PISANICE. O US I 4 i , nA^ *{T*ST)r GORIŠKE BILJB ( odlomek ) VI.PSALM. Ml smo čudežin grob. V svojih duš kamenite globine smo sebe poloiili. < Z miro preteklosti smo se mazilili Sedanjost naša,mrtvaški so prti -, Spimo spanje smrti. In pretipali so nas * farizejski koščeni prsti. V rane naše so Jih vtaknili, v srčno stran poglobili. In kljukasti njih nos in njih mrzlo žareče oči < in ves njih nemi obraz se v besedah njih Jezika lovi: "Morto*. - In še Jih ni sram, in še Jih Je strah, na grob pritiskajo svoje svete pečate, pred vhodom Jaz mrtvec čujem korake, gori in doli. Odmeva v grobu glas straže. K b Til•PSALM« Če zemlji ne razrežeš grudi, že zrno v zemljo ne pade, če zrno ne umrje, -ne obrodi sadu. Če sebe ne pribiješ na križ, ne zaživiš« Ne živiš za dom,za domačijo,za Boga« Če telesu ne umrješ ne veš za duha««« 01 Naša smrt naše trpljenj* je le prerojenje. Iz naših grobov, iz temnih globin našega duha zapele bodo nove pesmi naše besede« Zvonili z zvoniki naše zemlje naša polja,griči in brda, naše reke,gozdovi,naše gorš.«« Donele bodo orgle naših domov, pele v zadnjo kočo,pretresale zadnji krov naše molitve. Vstala bodo sonca iz temin, zasijali novi dnovi iz noči brez zvezd, vstali sinovi iz naše krvi,iz našega duha močni glasbeniki širnega sveta, glasniki življenja^ bodočih dni. Nekateri ljudje bo podobni žabam,ki sedijo okoli luže in kvakajo»Vidijo le tvarni svet in se v dnevu izživljajo. Drugi plavajo ko ptice v 0injih obzo« rjih:sanjači,ki se zibajo v svetu do« mišijije.Pravokotno zgrajen človek pa trdno hodi po zemlji in vendar mu sije« $0 vse nebeške zvezde.Taki so bili ve« liki verski geniji svetniki. t -r 4 ♦ ♦ ♦ Srečal sem prijatelja.Stokal je,ka« ko težko prenaša trdo roko brezsrčnega predstojnika. Ali si mevža ? Ali ne veš,da mora vsakdo nositi svoj križ ? Mar si res tako slabič,da bi rad ušel križu - in odstopil od poti,ki te je nanjo pokli« cala vest ? Ne,Bog nam pošilja težave*, da se ob njih izkažemo in okrepimo! + * ♦ Napet učenjakar je dvignil kazalec in je slovesno izrekel obsodbo:"Pa saj to ljudstvo nima kulture!" Le poglej to lepo deželo,vsa je en sam dokaz naše grudorodne kulture.Naši vinogradi v strmih bregovih;kraške , skrbno gojene dolinice sredi kamnitih gmajn,rddne njive,čedne hiše - to so ■ spomeniki naše kmečke kulture.In cerkve in gradovi,ki so jih zidali naši pra«= dedje - so klioarji naše kulture.Tabori pa,ta veliki trdnjavski pas,v katerem so naši predniki stali na mrtvi straži proti azijatskemu navalu,da so se mogli za njihovim hrbtom svobodno razvijati drugi krščanski narodi,so večne priče velikega kulturnega idealizma,ki je navdihoval naše ljudstvo. * ♦ t Oj ta naša Solzna dolina!Spet sem na obcestnem odbijaču našel sedeti Slo« venca,ki je jokal."Zaj te tlači ?" *• "Oh,v božji hram so vdrli sejmarji in to boli,boli!" Ej maloverni,spomni se,da je oelo med dvanajstimi apostoli bil en Judeži Cerkve božje peklenska vrata ne prema« gajo vekomaj! ♦ ♦ ♦ *-r ~r *t . Tam v peti šoli se približa čas,ko je potrebno,da dijak seže tudi po znan« stveni knjigi.Za pravo samoizobrazbo je to nujno.Prehod od zabavnega leposlovne« ga čtiva do znšnstvene knjige je težak.