89 (4,89) 44 23,41 (4,12) 147 26,13 (5,59) 117 24,55 (4,64) 160 31,55 (7,24) 140 26,92 (4,46) 151 34,48 (7,72) 106 37 ,69 (4,6) SDQ I Telesne sposobnosti 38 35,97 (7,09) 44 32,07 (6,24) 155 36,01 (5,98) 126 31,39 (7,01) 170 34,07 (6,54) 154 29,45 (7,96) 158 33,75 (6,73) 112 27,71 (7,42) Zunanji videz 38 33,42 (7,59) 44 30,2 (7,45) 153 32,17 (6,93) 126 29,2 (6,74) 170 31,85 (6,12) 154 26,79 (7,59) 158 30,99 (6) 112 24,6 (7,61) Splošna samopodoba 38 39,29 (5,92) 44 38,27 (6,45) 153 38,8 (6,22) 126 37,69 (5,69) 170 38 (6,05) 154 35,86 (6,6) 158 37 ,44 (5,09) 112 35,27 (6,14) Opombe: 11 let, 12 let, 13 let, 14 let = rezana starost udeležencev; M = moški spol, Ž = ženski spol; AS = aritmetična sredina, SD = standardni odklon. 154 neodvisne spremenljivke pa so bile spol, starost in posamezne gibalne merske na- loge. Rezultati kažejo, da regresijski model statistično značilno pojasnjuje splošno samopodobo – statistično značilen vpliv nanj pa imajo prediktorji: spol, starost in predklon sede. Če gledamo zgolj te pre- diktorje, se splošna samopodoba preizku- šanca zmanjša za 1,164 točke za vsako leto starosti, zniža za 1,988 točk pri dekletih in se zviša za 0,079 točke z vsakim centimetrom predklona sede. V drugem modelu smo kot odvisno spre- menljivko določili telesno samopodobo, povezano z zunanjim videzom, neodvisne spremenljivke pa so ostale starost, spol in posamezne gibalne merske naloge. Rezul- tati modela so pokazali, da set neodvisnih spremenljivk statistično značilno pojasnjuje samopodobo, povezano z zunanjim vide- zom. Statistično značilen vpliv na regresijski model imajo prediktorji: spol, starost, tek na 60 m in predklon sede, na meji statistične značilnosti se nahaja zvinek s palico. Če gledamo zgolj te prediktorje, se telesna sa- mopodoba, povezana z zunanjim videzom, zmanjša za 1,373 točke za vsako leto staro- sti, zniža za 4,365 točk pri dekletih, je nižja za 0,768 točke z vsako desetinko sekunde več pri teku na 60 m in se zviša za 0,07 toč- ke z vsakim centimetrom predklona sede. V tretjem modelu smo kot odvisno spre- menljivko določili samopodobo, poveza- no s telesnimi sposobnostmi. Neodvisne spremenljivke so ostale spol, starost in posamezne gibalne merske naloge. Rezul- tati modela so pokazali, da set neodvisnih spremenljivk statistično značilno pojasnjuje samopodobo, povezano s telesnimi spo- sobnostmi. Statistično značilen vpliv na regresijski mo- del imajo prediktorji: spol, starost, tek na 600 m, stopnjevalni tek na 20 m razdalji, skok v daljino z mesta, predklon sede in stisk pesti. Na meji statistične značilnosti se nahaja merska naloga zvinek s palico. Če gledamo zgolj te prediktorje, se samopo- doba, povezana s telesnimi sposobnostmi, zmanjša za 2,359 točke za vsako leto staro- sti, zniža za 2,774 točke pri dekletih, je nižja za 0,47 točke z vsako sekundo več pri teku na 600 m, se zviša za 1,172 točke za vsak km/h več pri stopnjevalnem teku, se zviša za 0,046 točke za vsak centimeter več pri skoku v daljino z mesta, se zviša za 0,067 točke z vsakim centimetrom predklona sede in se zviša za 0,084 za vsak kilogram pri stisku pesti. „ Razprava Ključna ugotovitev naše študije je, da te- lesna pripravljenost pomembno vpliva na telesno samopodobo slovenskih mlado- stnikov, še posebej na samopodobo, po- vezano s telesnimi sposobnostmi. Pri tem je vpliv posameznih komponent telesne pripravljenosti oz. gibalnih sposobnosti zelo različen. Enako kot v predhodnih raziskavah (Bal- dwin in Hoffmann, 2002; Brake, 2006; Ro- senberg, 1986) tudi naša študija kaže, da se s starostjo nižata splošna in telesna sa- mopodoba mladostnikov. Najvišje so se na vprašalniku SDQ I