p *»«(»»« ptaian» y gíloiis!.
Stanovsko poliiisKo glasilo J. V. V. — sekci/e sza Dravsko banovino v Ljubljani Ü Mesečna priloga »Prosveia« M
UredniSivo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina Im___
60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, i m ek posebe. Poit. ček. rač. 11.197. Telefon 311M
V Ljubljani, dne 4 februarja 1932.
<***iitri ü^yii	»M«.	, -*tmtx • - . iriiawtW
26■	Letnik LXXII. (Šot. teto. 1931/32.)
Učiteljska naturalna stanovanja in stanarine.
O stanarinah in najemninah ni učiteljstvo v prejšnjih letih mnogo razpravljalo. S tem pa ni rečeno, da je bilo vse dobro, da je bilo stanovanjsko vprašanje za vse učiteljstvo dobro rešeno.
Šolski upravitelji — tedaj nadučitelji — so uživali brezplačna naturalna stanovanja, ki so jim bila priznana z zakonom in običajno tudi z vsakokratnim namestilnim dekretom. Z upraviteljsko službo je bilo zvezano tudi naturalno stanovanje v šoli. Nikdo ni opo* rekal, da ima šolski upravitelj prosto stanovanje kot hišni oskrbnik in gospodar. Mnoge šolske občine so prav hvalevredno skrbele za udobna upraviteljska stanovanja. Seveda je bilo tudi mnogo stanovanj slabih, kakor jih je še danes; Vendar je današnji položaj bistveno drugačen, ko morajo šolski upravitelji plačevati stanarino, ki se jim odmerja po številu stanovanjskih prostorov, ne glede na to, če je stanovanje lepo, zdravo in udob* no ali slabo in nezdravo.
V mnogih krajih pa so preskrbeli bolj prijazni in učiteljstvu naklonjeni občani in krajevni šolski odbori tudi naturalna stanovanja za ostale učitelje kot nekako posebno nagrado in priznanje za njihov trud, nekoliko pa tudi zato, da so imeli na šoli vedno dovolj učiteljev. Razumljivo je, da je prosto stanovanje obdržalo marsikaterega učitelja po več let v tistem kraju, kar je bilo velikega pomena za prospeh šole in seveda tudi v korist dotičnega učitelja.
Naturalna učiteljska stanovanja, ki so bila skoraj povsod brezplačna, so bila omenjena pri razpisih prostih službenih mest in navadno tudi priznana z dekretom.
Pri vsem tem pa seveda še vedno velika večina učiteljev ni imela naturalnih stano* vanj. Ti učitelji so imeli, kakor jih imajo še danes, velike težave in obilo neprilik. Dostikrat so se morali zadovoljevati z najubornej-šimi podstrešnimi sobicami in raznimi kam* rami, posebno v manjših krajih na kmetih, kjer ni na razpolago primernih stanovanj.
To je dalo učiteljstvu povod, da je ved* no odločneje zahtevalo potrebo zidanja stanovanj v šolskih poslopjih, ne le za upravitelje, ampak tudi za vse učitelje.
Z novim šolskim zakonom se je učitelj* stvu izpolnila dolgoletna želja, da se zidajo v šolskem poslopju ali poleg šole posebna stanovanja.
Učiteljska organizacija, ki je vedno poudarjala potrebo naturalnih stanovanj, ne morda iz golih egoističnih vidikov, ampak iz potrebe in koristi šole ter njenega nemotenega razvoja in napredka, je upoštevala pri tem tudi gmotni položaj šolskih občin. Njeno stališče je bilo in je še danes, naj imajo šolski upravitelji, kot odgovorni predstavniki šole in hišni skrbniki, prosta stanovanja. Ostali učitelji pa naj bi plačevali občinam nizko stanarino, da bi te mogle amortizirati, če ne popolnoma, vsaj delno iz tega donosa za stavbo potrošeni kapital. Tam pa, kjer so gospodarske prilike občin ugodnejše, ali kjer so izdatki za stanovanja že pokriti, naj bi prejemali tudi učitelji brezplačna stanovanja.
Z uredbo o precenitvah naturalnih stanovanj so bila ukinjena vsa prosta stanovanja in plačujejo učitelji za družinska stanovanja z dvema sobama in najpotrebnejšimi pritikli* nami oziraje se na draginjske razrede od 200 do 680 Din mesečno. Te stanarine pa se izdatno zvišajo, če imajo popolnejše pritikline.
S tem je vstopilo učiteljstvo v vrste ostalih uradnikov, ki jih pri današnjih prilikah najbolj teže visoke najemnine. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da biva največ učiteljskih družin na kmetih, v majhnih krajih, kjer ni višjih šol in morajo dajati svoje otroke z do* ma, plačevati zanje draga stanovanja in pre* hrano, kar njihov položaj še izdatno otež-koča. i
Res je, da so se življenjske potrebščine pocenile, a to se pozna bore malo, če pomislimo, da so ostali oblačilni proizvodi, ki so bili po vojni vseskozi predragi, na isti višini.
Breme novih stanarin čutijo vsi učitelji, še prav posebno pa učitelji v večjih krajih,
Materializem
Neka posebna pestrost in razgibanost sodobnega sveta vendar ne vpliva toliko na človekovo osebnost, da se ne bi, vsaj v koli* kor je izrazito dozorele, jasno opredelila, iz* ražajoč z intenzivnim zunanjim delom razpo* loženje svoje notranjosti. Ločiti moramo seveda zunanjostno, zgolj politično opredelitev, ki običajno ni plod notranjih duševnih preizkušenj in pretresljajev, od resnične uravnovešene vsote tistih lastnosti, ki tvorijo človekovo gledanje na svet.
Vsa življenjska usmerjenost slovenskega učitelja, prikazana po najrazličnejših ljudeh, podaja izmaličeno podobo človeka, upognjeno pod hlapčevstvom in zročega samo v tostransko življenje. Morda je ponekod taka podoba upravičena, a še tam je stopnjevana do ekstrema. Da pa ni v duhovnem življenju
posebno po mestih. Mnogi ti tovariši odri* nejo prvega v mesecu tretjino ali pa še več od svoje plače za nekoliko prifierno stanovanje.
Nasprotja med hišnimi lastniki in najemniki so velika. Da se ta nesoglasja omilijo in višina najemnin pravično uredi, je bila sklicana v Beograd anketa zastopnikov hišnih lastnikov in zastopnikov najemnikov. Ti zastopniki naj bi našli možnost znižanja na* jemnin in tako spravili v sklad nastala nesoglasja.
Delavski zastopniki so predlagali, naj veljajo v starih hišah predvojne najemnine preračunane v dinarje, pri novih hišah pa bi bilo treba porabiti zakon o pobijanju draginje.
Za pravično odmero najemnin se je po* sebno zavzel ban Dravske banovine in našlo* vil na hišne lastnike poziv za znižanje najemnin. Zal, da je ta dobrohotni klic ostal pri večini brezuspešen, in so le redki hišni go* spodarji sledili modremu in pravičnemu na* svetu ter znižali previsoke najemnine.
Ban pa je predložil tudi konferenci v Beogradu poročilo v prilog ugodni rešitvi znižanja najemnin, iz katerega posnemamo nastopno:
»Vprašanje stanarin je najbolj aktualno za večino mestnega in tudi podeželskega prebivalstva, ki v splošnem zahteva, da bi se stanarine zmanjšale. S tem vprašanjem se bavi tudi dnevni tisk in se sklicujejo ankete, sestanki in zborovanja. Ni dvoma, da so stanarine v naši državi nesorazmerno visoke in da daleč presegajo predvojne stanarine v primeru s sedanjo zlato pariteto. Razumljivo pa je tudi to, da je vse posledica ukinitve stanovanjske zaščite. Odkar je spet mero* dajna le svobodna tekma med ponudbo in povpraševanjem, so ostali srednji in nižji sloji brez vsake moči. Gradnje so se sicer pomnožile, toda zgradile so se večinoma le palače z obsežnejšimi stanovanji, hiš s primernimi cenenimi stanovanji pa še vedno primanjkuje.
Če hočemo pravilno presoditi in oceniti sedanje razmere, je treba vprašanje stanarin presojati z dveh stališč. Hiše je treba razdeliti v dve glavni kategoriji, v stare in nove. Pri starih hišah je treba imeti pred očmi, da so večinoma amortizirane, da so se zgradile s kapitalom, ki je pred vojno dajal nižje obresti ali bil deloma celo brezobresten, ka* kor n. pr. za nove hiše po ljubljanskem po* tresu. Sicer so res davčna bremena in drugi stroški pri starih hišah večji kakor pri novih, vendar pa je potreba, da se tudi v starih hišah najemnine znižajo toliko, da se bodo krile s predvojnimi po zlati pariteti.
