STRNIMO VRSTE
Tisoče in tisoče stiskov rok, mladostnih pcijubov, z eno samo željo vnesti svoj delček pozdrava k dnevu miadosti, dnevu, ko mladi praznujemo svoj praznik, k rojstnemu dnevu tovariša Tita.
Kako lepši je bil ta dan, ko je bil še med nami! Milijone mladihje vsako leto ponovno vztrepetalo ob trenutku, ko mu je eden od njih izročal štafetno palico. To ni bil stisk le ene roke, toje bilstisk milijonov rok, milijonov želja, zaobljub in iskrenih čestitk. Tako kot smo se veselili mladi, prav tako se je Tito veselil z nami, saj je vedel, da je to praznik vseh nas mladih in ne le njegov.
Prenekatero oko se bo ta dan orosilo, ker ga ni več med nami, čeprav bo vedno v srcih z nami. Mladi pa bomo s še trdnejšim korakom stopali k še srečnejši prihodnosti. To ni le zaobljuba, toje dolžnost vseh nas, ki namje Tito tako trdno zaupal.
Prenekateri pionir pabona ta dan sprejet v zvezo sociali-stične mladine in mu bosta rdeča ruta in modra titovka le še v spomin na njegovo pionirsko organizacijo. Veliko je nalog, pred katerimi stojimo mladi. Nikoli ne smemo pred njimi kloniti, potrebno jih je sprejeti takšne, kot so, se z njimi spo-pasti in jih rešiti na pravilen način. Socialistično samoupraV-Ijanje pa je tista pridobitev, ki omogoča slehernemu izmed nas, da prek delegatskega sistema odloča in upravlja z vsemi stvarmi. Še dosledneje velja izvajati vse že sprejete naloge, dogovore in sklepe, kajti le tako bomo kos vsem problemom, ki stojijo pred nami. Boj za stabilizacijo bo terjal še posebno od nas ndadih, da se upremo vsakemu pojavu, ki ni v skladu z načeli stabilizacije. Prav mlada generacija bopri tem nosila velik del bremena.
Enajsti kongres mladih bo moral pomeniti tudi delovni dogovor o tem, kako doseči vse cilje in naloge, ki so pred nami. Nikoli in nikjer ne smemo dopustiti, da bi mladi stali ob strani, temveč moramo strniti vrste v skupni akciji vseh za boljši, lepši jutri.
JANEZ JANČAR