so vrednotili udeleženci, stari 1 1 let, nato so se s starostjo udeleženci nižje vrednotili. Tudi razlike med spoloma, ki smo jih zaznali, so skladne z rezultati predhodnih raziskav (Brake, 2006; Dolenc, 2009; Verstovšek, 201 1; Vrečič, 2015). Ženske se nižje vrednotijo tako na dimenziji splo- šne samopodobe kot tudi na obeh dimen- zijah telesne samopodobe. Če primerjamo rezultate obeh spolov in vseh starosti ude- ležencev, je očitno, da se na tej dimenziji udeleženci najnižje vrednotijo. V tem ob- dobju mladostniki postajajo čedalje bolj samokritični, kar se kaže tudi v nižjih rezul- tatih na lestvicah samopodobe (Adlešič, 1999). Večji in zgodnejši upad pri dekletih opazimo tudi zaradi tega, ker prej kot fantje vstopijo v obdobje mladostništva. Dekleta se na vprašalniku samopodobe v primerjavi s fanti vrednotijo nižje ne glede na starost. Najnižje so se vrednotile 14-le- tnice na dimenziji samopodobe, povezane z zunanjim videzom (24,6), razlika med nji- hovim rezultatom in povprečnim rezulta- tom fantov znaša 6,39 točke, kar je več kot 1 SD (6 točk) pri fantih na isti dimenziji. Raz- lika med spoloma se je s starostjo pravilo- ma večala na obeh dimenzijah telesne sa- mopodobe in pri splošni samopodobi, do večjih razlik je prišlo na obeh dimenzijah telesne samopodobe. Rezultati se skladajo z rezultati predhodnih raziskav, ki kažejo, da se v obdobju mladostništva pojavijo prve razlike v samopodobi med spoloma v prid fantov (npr. Brake, 2006; Dolenc, 2009; Mo- rin idr., 2013). Analiza vpliva telesne pripravljenosti in nje- govih posameznih komponent na splošno in telesno samopodobo pri mladostnikih Tabela 2 Regresijski modeli samopodoba, spol, starost, posamezne gibalne merske naloge Splošna samopodoba Telesna samopodoba: zunanji videz Telesna samopodoba: telesne sposobnosti B SE (B) β B SE (B) β B SE (B) β Konstanta 53,427 7, 225 64,755 8,378 58,386 7, 053 Spol -1,988 ,542 -,165 *** -4,365 ,629 -,297 *** -2,774 ,529 -,189 *** Starost -1,164 ,267 -,176 *** -1,373 ,309 -,17 *** -2,359 ,26 -,294 *** Dotikanje plošč z roko (20 s) -,051 ,051 -,041 -,089 ,059 -,059 -,056 ,05 -,037 Dviganje trupa (60 s) -,01 ,025 -,017 -,033 ,029 -,045 ,042 ,024 ,057 Vesa v zgibi -,012 ,012 -,044 -, 011 ,013 -,032 -,012 , 011 -,035 Tek na 60m -,254 ,292 -,048 -768 ,338 -,12 * -,465 ,285 -,073 Tek na 600m -,005 ,01 -,027 -,015 , 011 -,065 -,047 ,009 -,204 *** Stopnjevalni tek na 20m ,248 ,295 ,046 ,129 ,342 ,02 1,172 ,288 ,178 *** Skok v daljino z mesta ,013 ,014 ,056 ,017 ,016 ,06 ,046 ,013 ,16 *** Premagovanje ovir nazaj -,056 ,071 -,038 -,021 ,083 -,012 ,042 ,07 ,023 Predklon sede ,079 ,03 ,11 ** ,07 ,034 ,079 * ,067 ,029 ,076 * Zvinek s palico ,022 ,013 ,064 ,028 ,015 ,067 -,024 ,012 -,057 Bobnanje z rokami ,087 ,049 ,067 -,053 ,057 -,033 -,007 ,048 -,004 Stisk pesti -,022 ,037 -,026 -,053 ,043 -,051 ,084 ,036 ,08 * R 2 ,075 ,166 ,405 F 4,709 *** 11,54 8 *** 39,601 *** Opombe: * = p ≤ ,05, ** = p ≤ ,01, *** = p ≤ ,001. glas mladih 155 je pokazala, da telesna pripravljenosti stati- stično značilno vpliva na vse tri preučevane dimenzije samopodobe, vendar pa skladno s predhodnimi izsledki (Haugen idr., 2013) daleč najbolj pojasnjuje samopodobo, povezano s telesnimi sposobnostmi. Nave- deno lahko razlagamo s tem, da z izboljša- njem telesne pripravljenosti posamezniki zaznajo izboljšanje telesnih sposobnosti (Fox, 2000; Sonstroem, 1998), zaradi česar se lahko zviša tudi njihova samopodoba, povezana s telesnimi sposobnostmi. Hau- gen in sodelavci (2013) so ugotovili, da se s to dimenzijo samopodobe povezujejo vzdržljivost, moč spodnjega dela telesa in moč zgornjega dela telesa. Naša študija je