Kar pa se tiče novih hiš, mora obveljati načelo, da najemnine in stanarine ne služijo samo amortizaciji, temveč tudi kot renta, ki pa mora biti vsekakor nižja kakor je renta, ki jo dajejo denarni zavodi.
Stanovanja v novih hišah pa se z ozirom na položaj, komfort in druge okoliščine morajo porazdeliti na tri kategorije.
V vsaki kategoriji bi bilo treba določiti maksimalno stanarino. Stanarine v I. katego* riji bi smele znašati mesečno kvečjemu po 130 do 150 Din za sobo, v II. 150 do 250, v IM. pa 250 do 350. Postranskih prostorov bi se ne smelo vračunati.
Če bi nastala po tej uradni določitvi stanarin kakšna nasprotstva, bi jih morale preiskati posebne občinske komisije, v katerih bi bili zastopani nezavisni pravniki, hišni po* sestniki in stanovalci ter zastopnik socialno-političnega in gradbenega referenta pri prizadeti banski upravi ali občini.«
Prepričani smo, da se bo stanovanjsko vprašanje rešilo na osnovi pravičnega soraz* merja v prilog najemnikov.
Uverjeni pa smo tudi, da bo rešitev tega vprašanja vplivala ugodno na rešitev dolo* čitve višine stanarin v naturalnih stanovanjih za učitelje, posebno pa za šolske upravitelje, katerim naj se priznajo za njih trud, odgovorno službo, za skrb in nadzor šolskih poslopij brezplačna stanovanja.
in ponižnost.
l 'i i 1
učiteljevem nekaj v redu, občutimo pač sami, toda ta nered ni samo kriza našega stanu, ampak je odsev časa, ki je zagrnil vse, ves svet s svojo nevidno mrežo. Sem in tja pač zraste iz mreže nerazrešljivih problemov tudi par strani, ki so izoblikovale našo usmerjenost.
Več tipičnih okoliščin je vplivalo na našo usmerjenost. Prva je vsekakor tradicionalna slovenska ponižnost in skromnost, lepa krščanska čednost, ki se je pa prestopnjevala že do take višine, da je že Bogu samemu ne-všečna. Težke gospodarske, družabne in na* rodne razmere preteklih stoletij so v slovenstvu to bridko stran še potrdile. Ta naša po* nižnost je postala že skoraj aksiom. To ni za slovenskega učitelja kaka posebna odlika, nasprotno, sodobnost s svojim javnim življe*
njem zahteva brezpogojno samostojnost, če* sar se pa radi izogibljcmo. Ravno v učitelju se je pa ta ponižnost, ki ni več čednost, ampak slabost, superlativizirala do največjih možnosti. Kakor da bi bili kristaliziran narod! Kristaliziran narod, toda tak kristal, da bi v njem gorele samo naše slabe lastnosti.
Rekel sem že, da ta naša bridka stran ni samo odsev sodobne gospodarske in duhovne stiske, ampak da raste iz neurejenosti preteklih desetletij, ko so bili slovenskim mogotcem interesi političnih skupin bližji kot sočlovek, čeprav so včasih prepevali visoko pesem o krščanski ljubezni. Zato je tista doba ostala v naših vrstah samo kot bolečina, ki se ne sme nikoli vrniti.
Pa ni bil naš položaj potisnjen na tako gladino samo jadi brezbrižnosti visokih kro* gov. Ne! Učitelj ne more biti nikoli bogataš. To dejstvo je vzrok večni borbi, ki jo mora vsakdo izmed nas neprestano oznanjati, to je borbi za duha proti materiji. Ta borba nehote obrazi učitelja z visokimi ho* tenji kmetskih in delavskih množic. Težaven gospodarski položaj vsakega mislečega učitelja naravnost prisili, da izoblikuje svojo orientacijo v tako smer, ki se pač najbolje sklada z njegovo tegobo. Materialne težave silijo človeka, da pozablja na duhovno živ* ljenje in mu vsako samostojno oblikovanje duha izpreminjajo v ponižno sprejemanje kulturnih dobrin, ubijajo mu še zadnji ko* šček odpornosti in ga popolnoma pod rede vladajočim prilikam. Če je še kaj visokih želja, se razblinijo v lažnivem blesku me* ščanskega duha, ki nas vanj zapeljuje naša nepravilna vzgoja, naša komodnost in papirnata miselnost.
Vsak človek, ki je količkaj zakoreninjen v življenju, mora imeti za osnovo svojega dejanja in nehanja na katero si že bodi stran
Če hoče biti kaka stvar dobra, jo moramo skritizirati, t. j. podati nje negativna svojstva, obenem pa z nasveti in drugimi sončnimi pripomočki podpreti, da more uspeti v občo korist. Razen tega pa je potrebno osvetliti vsako, posebno pa še kulturno-pedagoško zadevo, iz praktičnega gledišča in čim popolnejše podati dejstva iz življenja. Sicer pri nas dosedaj menda ni bilo navade, da bi katero revijo takole med izhajanjem ocenjevali, pač pa so jih vsepovsod in vsepovsod samo priporočali in priporočali, pa naj se je godilo to v šoli ali po časopisju. Upal bi si trditi, da je bil ta pojav pri nas nezanimanje kulturne javnosti za mladinsko literaturo in da se tej kulturni panogi naša poklicna umetnost ni odzvala kakor se za kako kulturno vejo spodobi. Kajti mislim, da je mladinska literatura svet umetnosti zase, kakor je zase n. pr. poe* zija, glasba, likovna umetnost i. dr. Vse pa druži v skupnem deblu umetnost. Da se je ob »Našem rodu« zganila javnost, posebno pa še oblikovalec in izobraževalec našega naj* mlajšega rodu, da se osobito na učiteljskih zborovanjih vrše v tej zadevi stvarne in dobre debate, je prikazati kot zdrav pojav, ki ga moramo biti veseli! Novi pojmi in načela delovne šole — skratka delovna šola — so mnogo zainteresirani na tem, kakšno čtivo naj čitajo naši otroci. Istočasno pa — ob prelomu s čitanko — kaj naj čitajo, oziroma kje dobiti za to primernega čtiva. N^ treba posebej poudarjati, da je slovenska mladinska umetnost jako revna in da ima slovenski učitelj s svojo šolarsko knjižnico večinoma prav klavrne uspehe. Izbor knjig je namreč jako težaven, če pa učencu knjigo vendarle »vsiliš«, pa jo večinoma nosi s seboj »na sprehod«, da ti jo čez teden dni neprečitano vrne. Zato je nujno, da spoznamo, kaj naš otrok prav za prav hoče, in kako bi ga vzgojili za vnetega čitalca knjig. Ker nam je dandanes naš »Naš rod« najbolj pri srcu in ker gledamo v njem vstopanje mladinske umetnosti (tu mislim poezijo, prozo, slikarstvo in glasbo) v resnični okvir umetnosti, je prav ute* meljeno, da se v tej važni zadevi oglašamo in podamo svoja mnenja v prvi vrsti iz razreda — t. j. življenja našega šolskega rodu.