-A tu se uri um,krepi volja! ♦ . * Tihe goreIV vaši sveži samoti se du«= ša okopa,volja jekleni,se um bistri.Na gorskih vrhovih zadrhtiš v skupnem rit= mu z bižjo krasoto v naravi.Oj veselja! Noooj sem kakor roža na poljani, ki cbo še to ndč uvela in razsula se ob zori rani* * kj In vem,da če ne grem na daljno pot še to uro,čez katero padla senca je pefcot smrtne ptice,bom umrl. Če grem na pot pa,vem,da le obrnila se bo bela božja dlan in čez vso poljano rosa bo rosila. Z razpokanimi ustnicami jo bom žejno pil in se v moči in lepoti okrepil kakor roža - in bom živel. ? t < * * K < r NARODNO BLAGO. Uvodna Beseda. "Kje je pri nas človek,ki bi obromab košček sveta,ki mu pravimo*slov.zemlja", pa bi se potem zamislil v skrivnost te zemlje inf*aroda,ki hodi od dne do dne nezadovoljen po njej ?" Pričujoče"narodno blago" te bo marši* česa spomnilo,na (ar s*' mogoče še pozabil. Videl boš,kako je ljudstvo preprosto in jedrnato v izrazih,kako bogato na domišljiji in kako globoko korenini v svoji zemlji.Nabiratelj(je podal najver* nejšo sliko pestrega kmečkega šivije« nja in mišljenja.Kdo bi si izmislil po* zdrav:"Bog vas pogosti in Mati bošja," če ne naš človek ? Marija se je plaši* la grobnega šelestanja trepetlike,.. • Marija ni nič hudega mislila,.^.Marija je bila zaposlena,... kot vsi otroci< se je jokal tudi Jezušček,...Bog se na* smehne,brada se mu trese od radosti..." (Suša).Tako govorico čuješ le v rovtar* skih Atenah."Izmed pesmi so najlepše ih najstarejše:"Sv.Andrej,Sv.Telo in kaj dela človek na zemlji." V tej se tudi omenja kralj David. (Štrekelj pravi,da imamo le eno pesem, ki omenja Davida.Ta bi bila torej dru* ga.)Zlasti očenaš ima mnogo različic in je zelo priljubljena molitev.Po vaseh jo še sedaj stari ljudje molijo.Pesem o sveti Krvi pa je najbrž iz protestan* tske dobe.Nekateri se zgražajo nad"Skrb* no gospodinjo,češ,da nikjer tako ne mo* lijo,da je obnašanje med molitvijo pre* tirano in da škodi pojmovanju skupne mo* litve.Kdor je živel,se grel na ognjišču in prisluškoval pogovorom starejših,bo drugače sodil.Ognjišče je — svetišče in ta črtica ga verno upodablja/* Motni obrisi postav v poltemi,otro* ci,ki bi"bose noge najraje vtaknili v • žerjavico",mati,ki stoji pred ognjiščem in premika sajaste lonce*** to so «• dovo* lite - skrivnosti ognjišča,katerih ni lahko opisati.Kar pa se molitve tiče,je umevno,da mati,ki je ves dan plela,še tedaj.misli na plevel in kmečki fantje so takida jim uhajajo misli k dekle* tu,ki"skriva očke v dlani". Narodno blago v taki obliki ti pri* čara pred oči v vsej njegovi svojstveni prelesti - dom. tm n - L e fi e n d a r n o odšlo n e b e š k e k r a 1 j i c e Mati božja je potovala po svetu. Iskala si je stanovanja in se tudi u= stavljala na Repentebru,v Šmarjah in* drugih gričih,na ravnem ali v doleh. Včasih so potovali bosi in tudi Bogo* rodnica je hodila tako.Nekod pa se je zbodla;prav za prav jo je zbodel ku* ščar.Trn ji je izdrla kuščarica,ne* dolžna in priljudna živaloa.Zato ne smemo pobijati kuščaric.Vsaka mati prepove to otroku,komaj pride k pameti. Nič čudnega ne bi bilo,če bi kak mal* ček izpovedal smrten greh - da je po* bil kuščarico.Naše ljudstvo je globo* ko verno in se zelo pogosto spominja* nebeške kraljice»Zavilo jo je v bog*= to mistično legendarno odelo.2al,da smo že zgubili skoro vse.Ostalo nam je le nekaj bornih ostankov.Nekaj sem jih nabral na Krasu. Naše ljudstvo je veselo,na j le skri* va svoje veselje.Na ta način si moremo razlagati sveto ljudsko šaljivost.Kdo bi si izmislil pozdrav:"Bog vas pogosti in Mati božja," če ne naš človek? Znan je motiv o trepetliki.A odkar so nam ga v preteklem stoletju nekateri ujeli in zapisali,ga Je narod že znatno spremenil: Ko Je Mati božja potovalas* po svetu,Je ponoči počivala.Mnogokrat Jo Je večerni mrak