poleg teh gibalnih sposobnosti (tek na 600 m in stopnjevalni tek – vzdržljivost, skok v daljino z mesta – moč spodnjega dela tele- sa, stisk pesti – moč zgornjega dela telesa) pokazala še na vpliv gibljivosti (predklon sede). Rezultati kažejo na pozitivne pove- zave, kar pomeni, da mladostniki z bolje razvitimi gibalnimi sposobnostmi višje vre- dnotijo svoje telesne sposobnosti (Borrego Balsalobrea idr., 2014; Haugen idr., 2013). Obratno tudi pomeni, da se posamezniki s slabše razvitimi gibalnimi sposobnostmi slabše vrednotijo na dimenziji samopodo- be, povezane s telesnimi sposobnostmi. Ob primerjavi z vrstniki se zavedajo svojih sposobnosti in se ocenijo slabše. Posebej velja izpostaviti mnogo višjo vrednost spre- menljivk vzdržljivosti, kar kaže na pomen te sposobnosti na vrednotenje te dimenzije samopodobe. Omeniti velja še ugotovitev, da je na meji statistične značilnosti vpliva na model merska naloga zvinek s palico (s katero ocenjujemo gibljivost ramenskega obroča), ki je negativno vplivala na telesno samopodobo, povezano s telesnimi spo- sobnostmi. Predvidevamo, da mladostniki iz vidika telesnih sposobnosti bolj cenijo mišičast ramenski obroč, ki pa lahko posa- meznike ovira pri gibljivosti tega dela tele- sa (Oliviardia, 2002). Telesna pripravljenost pojasnjuje trikrat večji del variance samopodobe, poveza- ne s telesnimi sposobnostmi, v primerjavi s samopodobo, povezano z zunanjim vi- dezom. Pri tem imata največji vpliv gibalni merski nalogi tek na 60 metrov in predklon sede. Tek na 60 metrov kaže na hitrostno vzdržljivost, to je sposobnost hitre reakci- je in ohranjanja skladnega gibanja v veliki hitrosti. Gre za zelo vidno gibalno sposob- nost pri vsakdanjih gibanjih otroka (npr. pri otroških igrah, športnih dejavnostih), zato ni presenetljiv njen vpliv na to dimenzijo samopodobe. Predklon sede pa kaže na gibljivost spodnjega dela telesa (nog in spodnjega dela hrbtenice), ki je prav tako precej vidna gibalna sposobnost. Posredni vpliv gibljivosti na samopodobo, povezano z zunanjim videzom, so pri fantih ugotovi- li tudi Haugen in sodelavci (2013). Na meji statistične pomembnosti je tudi merska naloga zvinek s palico, ki meri gibljivost v ramenskem obroču in se negativno pove- zuje s samopodobo, povezano z zunanjim videzom, razloge za to lahko ponovno iščemo v idealu V oblike telesa pri moških, ki favorizira moč zgornjega dela telesa, kar posledično lahko vpliva na zmanjšano gibljivost ramenskega obroča (Oliviardia, 2002). Od preučevanih dimenzij samopodobe lahko sicer statistično značilno, vendar najslabše pojasnimo vpliv telesne pripra- vljenosti na splošno samopodobo. Poleg starosti in spola pri tem vpliva na ta odnos le še gibalna merska naloga predklon sede. To je tudi edina merska naloga, ki statistič- no značilno vpliva na vse tri regresijske modele pri preučevanih dimenzijah samo- podobe. Izgleda, kot da je to edina skupna točka vpliva telesne pripravljenosti na pre- učevane dimenzije samopodobe. „ Zaključek Na splošno lahko ugotovimo, da telesna pripravljenost pomembno vpliva zlasti na telesno samopodobo mladostnikov, majhen vpliv pa ima tudi na splošno sa- mopodobo. Razvojna trenda telesne pripravljenosti in samopodobe imata v mladostništvu obratno smer. Medtem ko telesna pripravljenost običajno narašča, se samopodoba niža, saj je kritičnost do sebe v mladostništvu ‚močnejša‘ (Adlešič, 1999). Na tej točki se lahko vprašamo, ali lahko dobra telesna pripravljenost ali njeno iz- boljšanje vpliva na manjše znižanje zlasti telesne samopodobe, s katero je očitno najbolj povezana telesna pripravljenost? Odgovor na to vprašanje bi sicer lahko dobili z ustrezno