Naši mladinski pisatelji so imeli žal po-največikrat navado, da so hoté pisali za otro* ke po otročje. Njih junaki so bili sami »sose* dovi Jurčki«, »naše Micike«, zraven še kak pridni Janezek in hudobni Mihec itd., nikdar pa duše, duše, duše. Mlad človek hoče drzo-vitih dejanj, junaških dovtipov, »Tolovaje Mataje« itd., nikakor pa solzavih Jurčkov, ki jih gonijo strahovi, ali histeričnih Micik in Maruš in njihovih punčk... Ugank hočejo, misliti hočejo, v neznane svetove želijo otro* ci, samo treba jim dati duše! Naj navedem primere iz svojega razreda: v čitalni uri čitamo titularno mladinsko knjigo X. Čitam sam glasno, čita najboljši učenec, čita lepo in umerjeno. Rezultat: dolgočasje in zevanje! Drugi dan izberem Jurčiča. Čitamo »Jurija Kózjaka«. Ali je bilo tu poslušanja! Jurij jim je imponiral, Turki so jim izredni junaki, Marka Kozjaka obžalujejo, da je vstopil v samostan itd. Za tem »Domen«, »Deseti
obrnjeno podobo večnostnega ideala. Ta podoba je včasih zrasla s človekom po tradiciji, včasih se pa iskalec prebije do nje šele po dolgem trudu. Precejšnja masa našega stanu se pa navadno dolgo ne more dokopati do trdnega svetovnega nazora, kar nam javnost očetovsko zameri in na kar nas večkrat dobrohotno opominja. Toda tega si ne mo-remOj šteti v slabost. Vidi se namreč, kakor da je učitelj zgrešil svoj poklic. Imamo državnega uradnika, ki nosi učiteljsko ime, imamo strankarskega agitatorja, organizatorja najrazličnejših društev, le podobe pravega učitelja ni. Zdi se mi, da je učiteljevo delo nekaj višjega. Slovenska javnost, zlasti pa preveč odločujoči krajevni mogotci, zahteva* jo več od učitelja kot šola z vsemi otroki. Če je kje krivda za materialistično naziranje slovenskega učitelja, ki se mu tolikokrat očita, je gotovo v njegovi okolici, ki ubija vsak polet k resnici in, bodimo odkriti, tudi kot kdaj prej kriči "življenje po nas. Preden drug človek noče pogledati, mora zanimati učitelja. Za duhovno rast je treba časa. Če pa mora učitelj vedno le iz sebe dajati, za prejemanje pa nima ne prilike ne časa radi napačnega pojmovanja učiteljevih nalog, po* tem seveda ni čudno, če se smatra podeželski učitelj za neko manjvredno enoto našega življenja. Ni več ta miselnost tako ekstrem* na kot včasih, zdaj tli nekje pod pepelom, samo včasih butne na dan, a takrat pokaže z vso jasnostjo svoj težek obraz.
Stojimo pred velikimi nalogami. Še bolj kot kdaj prej kriči življenje po nas. Predno stopimo v prve vrste, je treba, da ovržemo staro bajko o učiteljski ponižnosti in mate* rialistični miselnosti.
To za obletnico lepih besed, ki so jih iz* rekli lani ljudski zastopniki.
Venceslav Winkler.
brat«. Uspeh: jedva čakajo, da dobe na posodo omenjene knjige, ki romajo zdaj iz roke v roko. Nekoč sem prinesel Cankarjeve »Podobe iz sanj«. To je bila poezija, ki smo jo globoko čutili. Mislim, da še nikdar sam od sebe ni nastal v razredu tak čuvstven mir, kot se je zgodilo ob Podobah. Pravimo, da je Can* kar težak, da ga je težko razumeti. Moji otroci so dokazali, da ga ni treba razumeti, temveč čutiti in samo čutiti. In smo dalje či* tali »Moje življenje« in »Mimo življenja« in povsod čuvstvovanje, da je ob svršetku greh • bilo, prekiniti sveto tišino. Zakaj takšni čudoviti uspehi? Menim zato, ker če ni bilo ju» naških dogodivščin, so z umetniško dušo predstavljene junaške duše. (NB. pa so moji učenci bolj »divjaki« kot ne; ne mestni cme* rikavci, kmetska, daleč od civilizacije živeča kri...) Naj dodam, da me je prišel marsikateri prosit imenovanih knjig in da smo se v šoli učiti čuvstvenega prednašanja nevezane poezije na željo — učencev. Ob »Skodelici kave« i. dr. pa je menda marsikdo pr^rešetal svojo dušo in mislil na mater. Tako, da se mi je zdelo, kot da so nas takšne ure vse nekako poduhovnile in nas zvezale v eno ... Učenci začenjajo umevati lepoto knjige in čitajo potem še preradi. Nekoč sem čul od kmetice* matere o nekem učitelju to-le oceno: »Dober je naš učitelj, ničesar nimam reči, le otroke nam je čisto znorel! Naš samo bere in bere, da ni za nobeno drugo rabo več. Še na pašo ga ni poslati! ¡In poleg tega še glasno zavija, kakor da bi bil na prižnici!« Evo, izvenšolsko delo za bodoče pokolenje! Ali ga je sploh mogoče o- in preceniti? A to ne spada sem!
Če ob taki mimoidoči črti razumemo mladinsko čitanje, kaj bomo rekli o »Našem ro* du«? Prvič to, da mora ostati s svojo vsebino izključno osnovnošolski list in v narodni šoli vršiti svoje poslanstvo. Drugič, da moremo takšnega, kakršen je zdaj, prav s pridom uporabljati v šoli in da nam je v veliko pomoč pri celokupnem pouku posebno na višji stopnji. In še nekaj, o čemer pa bom povedal pozneje .
Letošnji »Naš rod« je zadovoljil učence in mene, ker je pokazal resno umetniško stremljenje. »Žabe« n. pr. so res nekaj svojevrstnega, neki »drugi svet«, v katerega so tudi moji učenci z veseljem vstopili in jedva čakajo nove številke. Hej, in »Cicibanov svet« — ena, deset, sto ugank! Samo škoda, da ga je tega sveta v vsaki številki tako malo! Tak* šna stvar vzbuja interes, istočasno pa uči mi* sliti, ne da bi sploh koga na to navajal. Morda se bo ravno ta oblika spisovanja za mladino v bodočih časih najbolj uporabljala, kar pa bi bilo psihološko utemeljeno. V vsakem povprečnem talentu živi nagnenje iskanja. Tu je mogoče to nagnenje popolnoma izrabiti — in to celo brez pritiska ali sodelovanja učiteljevega. Kakor ima sedaj »Cicibanov rod« svoj kotiček zadaj, bi si želel postaviti ga na prvo mesto in razširiti! (Če bodo. ali ne bi bile interesantne v takem načinu spisane tu* di bodoče čitanke?)
Drugo, kar so v letošnjem letniku vzeli učenci z zanimanjem na znanje, so potopisi. Seveda imam v mislih višjo stopnjo! N. pr.
Albin Podjavoršek:
Mladinsko čitanje in „Naš rod".
Sirkov opis »V Macedoniji«, Cerkvenikov »Iz Sarajeva«, Reyev »Vzpon na Mont Blanc« i. dr. Če smo naše učence dobro šolali, jih potem ne smemo imeti tako za zabite, da bi jim bili n. pr. omenjeni prispevki pretežki. Kolikor sem imel prilike opazovati učence, trdim, da ne! Zlasti če je pisan članek z resnim, a ne s tistim priskutnim »otroškim« jezikom. Na vse zadnje je treba le realnosti in upošteva« nja dejstva, da mladina dandanes zna iz šole ven mnogo, mnogo več, kot pa je znala v istih letih mladina pred desetimi, dvajsetimi leti. Vsaka najzadnja slovenska koča ima skoro sigurno časopis, imovitejši kmetje pa naročene dnevnike, česar v polpretekli dobi pri nas niti misliti ni bilo mogoče. Da otroci višjih stopenj čitajo doma časopise, je znana stvar. Da pa so v marsikaterih zadevah (kultura, zgodovina, zemljepis, narod, država, po* slanci, skupščina itd.) celo bolje poučeni kot njih odrasli starši, bi si tudi upali trditi. Jas* no, da v okviru svojega otroškega gledanja. V prihodnjih svojih razvojnih dobah pa bodo sigurno zopet po svoje gledali, kakor je pač človek — večno se razvijajoče bitje — ustvarjen!
Zdaj pa še življenjepisi! Kar se mi zdi v »Našem rodu« najbolj hvale vredno, je to, da je pričel naši mladini in narodu prikazovati predstavnike naše likovne umetnosti. Otroci poznajo kolikor toliko pesnike in pisatelje, znani so jim Prešeren, Stritar, Lev* stik, Župančič, Gangl, Cankar itd., tudi njih podobe so jim znane. Da pa so na katerikoli šoli čuli kaj o Jakopiču, Jami, Tratniku, Kraljih itd., pa zelo, zelo dvomim. To je eno! Drugo je glede težkoče sloga oziroma načina podajanja, na čemer se nekateri zelo spodti-kajo. Mene osebno so citirani življenjepisi prav razveselili, učencem pa sem na njih
Moramo! Tako sem si odgovoril, ko sem prebral članek, ki ga je prinesel v predzadnji številki »Učiteljski Tovariš«, s trdno vero, da moremo skoraj postaviti svoj »dom«, če le hočemo. Dovolj smo odlašali, dovolj premišljali, bi ali ne bi, moremo ali ne moremo. — Pravim še enkrat: moremo in moramo!
