Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene tnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, '/• strani din 250 —, >/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — PraSH fzrS 'iB^ . . -/--•i" / F> H i 1 -t ' f Praznik zedinjenja Dne 1. decembra, na praznik zedinjenja, so se vršile po vsej državi službe božje, ki so združile ves narod v goreči molitvi za kralja in domovino. Svečane proslave zedinjenja je uporabil knez namestnik Pavle in je naslovil na narod po radiu bodrilne besede v težkih ter resnih časih, ki dajejo najtrdnejše upanje in zagotovilo, da bo naša država obvarovana pu-stošenja vojne in njenih še težjih posledic. mirnim ' tek i ... : ■ % i \ •„-V. - ;•*.,.. t, M. 3SS "> s ii^sifei^liPir | '0M: 0 % mMtffci ■^^majStm Um?.:; . : .' '. •» ^ .' ' ' > «te? S;* ••• ..rfjfri- i-«»»*? ■ ■ • " Naša država bo obvarovana pusiošenja vojne Bodrilne besede IHj. Vis. kneza namestnika Pavla V tem svečanem trenutku, ko vsi Jugoslovani, duhovno zedinjeni in čvrsto povezani v svoji dragi domovini, dostojanstveno proslavljajo 1. december leta 1918, dan svojega zedinjenja, pošiljam svoj pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem v globoki veri v srečno bodočnost naše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjenja pada v resne in težke čase. Večina sveta je v oboroženem sporu in vojna besni na mnogih straneh. Treba je ohraniti vso resnost in hladnokrvnost, da bi se obvarovalo državo od vojnega požara. Naša država vodi miroljubno politiko in želi prijateljstva ter sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, ki spoštujejo njeno nedotakljivost in njeno neodvisnost. Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je rezultat brezmejnih žrtev in naporov celih pokolenj. Njeni temelji počivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svojo krvjo odkupili pravico do življenja, svobodo in neodvisnost. Cele generacije od očeta do sina so nosile luč narodne svobode, dokler ni prišlo do ustvaritve te velike narodne zamisli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s kolikimi žrtvami so si pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kljub svoji nevtralnosti v tem sporu izpostavljena mnogim težavam, ki izvirajo iz zunanjih dogodkov. Za nas je zelo vzpodbuden prizor, da v takih trenutkih vidimo ves iš narod zedinjen okoli svojega kralja, kako mirno in dostojanstveno prenaša vse neizbežne žrtve. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslovanom zaradi elike narodne zavesti, ki jo kažejo v sedanjih resnih trenutkih. To nam vsem vliva vero, da t I ■■•v «• K< 4 bo naša država c :brodila vse težave, s katerimi se mora boriti, in da bo obvarovana pustošenja vojne in njenih še težjih posledic. Življenjska sila našega naroda, ki se sedaj manifestira, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost. To državo varujejo rodovi, ki so vredni svojih velikih prednikov. Zaradi tega se moremo mirno posvetiti svojemu vsakdanjemu delu, zavedajoč se svoje moči in svoje pravice. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Bog, ohrani in obvaruj našo državo I Ljubo doma, kdor ga ima: tako pravi znani slovenski pregovor. Lastni dom je za posameznega človeka velikega pomena ne samo kot stanovališče, marveč predvsem kot pozo-rišče, kjer se more nemoteno vršiti njegovo življenjsko delo ter izživljati njegova osebna in družinska svoboda. Težko človeku, ki ga vse življenje tuja vrata tolčejo po petah! Kar je lastni dom in domačija za poedinca in za družino, to je lastna država za veliko narodno družino. Narod brez lastne narodne države je kakor brezdomec v velikem društvu narodov. Ima sicer zemljo, na kateri biva in katera ga hrani, toda na tej zemlji ni sam gospodar. Vključen v življenjski prostor večjih narodov, jim' mora služiti ter jim pomagati kot sredstvo za dosego njihovih življenjskih ciljev. V širšem svetu jg nepoznan. Na veliki medna- rodni pozornici diplomatičnih borb in vojnih podvzetij njegovo ime ne šteje. Nemški mo-droslovec Hegel je pravilno izpovedal: »V svetovni zgodovini veljajo in štejejo samo tisti narodi, ki imajo lastne države.