longitudinalno študijo, ki bi preučevala spreminjanje telesne pripra- vljenosti in samopodobe skozi občutljivo obdobje mladostništva. Kljub temu pa naši in pa predhodni izsledki presečnih študij drugih avtorjev (npr. Borrego Balsalobrea idr., 2014; Haugen idr., 2013) narekujejo, da bi lahko morda ravno s telesno dejavnostjo in posledično z izboljšanjem gibalne učin- kovitosti pozitivno vplivali na telesno sa- mopodobo mladostnikov. Pri tem bi lahko pomembno vlogo igrale aerobne gibalne dejavnosti, saj je tovrstna pripravljenost v naši študiji pojasnjevala največji delež vpli- va na telesno samopodobo. Pri dekletih bi morali z ustrezno zasnovano vadbo za zmanjšanje podkožnega maščev- ja skušati vplivati tudi na dimenzijo zuna- nji videz, saj se na tej dimenziji vrednotijo nižje kot fantje. V predhodnih študijah se je indeks telesne mase pomembno pozitivno povezoval s telesno samopodobo, poveza- no z zunanjim videzom (Haugen idr., 2013). Vpliv več komponent telesne pripravljeno- sti na preučevane dimenzije samopodobe pa kaže, da morajo biti vadbeni programi iz vidika razvoj gibalnih sposobnosti raznoliki, da je mogoče pričakovati celostne učinke. „ Literatura 1. Adlešič, I. (1999). Samopodoba osnovnošol- skih otrok. Psihološka obzorja, 8 (2-3), 201–215. 2. Andonova, T. (2015). Self-Esteem, Perceived Physical Fitness and Perceived Physical Apperance in Early Adolescent Basketball Players. Research in Kinesiology, 43(2), 185– 188. 3. Baldwin, S. A. in Hoffmann, J. P. (2002). The dynamics of self-esteem: A growth-curve analysis. Journal of Youth and Adolescence, 31, 101–113. 4. Barton, G. V., Fordyce, K. in Kirby, K. (1999). The importance of the development of motor skills to children. Teaching Elementary Physical Education. 10 (4), 9 –11. 5. Baumeister, R. F., Campbell, J. D., Krueger, J. I. in Vohs, K. K. (2003). Does high self-esteem cause better performance, interpersonal success, happiness, or healthier lifestyles? Psychological Science in the Public Interest, 4, 1–44. 6. Borrego Balsalobrea, F. J., Díaz Suáreza, A. in López Sáncheza, G. F. (2014). Relationships between physical fitness and physical self- -concept in Spanish adolescents. Procedia – Social and Behavioral Sciences. 132, 343–350. 7. Bracken, B. A., Bunch, S., Keith, T. Z. in Keith, P. B. (2000). Child and adolescent multidi- mensional self-concept. A five- instrument factor analysis. Psychology in the Schools, 37, 483–493. 8. Brake, N. (2006). Physical self-concepts and gender differences in children, adolescents and young adults. Referat predstavljen leta 2006 na letni konferenci AARE v Adelaide. 9. Clarke, H. H. (1979). Definition of Physical Fi- tness. Journal of Physical Education and Recre- ation, 50 (8), 28. 10. Council of Europe. Committee for the deve- lopment of sport. Committee of experts on sports research. (1993). EUROFIT: Handbook 156 for the EUROFIT tests of physical fitness. Co- uncil of Europe. 11. Damon. W. in Hart. D. (1988). Self-understan- ding in childhood and adolescence. New York: Cambridge University Press. 12. Dolenc, P. (2009). Ugotavljanje samopodobe osnovnošolskih otrok: razlike po spolu, sta- rosti in učnem uspehu. Sodobna pedagogika, 2, 9 6 –110. 13. Dolenc, P. (2010). Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibal- no/športno aktivnost otrok in mladostnikov. Revija za elementarno izobraževanje, 1, 53–64. 14. Ekeland, E., Heian, F. in Hagen, K. (2005). Can exercise improve self esteem in chldren and young people? A systematic review of ran- domised controlled trials. British Journal of Sports Medicine, 39(11), 792–798. 