Dve močni komponenti sta tu. Denar, če tudi ga ni še dovolj in po Učiteljski tiskarni podarjeno stavbišče. Treba je le še tretje: trdne volje, doložiti k zbranemu kapitalu še toliko, da bo dovolj za temelj in streho.
Odbor »Učiteljskega doma« naj si osvoji dobri nasvet članka: »Bomo ali ne bomo«, s prepričanjem, da mu sledimo vsi in pomagamo, da bo »dom« že prihodnjo jesen pod streho.
Že slišim ugovore: »Pa prav zdaj, v tej krizi, ko je treba štediti, ko ne moremo! Po* čakajmo boljših časov!«
Ne v krizi, v resnih časih smo, ko je treba začeti pametno in gospodarno živeti in se zadovoljiti s tem, kar imamo in to kar imamo, tako obrniti, da bo vsem v prid — pa ne bo krivice.
Pa k stvari, k našemu domu. — Torej bomo! Pa kdaj? Jaz mislim, takoj!
Kakor sem čul, ima odbor našega »doma« trden sklep, da čim prej uresniči dolgoletne načrte in nade in že do jeseni postavi na po* klonjenem stavbišču »Učiteljski dom«. Jasno je, da bomo vsi priskočili odboru na pomoč in mu vsak po svojih močeh lajšali delo in pripomogli k čim večjemu uspehu ter skorajšnji realizaciji dolgoletnih načrtov.
Pa ne samo to, da bomo čakali na iniciativo t>dbora, treba je, da začnemo tudi sami. Prilik je dovolj, možnosti tudi in sredstev ne manjka, samo treba je odločne in trdne volje.
Pa saj je vendar kriza, saj ni mogoče. Da, kriza je, saj vidimo vsepovsod: elegantne plašče, obleke, avtomobile.
podlagi tolmačil in razlagal, kolikor sem vedel in znal. Imaš za mesece dela, učenec pa profit, ker postaja bogatejši. In ko ponovno čita težko razpravo, jo razume. Čital pa jo bo še kdaj pozneje in ne bo mu težka. Glede tujk pa sem mnenja, da jih v mladinskih spi* sih izločajmo! Ako pa avtor le ne more mimo njih, pa jih izrazimo poleg v oklepaju s slovensko besedo! Mnogokrat pa bo tudi potrebno otroke na določne tujke navaditi, po* sebno še, če so občega pomena, n. pr. besede kultura, civilizacija, organizacija ... itd., mi* mo katerih praktično življenje že skoroda iti ne more ...
Ako »Naš rod«, četudi mimogrede, obdelaš z otroki, jim olajšaš razumevanje istega. Ne vsega, temveč tisto, kar se ti zdi, da je težje oziroma veš, da otroci ne znajo. In tu je šola! Vzemimo n. pr. članek o Tratniku. Za višjo stopnjo odlična stvar! Seveda ne razumejo, kaj je to »socialna umetnost«, »eks* presionizem« i. dr. Ampak za to je tu šola, da razloži, kaj je to »socialna umetnost«. Sploh te pojme! Dovoljujem si izraziti mnenje, da mora narodna šola dandanes tudi te reči upoštevati in obdelati ravno tako kakor procente in borzne račune, ker v življenju igra umetnost danes prav tako široko vlogo kakor tako zvani praktični predmeti. Tu tiči kulturno-vzgojno jedro delovne šole ali kakor že tem novim idejam pravimo!... Da mislijo otroci dalje sami, o tem sem prepričan!
Še tisti »nekaj«! Namreč j>Naš rod« postaja splošno ljudski list. Čitajo ga tudi od* rasli, katerih kultura je kultura narodne šole. In čitajo ga z zanimanjem, to sem na mnogih mestih opazoval. Mislim, da ustvarjamo družinsko revijo. Zato bodi »Naš rod« poslanstvo narodne šole med narodom in kot tak ostani tipično osnovnošolski list!
To so vendar drugi, mi učitelji nimamo, naše male plače, draga stanovanja in še vse drugo.
Vse to je res, potrdim, težko je nam, ali samo gospodarstva, pametnega in preudarnega je treba, pa se bo še kaj dobilo za naš »dom«.
Prijateljica — prijatelj, ali kadita? — To se razume, 8 — 10 — 20 na dan. Veš, pa samo »Zeta«, ima najboljši tobak, pa poceni je! — Kriza, veš!
Vse vem. Samo malo dobre volje te prosim. Vsak dan samo eno »Zeta« za naš »dom«. — Kadar vzameš škatlico s cigare* tami, spomni se »doma«, vtakni cigatero v škatlico, naj malo počaka, da te drugič prime želja. Prihranil si 30 par, od teh jih vrzi v nabiralnik za »Učiteljski dom« le 25. Prav nič nisi na škodi, veruj mi! Mesto dima imaš 25 par v »šparovčku«. Ako imaš ženo, ki ne kadi, te bo pohvalila.
Glej račun te skromne in pametne šted*
nje!
Recimo, da nas je, ne izvzemši tovarišic, ki z nami vred kade in bodo, to sem prepričan, solidarne z nami pri zidanju — vsaj 2000. Vsak dan 2000 cigaret brez vsake škode, torej 2000 X 25 par, reci in piši: dnevno 500 dinarjev; realno, za »dom« dnevno 500 opek.
Kaj nam bo povedal blagajnik »doma«, ki je do sedaj tako molčal, konec meseca? Prepričan sem, da ne bo zapel one nam sta* rim znane: Ajmo, ajmo, vinarje zbirajmo — marveč bo zložil v proslavo 15 »jurjev« kar celo odo, pa še himno vsem kadilkam in kadilcem »Učiteljskega doma«.
In konec leta? Saj ne boste verjeli — 180 piši in beri: sto osemdeset »jurjev« bo beležila blagajna in to samo zaradi nekoliko manj dima.
Ta najin pogovor je poslušal blagajnik »Učiteljskega doma«, rekel pa ni nič.
Naslednjega dne smo našli na pisalnih mizah lične škatlice od Zeta« cigaret, kri-
žem prelepljene z rdečim papirnatim trakom z vrezano odprtino, dovolj veliko, da more pogoltniti petindvajsetico, pa tudi dvodinar-ski novec, čez in čez pa debel napis: Vsak dan samo eno cigareto za »Učiteljski dom«.
Dobro si jo pogodil, Jože. Začeli smo. Kako bo, nam boš povedal na koncu meseca.
Kaj pa nekadilci? Ali bodo ti brez davka? Blagor jim, ako nimajo teh nepotrebnih bremen, pa toliko energije, da so se vzdržali. Ti naj si napravijo enake škatlice in napišejo nanje: »Za dom, ker nimam stroškov za tobak«.
Še enih bi se rad spomnil — pa brez za* mere!
Pravijo, da je tudi alkohol strup. Kako je temu, ne vem, ker ga skoraj nič ne poku* šam — zato pa bolj kadim. Če je vse to, kar pravijo o alkoholu, res, tedaj bi vsem sveto-
Splošna iresti.
IZVRŠNI ODBOR PRI G. MINISTRU PROSVETE.
Novi prosvetni minister g. dr. Dragotin Kojič je sprejel 28. januarja izvršni odbor našega udruženja. Predsednik tov. Rašič je predstavil g. ministru člane odbora, nakar mu je v daljšem govoru razložil aktualna vprašanja, tieoča se narodne šole in učiteljstva. Gospodu ministru je bila oddana tudi poseb* na spomenica, ki se glasi sledeče:
Gospodu ministru prosvete,
Beograd.
Izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja Vas, gospod minister, naproša _za slgdeče:
1.	Vzdrževanju osnovnih šol, posebno v pasivnih krajih, naj se posveča več pažnje. Slabo vzdrževana šola je največja ovira za učiteljevo uspešno delo. Največkrat učitelj zaman prosi in preživi mnogo neprijetnosti, ko potrebuje šola kakršnokoli vsoto od občine za vzdrževanje, posebno v siromašnejših in kulturno zaostalih krajih, kjer je potrebna državna podpora. Vzdrževanje šol je odvisno tudi od tega, kako vršijo sreski načelniki svojo dolžnost.
2.	Izdela naj se nov učni načrt in pro* gram. Glede tega vprašanja pa naj se zasliši tudi mnenje odbora našega udruženja.