ustavil v zakrknjenem gozdu ali v •• ravni samoti.Topola Je pela svojo pesem, šumela Je in trepetala.Potnioa se Je pla* šila tega grobnega šelestenja.Grozila Je1 in žugala topoli:"Mižeš in boš migala!" Občudovati moramo tudi razlcošno ljudsko plastičnost v slikali in predstavah. Marija rože zbirala Jezusu krancelj sp]«tala. Pravijo,da se Je nekdaj nebeška gospa sprehajala po pisanem travniku.Vse cvet* ke so se Ji klanjale,le budenice so stale kot pribite.Kaj še! zasramovale so Jo,da hodi sključeno.Spočetka Je mislila,da Je mogoče ne vidiJo,a ko so se Ji začele po* smehovati,Je spoznala njihovo hudobnost • in ošabnost.Za kazen Jim Je nagnila gla* vioe,da ne morejo od tedaj gledati proti nebu,proti sonou in svetlobi.Še sedaj zre* Jo v tla ali kvečjemu postrani. Močno izrazita Je tudi sledeča legen* da:Nekdaj Je bila Mamka božja zaposlena. Zato Je izročila Jezuščka grlici,naj ga pestuje in ziblje.A golobčku Je čvrsti deček padel z ročajaikot vsi majhni otro* ci se Je Jokal tudi Jezušček in tedaj Je-prihitela Mati.Takoj Je videla kaj se Je zgodilo.Hudovala se Je ne malo nad grli* co,češ,da Je nerodna.Povrh Je ptičico malce cvrknila po glavi.Marija ni misli* la nič hudega,a kljub temu imajo po tem udarcu še dandanašnji vse grlice sklonjeno glavico. r" Kadar pastirčki in paglavci kaj dokazujejo,pravijo:"Bog ve,da ne lažem*" (Je je pa treba prisege,pravi jo slovesno: •Bog ve in Mati božja,da je res."Mnogi pri nas jo prav< radi kličejo na pomoč; ker vedo,da v nezgodah pomaga zmerom. Ob veliki nesieči vzkliknejo:"Usmiljena Mati a svetih nebesi"ko čujejo o kakem javnem pohujšanju ali o kakem grdem gre* hu,se primejo za glavo,se 5udijo,da se je moglo kaj tacega pripetiti in vzdi* hujejo:"Marija,prečista Devica!"Ob raz* nih malih nezgodah pravijo zelo pobo* žno in vdano:"Marija sveta,nebeška."Ce je kdo osupnjen,presenečen ali v strahu,pa reče:"Mati sveta." Ker je imelo ljudstvo že od nekdaj Marijo v mislih,je določilo raznim cvet* kam prav mična imena.Tako pravijo otro* ci in tudi že odrasli v nekaterifc vaseh belim in dišečim šmarnicam"Marije devi* ške."Neke vrste trobenticam modre barve pravijo"rokavčki Matere Božje"*Spet dru* gim cvetkam pravijo"rokavičke Matere Bo* žje""Matere božje šoleniki".Neki travi* oi pravijo"solzice Matere božje." Tudi Marijinih pesmic niso še popol* noma pozabili.Do predvojne so jih v raznih družinah zvečer skupno popevali.Dan* danes pa ni več tako.Po svatu je vse po« kvarjeno in vplivi se čutijo tudi pri nas. Moški se menijo le,kako je sedaj slabo, kako težko živijo,koliko je davkov in sploh ne znajo drugega kot tožiti.Tudi pobožne ženske sor bolj vjokane kot so bile včasih in se ne zmenijo,da bi otele stara izročila.Gotovo je,da pozabljajo na stare pesmi,ki se jim zdijo nepotreb« ne in dolgočasne.A tudi dandanašnji slišiš v popoldanskih urah,ko je vse na polju, kakega starčka,ki popeva na borjaču ali kje drugje pred hišo.Morda vidiš zvečer, ko je vse zaspano,kako starko,ki z dr« getajočim glasom momlja nekaj nerazum« ljivega v svojem kotu,kamor se je umak* nila pred mlajšim rodom.Po navadi pope« vajo kitico polno žalosti,a tudi upanja na boljše čase.Ti boljši časi bodo pr&« šli,če ne prej,vsaj v nebesih.Lepo pes« aico,ki je ostanek daljše pesmi,prepe« vajo iz srca in duše: Predolga je rajža pretemna je nočj pride Marija nam na pomoč, nam .prinese nebeško luč. Napev je počasen in slovesen.Starka ali starček,ki ve,da bo kmalu umrl,zliva v pesem vso svojo bolj in pričakovanje. Tihi