LOJZE KRAKAR, MED ISKALCI BISEROV. Krakarjevo novo pesniško zbirko* je mogoče vsestransko razumeti in oceniti samo v sklopu njegovega celotnega pesniškega dela; sama zase se zdi, ko da bi bila iztrgana iz nekega tematsko in oblikovno obsežnejšega organizma. Seveda pa ima ta ugotovitev določene meje: če se je pokazalo, da je treba za oceno zbirke Med iskalci biserov imeti pred očmi Krakarjevo dosedanje pesniško ustvarjanje, s tem še ni rečeno, da knjiga ni zaokrožena, kar je za pesniške zbirke že tako zelo svobodno. Troje tematskih poglavij, ki jih knjiga Med iskalci biserov ima, je verjetno minimum za knjižno objavo, saj če bi poskušali odmisliti le eno izmed njih, bi knjigi odvzeli pogoj za izid. Reči hočem predvsem tole: nova
* Lojze Krakar, Med iskalci biserov. Cankarjeva založba 1964.
377
Krakarjeva pesniška zbirka je urejena smiselno, je zrcalo pesnkovega čustva in misli, prav tako podoba časa in prostora, podana skozi pesnikovo ustvarjalno zavest, toda vzporejanje z njegovim pesniškim razvojem, se pravi s knjigami V vzponu mladosti (1949) in Cvet pelina (1962) razgrne nekaj novih elementov, in sicer, odkrije pesnikovo intenzivnejšo nagibanje k intimnejši, zrelejši meditaciji in izpovedi ter odmik od aktualnih, v času in objektivnih pojavih pogojenih pesniških komentarjev. Oboje je sicer še navzoče, toda razmerje in odnos se je razvil v korist intimnejšemu delu.
Kot rečeno, sestavlja zbirko Med iskalci biserov troje tematskih poglavij, od katerih sta prvi dve estetsko in izpovedno zaključeni (Med iskalci biserov in Zrelosti), tretje (Vdanost) pa je mozaično, vanj so uvrščene pesmi, ki so vsebinsko, formalno in idejno v sebi zaključene in ne terjajo dopolnil.
Ciklus Med iskalci biserov ima deset enot, večinoma osemvrstičnih v peto-rostopnem jambu, v vsaki izmed njih pa je izpovedano določeno spoznanje z drugačnega vidika. Po vsebinskem razvoju in formalni zgradbi bi ciklus Med iskalci biserov lahko opredelili za kratko lirično pesnitev s posebnoi strukturo, od ekspozicije mimo večdimenzionalnega izpovednega jedra do sklepa. Uvodna nakaže situacijo: iskalci biserov odhajajo na svoje delo, ocean pa jih potuhnjeno čaka. V drugi pesmi že preide iz opisa situacije v osebno izpoved: eden izmed iskalcev je pesnik sam — utrujen, »na smrt utrujen«, toda pripravljen na nova iskanja, ko se zave spet »drobnega kamenčka iz sanj«. Tretja pesem se spet povrne k. množinski obliki: s Vsak dan se znova potapljamo j in hkrati opozarja na možnost:
Nekega dne bomo v morju zgoreli kakor v bencinu. Preveč smo hoteli.
V četrti pesmi, napisani v ritmu poskočnice, se pesnik spet vrača k osebni izpovedi: vse njegovo> življenje je potapljanje, ki ima en sam končni cilj: smrt. Tudi v peti pesmi ostane pri osebni obliki: zdaj že ima biser in v strahu je, kako bi ga zavaroval, da bi ne prišel v roke prekupčevalcev. Šesta: tri iskalce biserov je poznal, prvi je utonil že pri prvem poskusu, drugi je hodil petdeset let zaman, tretji je imel fantastično srečo, zase pa ne ve, »kako daleč in kako dolgo še?« Sedma pesem je nekoliko resignirano premišljevanje o smislu iskanja: zakaj, ko pa tudi biseri umro? Osma se s to mislijo začne, ostala bo le sled trpljenja in ribe bodo svarile svoj zarod, naj se ne spušča v to igro. Toda ker smo »srečni zasužnjenci krute lepote« (deveta), se kar naprej potapljamo in tvegamo^ >skregani z bogom in sprti s spoznanjem«. Zadnja sklene krog: iskalci odhajajo — »tako gredo iz zgubljenih bitk vojaki«, za njimi pa ostaja morje lepo in vabeče.
Simbolika tega cikla je izbrana zelo posrečeno, in čeprav čisto konkretna, ima širino. Vrednote, ki jih simbolizira biser, so lahko osebno specifične ali lastnosti določene skupine v času in prostoru. Ciklus odpira torej možnost bralčeve tvorne opredelitve. Oblikovno je zgoščen, spoznanja zrela, misel jasna; v Krakarjevem pesniškem razvoju se zdi kot sinteza, tako v idejnem kot estetskem pogledu. Porojen je iz razumske osnove, kakor vsa Krakarjeva poezija, in zato učinkuje nekoliko hladno.