3.	Uredi naj se vprašanje učbenikov. Ne dovoli naj se, da bi uradniki ministrstva prosvete in banskih prosvetnih oddelkov pisari učbenike ali kake druge knjige. Oni, ki izvršujejo oblast, ne smejo ničesar prodajati niti posredno niti neposredno.
4.	Izdela in izda naj se pravilnik o izvr* sevanju zakona o narodnih šolah, na katere* ga že dolgo čakamo. Izvršijo naj se spremembe pravilnika o polaganju praktičnega učitelj* skega izpita.
5.	Za stalne šolske nadzornike naj se imenujejo učitelji osnovnih šol, ravno tako tudi na vsa mesta v oddelkih za osnovni pouk pri banskih upravah in v ministrstvu prosvete naj se imenujejo učitelji osnovnih šol. Radi tega naj bi se izvršile potrebne aa-konske spremembe.
6.	Izda naj se odlok glede vprašanja imovin bivših poverjeništev v skladu s § 345 (3) uradniškega zakona.
7.	Uredba glede plačevanja naturalnih stanovanj naj se spremeni v toliko, da šolski upravitelji ne plačajo stanovanj, a učitelji, ki stanujejo v šoli, plačajo stanovanje v višini, ki jo določi komisija, ki je stanovanje ocenila, a največ toliko, kot je predvideno v šolskem zakonu. Po prejšnjih zakonih o narod* nih šolah so imeli upravitelji posebne dokla-de za vršenje upraviteljskih dolžnosti in to po številu razredov.
8.	Učiteljska premeščanja naj se ne vrše med šolskim letom nego o počitnicah. Tudi premeščanja po službeni potrebi naj se ne
val, vsaj vsak teden samo eno četrtinko, še boljše dve, za v malto za naš »dom«.
Naš blagajnik ima že načrt za »špa-rovčke*cehovce«. — Četrtliterska steklenica — s širokim vratom, da bo goltala lahko tudi večje novce, prevezana z močnim pergament-nim papirjem s primerno veliko zarezo in lepim napisom: Vsak teden vsaj četrt litra za malto za »Učiteljski dom«.
Prihodnjič oberem še druge, ki so se do sedaj izmuznili.
Pa ne mislim na naše abstinente. Za te tako vem, da so že na moji strani in jim nočem dajati nasvetov. Vanje zaupam brezmejno, ker sem prepričan, da sem storil za njihovo stvar nekaj pozitivnega.
Kako bodo zadevo sami rešili v prilog našega »doma«, prepuščam mirne vesti njim samim!
vrše med letom. Tudi če je učiteljska stalnost ukinjena, naj se vršijo premeščanja po razpisu tako, da se učiteljstvo čuti stalno na svojem mestu tudi brez zakonite stalnosti. To Je prvenstveni interes države.
9.	Osebna draginjska doklada naj se iz* plačuje učiteljstvu iz državne blagajne v ce* loti, kot se izplačuje ostalemu državnemu uradništvu.
10.	Napredovanje učiteljstva naj se vrši v vseh grupah, prvenstveno onih z več službenimi ieti. Ker -se posamezne grupe ne do* bivajo automatično, bi bilo nepravično, da bi mlajši prehiteli starejše.
Napredujejo naj čim prej učitelji, ki so radi vojaške službe med vojno zaostali v napredovanju, 'ker so brez lastne krivde mnogo izgubili.
11.	Ponovi naj se priporočilo za liste udruženja »Učitelj« in> »Narodna Prosveta«, ki naj jih šole prejemajo poleg »Prosvetnega glasnika«.
12.	Poročenim učiteljicam naj se izplačuje celotna draginjska doklada.
Predsednik:	Tajnik:
Damnjan V. Rašič. Blag. P. Radojevič.
Slede podpisi vsega izvršnega odbora.
Gospod minister dr. Kojič je pazljivo poslušal izvajanje predsednika našega udruženja in obljubil, da bo posvečal pažnjo vsem prošnjam in vlogam, ki mu jih bo v bodoče pošiljalo Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Vprašanje pouka, kakor tudi druga vprašanja, ki niso v zvezi s finančnimi izdatki, bodo lahko takoj rešena. Pred končno odločitvijo glede teh vprašanj se bo vedno vpoštevalo tudi mišljenje odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Ona vprašanja, ki zahte* vajo nove finančne obremenitve, bodo odložena v reševanje do bližnje bodočnosti, ko bodo med narodom vladale povoljnejše ekonomske razmere.
ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN.
Vprašanje previsokih najemnin je za Ljubljano in mnoge druge kraje v naši banovini že več let eno najtežjih bremen, ki jih nosi javni nameščenec, je vprašanje, ki posega globoko v gospodarstvo vseh uradnikov in ga spravlja iz ravnotežja. Rešitev tega vprašanja, ki je življenjske važnosti za vse, ki morajo živeti v najetih stanovanjih, je ostalo do zadnjega na mrtvi točki.
Po časopisih so se tu in tam oglašali posamezniki, ko jim je postalo veliko breme le pretežko in ga niso mogli več zmagovati. To* da ti glasovi so ostali povsem brezuspešni.
Celo apel g. bana dr. Marušiča ni našel odmeva pri hišnih posestnikih. Oni vztrajajo na svojem stališču in nočejo slišati o znižanju stanarin. Res je, da je par hišnih posest* nikov znižalo najemnine, zato pa so neka* teri, kakor v posmeh — najemnine v zadnjem času celo zvišali.
V obrambo skupnih življenjskih interesov so se zbrali sredi januarja t. 1. državni
Bomo!
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
LISTEK
J. E. Polak:
Črtice.
Moj znanec Ivan Višjanin Bučnikov je bil čudak; naličil je v marsičem osebam iz Maksim Gorkijeve drame »Na dnu«. Žena se je jezila nad njim, ker je delal dolgove in zapravljal denar; prijatelji in znanci so ga uvrščali med alkoholiste; in drugi so se po-smehovali njegovi filozofiji o življenju, pra* vici, resnici in Bogu. In vendar je v tem oziru prekašal vse one, ki so se mu posmehovali. Jaz sem posedal v njegovi družbi zelo rad. Marsikaj iz njegovih ugibanj mi je bilo všeč; in zaradi tega sem to in ono zabeležil. Ker bi te beležke utegnile zanimati še koga dru* gega, jih bom podajal od časa do časa javnosti. Da ne bom ob tem dolgovezen in dolgočasen, jih bom podajal v obliki črtic.
1.
Meseca marca leta 1931. je močno sneži* lo in deževalo. Ljubljanica je narastla tako, da je poplavila tudi otočiče; le valovi, ki so pljuskali mimo njih in preko njih, so jih označevali onemu, ki te otočiče pozna.
Na enem teh otočičev je stal pes v vodi, ki ga je zamakala skoro do trebuha. Žival se je tresla od mraza in strahu. Kdo zna, koliko časa je minulo od tedaj, ko se je z naporom vseh svojih sil rešila na poplavljeni otočič! —
»Kako neki je zašla žival v vodo?« — »Sama gotovo ni skočila vanjo!« . .
Tako in podobno so ugibali radovedneži na bregu.
Ta in oni je uganil, da je moral kdo psa vreči v vodo; je že kaj ukradel, ali pa je koga ugriznil.
Hahaha!... Lačen pes naj ne bo tat? — Hahaha!... Razdražen pes naj se ne brani?
—	Naj se ne brani, če mu dela človek nasilje?
—	Da, to je ugibanje posebne sorte!...
Večina radovednežev pa je molčala in zmajevala z rameni; a bili so med radoved* neži tudi taki, ki so se psu smejali in metali kepe vanj, ki je prosil s pogledi in z dviganjem sprednje noge: »Rešite me!« —
Tudi ti prošnji so se nekateri radovedneži smejali in vendar je prosila žival, ki je človeku najbolj zvesta, ki ne pozna sovraštva in hvaležno oblizuje roko, ki ga je pretepla z bičem.
Imamo društva za varstvo živali... Zbiramo odgovore velikih mož na vprašanje, če ima žival dušo ... Imamo tudi klasične odgovore na to vprašanje... A med vsemi temi odgovori mi je najbolj všeč odgovor Bernarda Shawa, ki pravi: »Ne verjamem... Nisem celo popolnoma gotov, da jo imajo vsi ljudje:...
In kdo je temu kriv? —
Vsak, ki čuti, da ima dušo, se naj poglobi v »pasjo tragedijo« in odgovor se mu bo porodil sam po sebi.