« Naš narod se je pojavil v zgodovini z lastno državo. Imel je svoje narodne kneze in svoje lastno državno pravo. Dve sto let je branil to svojo državo zoper sosede, ki so ogrožali njen obstoj in njeno neodvisnost. Proti ogromni tuji premoči je končno propadel. Izgubil je svojo politično samostojnost. Zapadel je politični podrejenosti in gospodarski služnosti. Ni pa izginil iz vrst narodov, ker ni zapravil svoje narodne duše. V podzavesti je ta duša vedno hranila stare ideale, ki so v važnejših razdobjih zgodovine oživeli v zavesti voditeljskih oseb. Zlasti v preteklem stoletju je ta zavest večkrat buknila na dan kot težnja in zahteva po politični in gospodarski svobodi slovenskega ljudstva. Od leta 1848. je program Zedinje-ne Slovenije, ki se ni dal več pokopati, v jedru vseboval zahtevo slovenske samoupravnosti in politične neodvisnosti na lastnem narodnem ozemlju. Ta ideja se je med svetovno vojno v majniški resoluciji leta 1917. izoblikovala v zahtevo vsega naroda po zedinjenju Slovencev s Hrvati in Srbi v lastno državno edinico. Pred 22 leti — 1. decembra 1918 — se je ta želja in zahteva uresničila z ustanovitvijo Jugoslavije kot narodne države Slovencev, Srbov in Hrvatov. Naša jugoslovanska država je naš skupni jugoslovanski dom. Leta so bila potrebna, preden se je ta dom uredil v zadovoljstvo vseh treh bratov. Ne gre valiti krivdo samo SLOVENSKI GOSPODAR —■!■■ II ■ » IIIHill i na enega brata, češ da je hotel biti preobla-sten v tem skupnem domu ter si lastiti neupravičene predpravice. Tudi drugi in tretji brat nista brez krivde. Liberalizem na hrvatski in slovenski strani je bolj gledal na strankarsko korist, kot pa na pravice lastnega naroda in na dobrobit skupnosti. Šele lansko leto je zmagalo tisto načelo, za katero se je vedno zavzemala stranka našega ljudstva: načelo resnične samouprave in avtonomije. Država je sedaj v stanju preurejanja. Hrvatska banovina je že organizirana, sledila bo organizacija Slovenije in rreditev ostalega dela države, ko bodo zunanjepolitične razmere to dopuščale. Ideja narodnega sporazuma, ki priznava poleg srbske tudi hrvatsko in slovensko narodno samobitnost in hoče vsakemu dati svoje, se je že doslej izkazala kot odlično državotvorno. Med hrvatskim kmečkim lju-stvom se je državna zavest in prepričanje o prepotrebni vzajemnosti in ozki interesni po-vezanos R~bov, Hrvatov in Slovencev zelo ojačala. Naša država je močna na znotraj in uživa tudi v zunanjem svetu, zlasti pri sosedih, ugled močne države. In to v sedanjih mednarodnih prilikah jako mnosro pomeni. Prav ta ugled nam je omogočil, da smo s samozavestno in modro politiko ohranili mir naši državi. Vsem državam se to ni posrečilo. Nekatere so proti lastni volji bile potegnjene v vojni vrtinec. Druge danes ne vedo, ali ne bodo jutri prišle iz stanja nevtralnosti v položaj nevoj-skovanja, pojutrišnjem pa že stopile v krvavo vojno. Mi imamo trdno zaupanje, da bomo tudi v bodoče ostali izven krvavega meteža. V to svrho moramo ostati močni, in to v gmotnem in duhovnem oziru. Duh ljubezni in požrtvovalnosti mora vladati med nami. Čim večja bo naša ljubezen do skupne države ter ljubezen med jugoslovanskimi brati, ki so njeni državljani, tem večja bo tudi naša pripravljenost, da žrtvujemo vse, kar je potrebno, in tudi sebe za obrambo naše države in njenih meja. Hrvatski ban dr. šubašič je nedavno na svojem obisku v hrvatskem, nam sosednem Zagorju lepo poudaril, da so Hrvatje pripravljeni s svojimi telesi braniti kakor Hrvatsko, tako tudi vso Jugoslavijo, katera bo prav tako bramba Hrvatske. Hrvatje stojijo na straži države pri Bitolju, Bitoljčani pa na severu hrvatskega ozemlja. Preteklo nedeljo se je po vsej državi svečano obhajala 22 letnica naše države. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se ta obletnica še ni nikdar obhajala s tako iskrenostjo in prisrčnostjo, kakor letos. V vse sloje in kroge ljudstva je proniknilo prepričanje o nenadomestljivi vrednosti naše države, ki je poglavitna zaslomba narodnega obstoja Slovencev in Hrvatov prav tako kakor Srbov. Če je bil kdo med nami, ki ni bil popolnoma preverjen o tem, se je spreobrnil ob pogledu v svet, ki ga je poučil o tem, kaj pomeni izgubljena svoboda. Zatočišče naše svobode je naša skupna jugoslovanska država. V lastnem domu si svoboden, tamkaj najdeš srečo in zadovoljstvo, kolikor se sploh da v sedanjih težkih razmerah v svetu oboje doseči. V nedeljo smo molili za našo državo, za njenega mladega kralja in za tiste, ki vladajo v njegovem imenu. Tudi v bodoče bo kipela iz naših rodo- in domoljubnih src vroča molitev proti nebesom: Bog, ohrani in varuj našo državo! borbe v Albanifi in na morju Albanska bojišča Tretja italijanska obrambna črta Italijani imajo v Grčiji zbranih pol milijona m rž v dveh armadah. Armadi stalno ojačujcjo z novimi silami, ki prihajajo preko Otrant^se ožine pa tudi s severa po Jadranu v albanska pristanišča. Iz skoro dnevnega dovažanja svežih čet se da sklepati, da utrjujejo Italijani z vso naglico svojo tretjo in zadnjo obramono črto vzdolž reke Škumbe. Grki računajo z italijansko premočjo, kar se tiče števila vojašt/a in tehničnih pripomočkov. Ravno radi tega pa so zastavili vse svoje moči, da so onemogočili v zadnjem tednu italijanska napadalna kreta-nja, katera bi naj bila zadržala pohod Grkov v notranjost Albanije. Padec Podgradca Po hudih bojih na nož so zavzele grške čete na severu ob Ohridskem jezeru zelo močno gorsko trdnjavo Podgradec. Okrog tega mesta je bila vrsta italijanskih modernih gorskih utrdb, topniških postojank in rovov, ki segajo preko 1500 metrov. Grkom ro povzročale velike preglavice številna italijanska strojniška gnezda, ki so bila pogosto posajena in so jim bili Grki kos z neprestanimi bajonetnimi napadi. Osrednji frontni del Na osrednjem frontnem odseku so napredc vali Grki z zavzetjem važnega cestnega križišča Premeti ob reki Vojuši v smeri proti pristanišču Valona. Južno-zapaduo bojišče V južno-zapadnem odseku ob jadranski obali so Grki, ki prodirajo v smeri proti Argiroka-stru (važnem vojaškem in letalskem oporišču s 13.200 prebivalci), naleteli na odpor italijanskih oddelkov, ki so bili na novo poslani na bojišče, da ojačijo tam italijansko vojsko. Poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Ubaldo Soddu je prejel nalog, da brani mesto Argi: akastro za vsako ceno. Mesto je bilo po grških poročilih že 2&. novembra v območju napadov prodirajačih grških čet. Albanski uporniki na delu Velika italijanska ojačenja prihajajo nepretrgoma v Albanijo. Na stotine letal je že priletelo iz Italije, štirinajst prevozov italijanskih čet je prispelo v nristanišče Drač v teku minulega tedna. Te preveze ščiti znana letalska skupina »Desperata«. Albanski uporniki napadajo italijanske čete med Korico in Elba-sanom. Begunci in vojni ujetniki pripovedujejo, da se Albanci v skupinah po šest skrivajo v gozdovih ter patrulirajo ob cestah. Z višin, ki so že vse v snegu, napadajo italijanske vojake. Albanske upornike vodi 40 letni major Ali Mehmed, ki