15. Fox, K. R. (2000). Self-esteem, self-percep- tions and exercise. Int. J. Sport Psychol, 31, 228–240. 16. Gudasic, H., Kinnuen, A., Mattsson, E., Rau- storp, A. in Stahle, A. (2004). Physical activity and self-perception in school children asses- sed with the Children and Youth – Physical Self-Perception Profile. Scandinavian journal of medicine & science in sports, 15, 126–134. 17. Haugen, T., Ommundsen, Y. in Seiler, S. (2013). The relationship between physical activity and physical self-esteem in adolescents. Pe- diatric Exercise Science, 25 (1), 138–153. 18. Hočevar, T. (2006). Povezava samopodobe dvanajstletnih deklet z njihovo učno uspešno- stjo in nekaterimi motoričnimi sposobnostmi ter morfološkimi značilnostmi. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani: Fakulteta za šport. 19. Jurak, G., Kovač, M. in Starc, G. (2013). The ACDSi 2013 – The Analysis of Children’s De- velopment in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropological notebooks, 19 (3), 123–143. 20. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton: diagno- stika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Fakulteta za šport. 21. Marsh, H. W. (1990). A multidimensional, hierarchical model of self-concept: theore- tical and empirical justification. Educational Psychology Review, 2, 77–172. 22. Marsh, H. W. (1997). The measurement of physical self-concept: A construct valida- tion approach. V K. R. Fox (ur.), The physical self: from motivation to well-being (str. 27–58). Champaign: Human Kinetics. 23. Marsh, H. W., Smith, I. D. in Barnes, J. (1983). Multitrait-multimethod analyses of the Self- -Description Questionnaire: Student-teacher agreement on multidimensional ratings of student self-concept. American Educational Research Journal, 20(3), 333–357. 24. Mattsson, E., Raustorp, A., Ståhle, A. in Svens- son, K. (2006). Physical activity, body com- position and physical self-esteem: a 3-year follow-up study among adolescents in Sweden. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 16, 258 –267. 25. Morin, A. J., Maiano, C., Marsh, H. W., Nagen- gast, B. in Janosz, M. (2013). School life and adolescents‘ self-esteem trajectories. Child Development, 84, 1967–1988. 26. Musek. J. (1992). Struktura jaza in samopodo- be. Anthropos, 24, 59–79. 27. Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Vnanje Gorice: Inštitut za psihologijo osebnosti. 28. Oliviardia, R. (2002). Body image and muscu- larity. V: T. F. Cash in T. Pruzinsky (Ur.), Body Image. A handbook of theory, research, and cli- nical practice (str. 210–218). NY: The Guilford Press. 29. Rosenberg, M. (1986). Self-concept from mid- dle childhood through adolescent Self-image. Princetone, NJ, Princetone University Press 30. Shavelson, R. J. in Bolus, R. (1982). Self-con- cept. The interplay of theory and methods. Journal of Educational Psychology, 74 (1), 3–17. 31. Stein, R. J. (1996). Physical self-concept. V: B. A. Bracken (Ur), Handbook of selfconcept: de- velopmental, social, and clinical consideration (str. 374–394). New York: John Wiley & Sons. 32. Sonstroem, R. J. (1998). Physical self-concept: Assessment and external validity. Exerc. Sport Sci. Rev, 26(1),133–164. 33. Verstovšek, I. (2011). Povezanost telesne sa- mopodobe in gibalne učinkovitosti učencev v zadnjem triletju osnovne šole (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana). 34. Vrečič, V. (2015). Povezanost med telesno de- javnostjo in motivacijo za telesno dejavnost ter samopodobo pri slovenskih mladostnikih (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, Ljubljana. Kaja Meh, mag. psih. Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana kaja.meh@fsp.uni-lj.si