2.
Lepega dopoldne sem sedel ob mizi na peronu ljubljanskega glavnega kolodvora.
Opazoval sem ljudi, ki so prihajali in se vsi* pali v vagone in one, ki so se izsipali iz va* gonov in odhajali. Opazoval sem one, ki so posedali po klopeh; opazoval sem one, ki so se izprehajali po peronu in one, ki so po peronu postajali: deloma iz prešernosti, de* loma iz strahu.
Zanimiva so taka opazovanja; zakaj človek vidi ob takih prilikah: uslužnost in na* silje, eleganco in raztrganost, veselje in ža* lost, abstinenco in pijanost, laž in resnico, lepoto in pokvečenost, bogastvo in ubožnost, ljubezen in sovraštvo vseh vrst.
Da, na malem kosu zemlje je odprta debela knjiga življenja. Take knjige leže tudi po: cestah, gostilnicah, beznicah, barih, šeta* iiščih, gledališčih itd. Škoda je le, da večina ljudi išče snovi za vzgajanje po tiskanih knjigah in pobira iz njih ono, kar so drugi že stokrat premleli in kar ne zanima nikogar več. In čudež ni, če se ob takem vzgajanju podere stavba v največ slučajih že ob prvem človekovem koraku v življenje ...
»E, kaj boš ti!... Jaz pravim, da je bilo treba malo več junaštva od naše strani in meje bi tekle vse drugje, nego pa teko danes!« ...
Zamah po mizi in glasne besede so me vzdramile iz zamišljenosti in ozrl sem se proti mizi, kjer je razlagal eleganten gospod pojem junaštvo in ki sem mu bral raz obraz, da grmenja topov ni slišal niti od daleč.
»No, no!... Le počasi, prijatelj!« ga je pogovarjal sosed, ki med vojno najbrž tudi ni delal drugega, nego zbiral, zbiral, zbiral... »Kaj pa umeš pod besedo junaštvo?« —
I HI. HIUI. m
»Kaj umejem? — Nič drugega, nego tole: puško z rame, nanj nož in z nožem naprej!« je razlagal rdečelični debeluhar.
Zdajci se oglasi klicar in začne naštevati postaje proti Zagrebu.
»Plačat!... Plačat!« ...
Trojica gospodov je vlila ostanke piva v žejna grla, plačala, pobrala svojo prtljago, odhitela proti vlaku in izginila v elegantni vagon.
Meni je bilo žal, da nisem slišal razlage o junaštvu do konca.
V dušo mi je legla grenka misel; zakaj domislil sem se Remarquejeve »Poti nazaj« in junaka, ki je visel ves preluknjan od krogel in z eno samo roko ves dan kot muha v paj-čevini med žičnimi ovirami... In kot bi bil živ pred menoj sem ga videl v duhu, kako si rine z drugo roko čreva v pretrgani trebuh ... In ni bilo človeka, ki bi ga rešil peklenskih muk ... In domislil sem se junakov iz Weberjevih slik »Od Kobarida do Pijave in nazaj« ...
In v duši mi je vstala misel, da bomo pojme: vojna, junaštvo in mir umeli šele tedaj, kadar bomo gledali vse to tako kot so to gledali oni, ki so zrli smrti v oči in ne tako kot gledajo vse to oni, ki vidijo kri človekovo le tedaj, če jih udari kdo po zobeh.
In kdo je dolžan dajati mladini pravilne pojme vselej, povsod in v vsem? — Toda, kako povzpeti se do vsega tega najprej sam? — Da, razmišljevati o tem je vredno vsakega vzgojevalca!...
s e
I!
I!
ÍÉ mi
m;
ČESAR SI ŽELITE IZ STROKOVNE LITERATURE
V	POGLEDU NAJNOVEJŠIH ZNANSTVENIH PRIDOBITEV IN DOGNANJ
IZ LEPOSLOVJA, ZNANOSTI IN UMETNOSTI VSEH PANOG
DOMAČEGA IN VSEGA INOZEMSKEGA KULTURNEGA SVETA
doMie
TAKOJ PO ZAHTEVI CENIKOV IN PROSPEKTOV IN PO NAROČILU
V	UČITELJSKI KNJIGARNI
TELEFON ŠT. 33-97 L J U S L J A N A TELEFON ŠT. 33-97
ra
rpéjs
fM
>Ji)6
m $
m
•■/'ók
m ¡i
m yM
ra
yíSK ífi
ŽP
yh<
m
*M m
y'íiZ
ra
m m m
»Sí f
in privatni nameščenci, da povedo na glas svoje težave in zaprosijo vlado pomoči.
Akcijski odbor, ki ga tvorijo zastopniki sledečih korporacij in udruženj: za Udruže-nje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev Držič Ivan, za Narodno strokovno zvezo Juvan Rudolf, za Društvo upokojencev in upokojenk Lilleg Maks, za Zvezo društva privatnih nameščencev Žemljic Joško, za Ju-goslovenško učiteljsko udruženje Dimnik Iv., za Udruženje poštnih in telegrafskih uslužbencev Štukelj N., za Državno upravno pisarniško uradništvo Zaje Hinko in za Udruženje učiteljev mešč. šol Rupnik Branko, je v več sejah pokrenil vse potrebno, da se pereče vprašanje čim prej in kolikor mogoče ugodno reši.
Deputacija akcijskega odbora se je zgla-sila tudi pri g. banu in mu ob predložitvi re« solucije podrobneje tolmačila želje uradništ-va glede previsokih najemnin.
Po prizadevanju odbora sta bila odpo« slana dva člana in sicer gg. Lilleg Maks in Juvan Rudolf na zadevno anketo v Beograd.
Odbor ima še nadalje redna posvetova« nja in je stalno na delu, da olajša najemnikom težko breme.
JUU sodeluje po svojem zastopniku v akcijskem odboru, poslalo pa je še posebno vlogo v zadevi učiteljskih stanarin in odtegljajev za naturalna stanovanja na ministrstvo prosvete, našemu »Udruženju« in vsem narodnim poslancem.
Državni nameščenci zahtevajo, da se po« stavi višina najemnin na zdravo bazo in pra= vično razmerje. Težo današnjega gospodarskega položaja nosimo sorazmerno vsi.
—	V Beogradu je umrl 1. t. m. tov. Brana M. Stankovič, sreski upravitelj v beograjskem Predgradu Kraljice Marije. Simpatični pokojnik, ki se ga gotovo spominja marsikateri od tov. s poslednjega koncerta pevskega zbora JUU v Beogradu, je bil sin bivšega predsednika UJU Milutina Stankoviča. -— Spoštovani rodbini naše sožalje, pokojniku večni mir in blag spomin!
—	Nedeljen pouk na srednjih šolah. Na-redba prosvetnega ministrstva, s katero je bil nedavno uveden deljen pouk na srednjih šolah v Dravski banovini, je izzvala nevoljo staršev, ki so zahtevali, da ostane nedeljeni pouk, ker bi bil sicer mnogim kmečkim, delavskim in uradniškim otrokom onemogočen srednješolski študij. To zahtevo je vsebovala tudi spomenica, ki jo je poslal ministru za prosveto poseben odbor, izvoljen na velikem zborovanju staršev v Ljubljani. Za stvar so se zavzeli tudi poslanci Dravske banovine. Prosvetni minister je upošteval navedene razloge in izdal odlok, s katerim je bil na srednjih šolah v Dravski banovini s 1. februarjem zopet uveden nedeljen pouk.
—	Glede šolske obveznosti učencev, ki so bili ob koncu I. polletja odstranjeni na osnovi člena 18. zakona o izpremembah in dopolnitvah srednješolskega zakona, je izdala kraljevska banska uprava dne 21. januarja 1932., IV., No. 491/1 naslednje pojasnilo:
Učenci, ki so bili odstranjeni do konca šolskega leta po zgoraj omenjenem zakonu, so še vedno učenci dotičnega zavoda. Odstranjeni so od pouka v šoli s pravico, da smejo delati v juniju razredni izpit iz vseh predme« tov kot redni učenci. Ako pa taki učenci ne nameravajo delati v juniju tega izpita, naj se takoj po odstranitvi odjavijo na srednji šoli in vpišejo nazaj v osnovno šolo.