odmebi,ki udarjajo na uho,so sve* čani in veličastni,skoro kot v sveti bo* žični noči.Nehote se moraš zamakniti in ©--"belem dnevu misliš,da je prišla baj* na kresna noš. - SpomladlV spomladi cvetijo pisana po* lja poezije.Marija,priljubijen predmet ljudske pesmi,mora poseči vmes in obČu* dovati spomlad.Prve dna/ spomladi,25»mar* oa,praznujemo Marijo Devioo^Glavnjenico" ali "Ognjenico".Iz radosti,da je zima minila,ljudje niso vedeli,kako bodo to do* povedali.N jih. bogata domišljija jim je povedala,da skrivnostva roža Marija te* daj"vtakne glavnjico v zemljico*.Otro* oi se od tedaj ne obuvajo vei,ampak te* kajo okrog bosi.Saj ne zebe večiMarija je ogrela zemljo.In trda zemlja vzovetel Sveti zlati očenaš. (Kraška narodna) Sveti zlati očenaš, ki ga je molil Jezus naš. Sveti križ, sveto mater prebudiš. Sveta mati trdno spi. In čudne sanje sanjala, da so Jezusa ukra/li in da z'ga na križ pribili, ' da s'mu dali jesha,žolča pit. Jezus ni tel pit, ( je obrnil glavico. na desno stranico v ln je spustil svojo dušico. Gore,skale pokajo, svete žene jokajo. < ---- Marija je pred sinom klečala in taRo d* jala: "Da bi se znejdel en pravi kristjanr da bi molil /to molitvico v petek pred tobelo, , v soboto pred kosilom, v nedeljo pred sveto mašo, , bi rešil tri dušice iz visj prva je 6,2eva druga je materina in treča je samiga bo&fga grešnika. • tako sem volka s k o .1 n a 1. Toneta smo silili,naj nam kaj pove. Začel je: "Delali smo tam gor na Kranjskem. Pa sa je začela žima.Dela nikjer več. Odpravil sem se proti domu.Raztrgan sem bil.Pod pazduho sem tiščal Žakelj.Pridem v neko vas.Proti noči je bilo.Iščem,da bi me ohranili čez noč."Pojdite tja naprej," so pravili povsod.Pri zadnji hiši pra« šam,potrkam,odpre jo.Pri hiši ni bilo moš« kega.le mati in hči.V strahu prašafc:"Kaj kuhate,mati?""Polento.Saj vidiš.A obele nimam!" "Dobro,vam dam jaz Špeha".Punca je sedela pri misi.Uenda je nekaj šivaš la.Fant sem bil,sedem k njej in Bog ti daj dobroJLepa je bila in sva se zače* la meniti to,ono,tretje in četrto.Mati pa naju je gledala po strani.Nevoščlji* va je bila,hudič babji.Revila se je,ka* ko bi me spravila.Prime polento in jo dene na prag.Hametena je bila in pravi: "Kdor bo skočil črez,jo bo jedeljkdor ne,pa ne".Jaz si mislim:"Prava reč",in skočim.Mati vzame lepo kotel in zapre vrata.Zunaj sem bil,ubogi.Kukal sem ka* ko sta jedli tisto polento z mojo žabe« lo.Jaz pa sem cedil sline.Žal mi je bi* lo po Špehu,po polenti in po punci.Kaj sem tellPod klonico je bilo rožje.Ze* blo me je,lačen sem bil.Zavijem se v Žakelj in se zarijem v rožje.Vendar za« spim.Ob tretji po polnoči pridejo tatje. Že niso vedeli,s čem bi netili.Na voz naložijo rožje in mene.V nekem preku se ustavijo.Pekli so praseta in teleta in pili.Bilo je tri peči kruha,orehov do* volj,vsega,no vsega,kaj bi pravilJGrali so se in se gostili.Anti jih je bilo tri deset.In še jaz zraven.Jedel sem kot oni Rekli so:"A ta ni naš." Mislil sem si: Ta bo lepa!"Cul sem,kako so se menili: "Kako je prišlo sem to fante?