Tudi ciklus Zrelost je sestavljen iz desetih enot, intimno izpovedne narave: prvi dve imata obliko prošnje; tretja navaja, kaj vse je človek skusil in spoznal.
.    378
"V četrti na videz neprizadeto sprašuje, »zakaj si se ustavila pred mano?« Naslednje štiri razkrivajo ljubezensko opojnost in vrnitev v »brezimno jato«. Zadnja nakazuje otrplost, v katero se bo pogreznil; spet se bo razrastla pu-ščobnost v njem in čakal bo na njeno vrnitev. Iz skopega povzetka se vidi, da gre za zrelo ljubezensko izpoved, zakoreninjeno v resničnem, neponarejenem doživetju in hkrati za visoko vrednotenje ljubezni. Krakar je v svojem pesniškem delu uspel sproti izpovedati razne faze ljubezenskega doživljanja moškega; prvi tak ciklus so Viharna pota mlade ljubezni v zbirki V vzponu mladosti, to je še zgovorna pripoved mladostnika o zanosu in razočaranju; drugo podobno tematsko poglavje je Ljubezen v Cvetu pelina z večkratnimi spoznanji in z motom, ki ga je zapisal pod naslovom Ljubezen in ki bi veljal tudi za ciklus Zrelost:
Od tebe dalje štejem svoje dni.
In nič ne maram, če mi bo živeti
le toliko, kot je metulju dano...
Posebnega vrednotenja terja stil cikla Zrelost. Krakar se je vrnil k prvin-skim naravnim elementom, ki jih je polna njegova prva pesniška zbirka, manj pa jih ima druga: zemlja, polja, vetrovi, ptice, visoko poletje, mravlje, trave, »najin zlati hleb ljubezni«. Povsem novo za Krakarja pa je vloga morja v njegovi najnovejši poeziji. Ze v prvem ciklu pomeni morje nekaj lepega, vabljivega, toda zahrbtnega in polnega nevarnosti. Tudi v ciklu Zrelost ima morje posebno funkcijo v izpovedi zrele ljubezni:
Morje, polno dobrih misli, se pred nama žoga s soncem.
Zadnje poglavje pesniške zbirke Med iskalci biserov — Vdanost, ima kot prvi dve deset pesniških enot, vendar bi nekatere izmed njih pesnik lahko razširil na podobna grajene cikle, kot sta Med iskalci biserov in Zrelost. Prva je izpoved moškega — Raj, z mitološkim motivom kot osnovo in z enačenjem osebne usode z usodo prvega moža. Ta pesem je nekoliko raztegnjena varianta teme, ki jo Krakar pogosto oblikuje: odhod ženske in osamitev moškega. Po izpovedni plati sodi pesem k prejšnjemu ciklu. Enak motiv čakanja, zlasti pa osamitve, ima pesem Prazna struga. Vdanost — meditacija o lastnem ravnanju, in sicer večsmerno razmišljanje v enakomernem, monotonem tričetrtinskem ritmu. V isto kategorijo sodita pesmi Mesto in Levi, pesniški meditaciji o življenjski situaciji, o smislih, bojih in porazih. Poglavje se nadaljuje z basnijo Mušji očenaš, moderna basen o egoizmu, zaverovanosti vase. Pesmi Spomenik padlim in Umrite, mrtvi sta nadaljevanje tiste Krakarjeve smeri pesniškega ustvarjanja, ki je vezana na aktualne dogodke in določene družbene situacije. Spomenik padlim se mu zdi kot kažipot »na robu puščave« v »zelenico miru«. Bolj artistično spretna kot idejno jasna je pesem Mrtva drevesa ob cesti. Zbirko zaključuje pesem Smrt, nekoliko sentimentalen dialog med možem in ženo o majhnih vsakdanjih rečeh, ki ju družijo, in ki so se počasi izoblikovale v vsebino njunega življenja. Zadnji ciklus je po realizaciji in preciznosti misli dokaj neizenačen in kot je bilo omenjeno, ima nekaj variant na isto temo. V   razvoju   aktualne,  družbenokritične  poezije  pa  si   bosta   pesmi   Spomenik
379
padlim in Umrite, mrtvi izbojevali posebno mesto. Medtem ko je bila Kra-karjeva nekdanja družbenim vprašanjem posvečena lirika polna zgovornega zanosa in optimizma, je zdaj kritična, tudi resignirana in utrujena. Tak intimni pesnikov razvoj je popolnoma v soglasju z razpoloženjskimi premiki v času in logičen odmev nanje.
Krakarjeva doživetja in spoznanja, izpovedana ali oblikovana v treh ciklih zbirke Med iskalci biserov, so gotovo odmev časa, se pravi naše sedanjosti, pesniška registracija določene intelektualne atmosfere, izpoved naravnega doživljanja, toda teh okvirov ne presega; v tej razmejitvi so razsežnosti njenih vrednot.
France   Vurnik
380