—	Rodbinski dodatek za učence, neuspele pri tečajnih izpitih. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. 45.508/31 z dne 1. januarja 1932 na prošnjo za normativno odločitev ali pripada draginjska doklada za učence, ki se pri višjem ali nižjem tečajnem izpitu odklo« nijo za leto dni, dalo nastopni odlok: — U vezi akta Odeljenja IV No. 18.132/31 izve-štavate se da redovni učenici, odbijeni na višjem tečajnom ispitu na godinu dana, imaju pravo na porodični dodatak za godinu dana jer se smatraju kao redovni učenici. — Ker se smatrajo po § 38. izpopolnjenega zakona o srednjih šolah za redne učence do kraja
tekočega šolskega leta poleg učencev VIII. razreda tudi učenci IV. razreda, ki so bili odklonjeni pri tečajnem izpitu na leto dni, je brez dvoma, da tudi za te pripada draginjska doklada za leto dni.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitdk.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci« rilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. -(Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi= salnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez: kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	Razstava knjig v Beogradu. V prosla« vo stoletnice prve jugoslovens!ke knjige, ki je bila tiskana v obnovljeni svobodni Srbiji, je prirejena v Beogradu razstava knjig v paviljonu »Cvijete Zuzorič«. Razstavile so knjige mnoge književne založbe iz Beograda in Zagreba. Razne književne posebnosti, predvsem stare knjige (celo iz 1. 1494.) je razstavila Akademija znanosti v Beogradu. Razstava se je vršila od 23. do 26. januarja in je dosegla najlepši uspeh in nad vse pričakovanje zadostila svojemu namenu.
—	Treznostni kongres. Napovedano je že bilo, da bo v nedeljo, 21. februar ja v Ljubljani slovenski treznostni kongres. Medse« bojno klanje in pobijanje v pijanosti, ki ga noče in noče biti konec — saj beremo o njem še in le še, teden za tednom — nas izziva k odporu. Te sramote mora biti konec! Ta glas mora iti po vsej Sloveniji! — Na kongresu bo govorilo 25 govornikov in govornic, med njimi tudi kmetska žena in šolarček »mlad junak«. Prišli bodo tudi zastopniki »Saveza trezvene inladeži«. Najoddaljenejši udeleženec pa pride iz Berlina: vodja protialkoholne« ga pokreta v Nemčiji. Ta bo imel v pone« deljek za posebne interesente, predvsem za vzgojitelje, še posebna predavanja. — Na predvečer bo treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. — S kongresom bo združena tudi protialkoholna razstava. Material za razstavo bo dal deloma »Jugoslovenski Savez trezvenosti«, ki ima svoj sedež v Zagrebu, deloma \ ljubljanski Higienski zavod. Razstava bo lepa in jako poučna. — V nedeljo, 21. februarja od 14. do 15. ure se vršijo v zvezi s treznostnim kon« gresom posebna predavanja za učiteljstvo in vzgojitelje sploh. Učiteljica Marica Koželje-va predava o temi: Treznost in šola; a drugo predavanje z naslovom: Treznost in učiteljstvo bo imel učitelj Rudolf Horvat ml. — Opozarjamo učiteljstvo predvsem na predavanje od 14. do 15. ure.
— Praktični (usposob.) učiteljski izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Na
drž. moškem učiteljišču v Mariboru se vršijo praktični učiteljski izpiti od 14. aprila t. 1.
dalje v smislu min. odi. O. n. br. od 19. marca 1931., »Službeni list« št. 35 od 11. junija 1931. in min. pravilnika D. R. br. 72100 od 4. junija 1927., »Službeni list« št. 67 od 21. junija 1927. — Pravilno opremljene prošnje naj pridejo v roke komisije vsaj do 31. marca 1932. Vse drugo bo razvidno z oglasne deske državnega moškega učiteljišča.
— Proslava desetletnice učiteljskega društva »Edinstvo« v Zagrebu. Pred desetimi leti je bilo osnovano v Zagrebu učiteljsko društvo »Edinstvo«, eno izmed prvih društev, ki so sestavljala zagrebško poverjeništvo UJU. Društvo je imelo ob ustanovitvi 1. februarja 1. 1922. komaj 70 članov, a se je ves čas lepo razvijalo in število članstva se je od leta do leta večalo in danes šteje 400 članov. — V proslavo desetletnega obstoja se je vršila v soboto, 30. januarja svečana matineja, a 1. fe= bruarja se je vršila posebna učiteljska zabava. — Obe prireditvi sta dobro uspeli. — Kot se je društvo razvijalo prvih deset let v resnem delu in stremljenju za dosego vseh naših ciljev, tako mu želimo, da se tudi v bo« doče dviga v korist stanu in v čast ustano« viteliem.
m&m®«
—i Z ukazom Nj. Vel. kralja je na pred« log prosvetnega ministra upolkojen s pravico na pokojnino po letih službe banski šolski nadzornik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani v 6. skupini Fortunat Lužar.
ŠE O »MIHCU IN JAKCU«.
Obrnili smo se do raznih tovarišev s prošnjo, da naj nam objektivno poročajo, kakšen vtis je napravila knjiga na učence. Dobili smo več odgovorov. Naj navedemo za danes enega. Tov. D. Š. iz Ptuja nam piše: ... Že zunanjost knjige se je prikupila otro« kom ter jih takoj prvi hip priklenila k čita« nju. Vsebina knjige je podana tako naravno, ljubko, otroški duši primerno in zanimivo, da so deci kar žarele oči veselja in smeha. Nisem našel otroka, ki bi prečital knjigo sa« mo enkrat. Menim, da je ravno v tem ona privlačnost, katera je dana našemu tov. Ribičiču. Slikice so izdelane preprosto, a naravno, tako, da je tudi vsak starejši z zanimanjem prijel ¡knjigo v roko. — Takih knjig si želi naša mladina še več, takih knjig si žele tudi starši naše dece.
Ne smem pa pozabiti omeniti, da je ta knjiga tudi lep pripomoček deci tuje narodnosti, ker se potom slikic vadi pravilnih slovničnih končnic.
Laskavo oceno o »Mihcu in Jakcu« je prinesla tudi 7. štev. »Jugoslovenskega učiteljskega glasa«. Kritiko je napisal urednik mladinskega lista »Zorica«, Popovič.
—mm Tretja številka »Našega roda« je zmanjkala. Tisti, ki so številko naročili bolj pozno, bodo morali počakati, da se ponatisne. To se zgodi čimprej. Tudi prva številka je pošla. To bi se nam izplačalo ponatisniti le, če se javi precejšnje število novih naročni« kov.
—mm Rekordna razprodaja »Mihca in Jakca«. V enem samem dobrem mesecu se je razprodala skoro vsa naklada. Uprava M. M. ima še par broširanih izvodov in nekaj več vezanih.
Šolski radio»
—r Program za XIII. teden. V torek, 9. februarja bo oddajala meščanska šola v Udriji lutkovno burko: »Razbojnik Moroz« v ribniškem narečju. L—III. V petek, 12. februarja: »Moji doživljaji ob Makongu« (v osred« njem delu Zadnje Indije). Predava g. ing. Lupša Ferdo. L—III.
—r Kmetijski pouk po radiu v pw-vi polovici februarja. V četrtek, dne 4. februarja t. 1. bo predavanje »o živinorejskih, zadruž« nih in društvenih prireditvah pretekle jeseni«. Predavanje bo v obliki razgovora, ki ga podasta ing. Zidanšek in ing. Wenko.
Predavanje o travništvu, ki je bilo določeno za nedeljo, dne 7. februarja in četrtek 11. februarja, radi nepredvidenih ovir odpade, vršilo se bo pa enkrat pozneje, o čemur bodo poslušalci pravočasno obveščeni po dnevnih listih in listu Radio Ljubljana.
V nedeljo, dne 14. februarja ob 8. uri zjutraj predava g. Martin Zupane o predmetu: »Naša domača svinjereja in nasveti za njeno zboljšanje«.
Stanovska orgSMizacij* JUU
iz društev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU zboruje v soboto, dne 13. februarja 1932. ob 9. uri v šolskem poslopju v Domža« lah s sledečim dnevnim redom:
1.	Teorija in praksa moderne šole, predava g. direktor dr. Lončar.
2.	Situacijsko poročilo predsednika bano-vinske sekcije tov. Dimnika.
3.	Poročilo o izrednem zborovanju vseh predsednikov.
4.	Predlogi.
5.	Slučajnosti.
= LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo zborovalo v soboto, dne 13. februarja 1932. v osn. šoli na Rakeku. Začetek ob 8. uri. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Naše ljud« sko in narodno delo (predava tov. V. Win= kler). 3. Predlogi in slučajnosti. — Udeležba obvezna! — Odbor.