- la:se ne zdi pravi«"Nekdo me je prijel za ramo:" Fante,pa če bi šlo ostrgat ta sod?"Dali so mi strguljco v roke.S' težavo se zrušim v sod.Tatje pa me zaprejo notri in Bog ti daj dobro.Zavalili so buč in je te* klo dol ko božja strela JTulu-tulu-tulu* ketesem se valil.Ne vem,kako sem se dr* žal,da mi ni bilo nič;da,kaj.In sem bil na dnu.Pa pride volk in voha okrog.Jaz pravim:"Nak,noter ne boš prišell"Ne vem, kako je bilo,pa je naslonil rep prav k luknji.Jaz zbezgam notri tisti rep.Zamo* tam ga in zavamljam ha grebljico.Tolk je bil trdno zavezan.Ali je ugibal,kaj ga drži!Pa ne vem,kaj je videl,ali zajca a* li lisico:potegnil je,dno je odletelo in sem bil reše^.OUdam tega volka,kako teče.Lomastil je in dno ga je tolklo od zad.Skakati je moral in bi se mi smilil, ubožeo.Stal sem tam in gledal.Bilo je že malo svetlo.Obrnem se proti vrhu.Kmalu pridem na cesto za v Postojno.In čez pol* drugi dan sem bil že doma." "In potle?"praša nekdo izmed nas. "ZdajIZdaj sem letl.Kaj češ več!" - (Iz žive govorice). Skrbi. Pat otrok 3® ▼ bifii cvilijo ko miši. Mati pravi:"Kaj bo to?" Oče pravi:"Služ’t bo šlo!" lastovka poje: "... - -..... i ' Jaz sem zgodaj vstala sem že drvca brala, ti pa še ležiš, ti fea še leži-i-iššš...? ' f- Resni ca. Če bi bili visi hrasti v enem hrastu, bi bil močen hrast.če bi bili vsi možje v enem samem možu,bi bil strašen mož.Če bi bile vse sekire ena sekira,bi bila ta sekira grozna sekira.In če bi tisti mož prijel tisto sekiro in bi posekal hrast,bi bil velik - štrbunk. ♦ ♦ ♦ f E Y I C ZA KATEDROM. ooooooooooooooooooooooooooooooooo Pozdravljeni! Brez laži in hinavščine,s srcefc v roki sem stopil pred vas.Nikar ne mi* slite hudega o meni,saj me poznate.Lju* bežen,bratska ljubezen me je prignala k vam.Ampak,kako hi vam povedal,da hi me razumeli.S težavo mi gre beseda iz ust,in še to jeiprvič sem stopil za ka* teder.Ne obsojajte me,rekoč:sanjač,ti, ki si živel naše življenje,kaj boš po* vedal novega,sirota.Samo danes me po*-slušajte in potrpite z menofl.He bom vam pravil aanjaških zgodb iz rane mlado* sti,ki človeka le ganejo in razdražijo. - Kje so že tisti dnevi,ko smo zbirali in jih vemo preštevali - Tudi vam ne bom razlagal,da je mladina proti avto* riteti in da so profesorji najbilj pu* sti ljudje na svetu.O vsem tem smo že-stokrat razpravljali. Danes bi vam rad vse kaj drugega povedal.Na obrazih vam berem,da premi* šljujete o mladosti in o vsem tistem, s čemur ste Jo kronali.Ako bi tebi ba* tjuška,ki si mi bil najbližji v vsej • mladostni pijanosti,rekel,daj,pove j svojo zgodbo,vse,kar se je zgodilo od takrat,ko je bilo hrepenenje naj« večje,pa do danes,ža vem,kako bi za* čel:"Mlad človek stopa plaho v živ« ljenje...paradiž,pravi paradiž hoče priklioati v naročje,in ako vsega te* ga ni ob določeni uri, je..,.." Kaj je? Saj ni bilo ničesar I* Za življenje so me opeharili ", praviš.Bedak sem, revež,ki je zgrešil živijensko pot. Najbolj pa me je sram ,da so mi lju* dje dfclili milost. Meni,ki sem se ro« til:"Nočem usmiljenja,ra je umrjem!*-sa delili milost".Vinarje so mi skla« dali in napravili is mene idealista po sili.Za vsak vinar sem se klanjal do pasu,pisal ponižna pisma na vse strani,obljubljal in se lagal,pri tem pa mislil,da pojde vse po sreči.Pomi« t sli,radi tistih par umazanih vinarjev sem postal idealis.Pečejo me kot Ju« dežu srebrniki."Godilo se ti je,ba« tjuška,kot bi odšel brez blagoslova od doma»In vendar,ko te je mati pokrižala in pognala v svet,ali ti ni toplo na« ročila:"Sin,nikomur ne stori hudega,ni ti kamnu ne".In tebi,batjuška,kaj so storili? še leto,kvečjemu dve,se tola« žiš,in potem bo konec tega prekletstva Paradiž bo prišel,mora priti.Tako bi povedal svojo zgodbo,batjuška,in vsem bi se storilo milo,; svoj e trpljenje bi pozabili ob njej.Toda zgodba ni še končana.Tu se šele pričenja. Po zimi je, bilo.jez noč mu je, umrla mati in zjutraj je nesel z bratom deske k mizarju,da bi iz njih napravil rakev. Na vasi je nekdo