= KOZJANSKO SRESKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 13. februarja ob 9. uri v šoli v Kozjem. — Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Preda« vanje ref. g. Jos. Krošla: Kmet.-gospodarsko nadaljevalno šolstvo. 4. Škodljivci sadnega drevja — zatiranje, tov. T. Freče. 5. Slučajnosti.
= SRESKO UČIT. DRUŠTVO LJUB« LJANA OKOLICA, ZAH. DEL, bo zboro« valo dne 13. febr. 1932 v telovadnici osn. šole na Grabnu v Ljubljani.
^ = JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo v soboto, dne 13. febr. 1932 ob 10. uri v šoli v Žužemberku.
Novosti na knjižnem trgu.
nepogrešljiva
je
Za vsakega učitelja splošno znana knjiga
»ZEICHNEN IN DER VOLKSSCHULE«.
Sestavil Fritz Vith. II. novo predelana izdaja obsega 160 strani velike osmerke s 350 slikami ter 6 barvnimi umetniškimi prilogami. — V platno vezana stane Din 120'—. Novo izdanje je bilo predelano na podlagi najnovejših izkustev.
Ako risanja ni poučeval v tem izobražen risarski učitelj, je vedno obstojala možnost, da pouk svojega namena v vsem ne doseže. Obsežnost risarskega pouka je bila vedno zelo kočljiva za onega, ki risanja ni povsem obvladal, vzrok pa je v tem, da se v šolah ni obravnavalo dovolj raznih tehnik risanja in je razumljivo, da se marsikateri učitelj na tem polju ni mogel docela uveljaviti in si pridobiti potrebnega znanja.
Iz te potrebe je izšla navedena knjiga, ki je prav dober pripomoček za učitelje, ki poučujejo tudi risanje.
Namen knjige je nuditi učitelju, ki poučuje razne predmete, vse ono moderno stremljenje na polju risarstva, mu je obenem za vzpodbudo in navodilo ter mu nudi obilo smernic in načrtov za pouk. Na prav poljuden in lahko umljiv način se zamore mladina v ljudskih šolah privesti do lepih uspehov v risanju.
(Techn. päd. V., Wetzlar.) Prva izdaja te knjige je bila v najkraj« sem času razprodana, kar najbolj dokazuje, kako nujna je bila potreba po tem delu.
Kot priključek h knjigi »Zeichnen in der Volksschule« je izšla od istega pisatelja tudi še knjiga
WERKARBEIT IN DER VOLKSSCHULE
ki obsega 160 strani velike osmerke s preko 250 slikami in 5 umetniškimi prilogami. — Cena v platno vezani knjigi Din 120"—" Za naročila se priporoča Knjigarna »Učiteljske tiskarne«, Ljubljana.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in sccialn« namene občinstva, vsakr; beseda SO par. Najman)S< znesek Din 5' -
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljac» Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Kadar pridete v Ljubljano
z mislijo, da si nabavite dober aparat
za šolski radio
ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji!
TELEFON 31-90
LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5
■*ran 4.
,Učiteljski Tooarii", dne 4 februarja 1932.
Aten. 26
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
Po sklepu ¡ista.
Nove ksifige.
je ustroj družbe, vnikljivo razgrinja pomanjkljivosti obstoječih družabnih sistemov: kapitalističnega, fašističnega in boljševiškega
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR JUU.	Nova »Sociologija«. Dr. J. Jeraj je ter riše nazorno podobo bodoče korporacijske
-pev Opozarjamo na pevski tečaj, ki se napisal sistematično sociologijo. Kratko in družbe. - Sociologija je izšla v samozaložbi
MIROSLAVA LEITGEB
LJUBLJANA, JURČIČEV 1RÛ ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih
,— —,—-—j—— — ,— ----j, — . ,	,	-ju	vezenin. Predtiskarija in isdelovanje šablon. Zaloga
vrši 13. in 14. februarja. Pričetek 13. febr. ob jedrnato obravnava vsa pereča sodobna so* in se naroča pri pisatelju, Maribor, Gledališka DMC iu vseh potrebščin za vezenje in predtksk.
9. uri v Glasbeni Matici. Vsi in vse so neob* ciološka vprašanja. Problemov ne razvija sa- ulica 2. — Stane s poštnino vred Din 27.—.
hodno potrebni.	mo, ampak tudi bistro rešuje. Jasno osvetlju-	_
obutvi Zâ WSCÍ
Prej Din 169*-
Moški čevlji z močnim podplatom za štrapac.
Vrsta 9315*03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar* ižuna za neverjetno nizko ceno. Za malo , denarja velik luksuz.
UÍI
Vrsta 245
Sokolski čevlji z ali brez pete od danes celo za polovično ceno. Otroški, par samo Din 29—,
Vrsta 2842*05
Otroški čevlji iz laka ali boksa z usnjatim podplatom. Štev. 20—26 isamo Din 49-—, štev 27—34 samo Din 69—, štev. 35—38 samo Din 89—.
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim kupcem omogočil kar najcenejši nakup. - S tem znižanjem se želimo kupcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje.
Vrsta 9375*03
Vedno so elegantni in vedno moderni eno* stavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples, dobite jih tudi z nizko peto.
Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno.
Vrsta 3945*03
Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji niti nog niti žepa.
Vrsta 1255*31
Še vedno potrebne snežke, proti mrazu, vodi in blatu. Prodajamo jih iz gabardina za bagatelno ceno.
CC")
Vrsta 3345*03
Udobni čevlji za široke ali boleče noge, izdelani iz lastina, z usnjatim podplatom.
St. 9*1 »/j (27*34)
Vrsta 3762*22
Za živahne dečke čevlji iz mastnega krav* jega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak štrapac. Od štev. 35 do 38 Din 89—,
Narodno gospodarsko nalogo vrši najbolje oni, ki prodaja svoje proizvode za tako ceno, ki jo kupec zmore, svojim sodelavcem pa nudi najvišjo mogočo plačo»
VSE- KNJIOIB
slovenske
Šolske a t i c e
IMA NA RAZPOLAGO
KNJIGARNA
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
iS ZAHTEVAJTE CENIK!
Za naš ,»Dinar
«i
kupite naše domače proizvode!
prašek za pecivo
W*»*, U VMk <«CBPt
U rajtoflive kt«M«. mJ.mU.
'»*». J,IV prt .H.rno.T>
Sekin
lafliiln sladkor
WM» <KU
rar«»« tospetftejn
..ADIMH- *»oK:o ■ *t*dkor daje moíjwtím J«Wom nr>J*. len ♦*/>» • okus Vttbloa tr^a satttfc«
1 ■ 5 tfouifc «m«*
rnmcBlio
(jsjini nodome.«*)
Kot oe.-forrwa:;« M «»ajenie '.MU M f«K<:«s«	Ken*.
.of J>BldR	nt*»**,
bwvo	,.K<en{.fca m nnc
pitjiofoe, tM v« nw>« YAÏ* k. kor- e^ieio. reMnd. koW, hbiIw I 'M. k«, ponto). prMUlWML
Mandeljev puding. Mešaj 5 rumenjakov z 10 dkg sladkorja nekoliko na-ribane citronine lupine in 1 zavitek »ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, da dobro naraste. Primešaj trdo nastali sneg 5. beljakov z 12 dkg drobno tek-ljanih, z nekoliko sladkorja opraženih mandeljev in 16 dkg z rumom na-pojenih kruhovih drobtin. Kuhaj v omaščenem modlu v sopari ter s §ato oblitega postavi na mizo.
ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI!
Manufakturno blago
!
po najnižjih cenah vam nudi tvrdka
OLGA SLIBAR. LJUBLJANA, Stari trg štev. 21
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjaku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
lin
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zahtevajte ceniki
Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
- f, ... ■ '- - : • : , ft- • - . , • •*;> -.....- • - -
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
-vr r trt n VELETRGOVIN
F. König u
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in Kraniofti-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Vaše potrebščine krijeta najceneje v manufakturni trgovini
n
i
PRI ÎOINCU' ^fek ==
C E L JE
Glavni trg
Prodaja tudi na obroke! Z h o I) i I e ii obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENiK ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■
: ■
B ■
■
■
m
j
Priporočamo fvrdhe. ki inesnralo v našem glasilu!