je po odstranitvi kralja Zoga odšel v tujino. Ali Mehmed je prišel nedavno v Albanijo z letalom ter iz njega odskočil s padr.iom. S seboj je prinesel večjo vsoto denarja ter je v kratkem času uspel, da pridobi poglavarje nlemen na svojo stran. Pomorska milna Italijansko poročilo Italijansko vrhovno poveljstvo je sporočilo, da je prišlo 27. novembra popoldne južno od italijanskega otoka Sardinija do spopada med skupino italijanskih in angleških pomorskih sil. Pri tem sta bili poškodovani dve angleški križarki, dočim je italijansko križarko »Fiume« zadela sovražna granata, ki pa ni eksplodirala. Hudo poškodovan je bi! en italijanski rušilec. Nato se je angleško brodovje oddaljilo, a so ga dohitela italijanska letala 200 km južno od Sardinije. Bombe sb zadele neko angleško matično ladjo za letala, eno oklopnico in eno križarko. Vse tri so bile poškodovane, na oklopnici je izbruhnil požar. Angleško poročilo o isti bitki V bojih med angleškimi in italijanskimi pomorskimi edinicami v Sredozemskem morju 27. novembra popoldne so bile poškodovane tri italijanske križarke, dva rušilca in ena velika oklopnjača. Od angleških ladij je bil zadet in neznatno poškodovan en rušilec. Ludovik Puš: »Delajmo, dokler je dan___!« Zgodovina slovenskega naroda — kar je skoraj isto kot zgodovina slovenskega kmeta — nam na mnogih straneh nazorno pripoveduje, kako so šli zelo važni, odločilni dogodki v zgodovini, ki so globoko posegali v obstoj in razvoj našega kmečkega ljudstva, tako rekoč mimo kmeta. Hočem reči: odigravali so se brez odločilnega sodelovanja kmečkega stanu, večkrat celo brez njegove vednosti in zato največkrat proti njegovim koristim. Kadar je pa naš kmet posegel v tok dogodkov, n. pr. v času kmečkih puntov, se je njegov poseg končal žalostno in zanj usodno, ker za nastop v trdem javnem življenju nikoli ni bil zadosti pripravljen in organiziran. Iz davnih minulih dni je znano, da se je naš kmet za to ali ono vprašanje javnega življenja na zunaj že še nekako pripravil in organiziral; toda vedno je bilo premalo notranje, idejne, duhovne enotnosti, ki je za doseganje •kupnih ciljev potrebna vsaj toliko, kolikor vnanja priprava. Nasprotniki slovenskega kmeta so vedno tudi računali na to notranjo, miselno neslogo in so jo pridno izkoriščali v svoj prid in v škodo kmečkemu stanu. Naše kmečko ljudstvo svojo zgodovino žal mnogo premalo pozna. Zato se iz nje ni veliko naučilo za sedanjost in bodočnost in zanj velja znamenita rečenica, da je »zgodovina učiteljica za življenje«. Napake, ki je radi njih toliko trpel v minulih časih, je ponavljal tudi v novejši dobi; nevarno je, da bi zavoljo istih napak tudi v sedenjih dneh ne zamudil važnih dogodkov, ker bi nanje ne bil vsestransko zadosti pripravljen. Vsi čutimo, da se svet prenavlja. Govorijo o novem redu v življenju narodov, stanov in posameznikov. Stara, do sedaj veljavna zgradba človeške družbe se podira, tok časa se v naših dneh usodno lomi, dosedanji vek se končuje in začeti bo treba novega. Kakšen bo novi čas? In kakšno bo v njem stališče naše- ga kmečkega človeka? Kako bo s kmečkimi domačijami, kaj z družinami, kaj z otroki? To so usodna vprašanja, od katerih pravilne ali nepravilne rešitve bo odvisno bodisi novo, boljše življenje naših kmečkih družin in domačij, ali pa njihovo nazadovanje in propast. Zdi se, da se sedanja doba upravičeno lahko primerja z največjimi dogodki v naši zgodovini. Nekoč je kmečki stan stal pri oblikovanju novih razdobij ob strani in je tudi vedno slabo odrezal. Ali naj se danes ponovi isto? Kdor prisluhne utripu življenja ter dejanja in nehanja v naših vaseh, ima občutek, da se slovenski kmečki človek v nekakšni otopelosti predaja negotovi bodočnosti. »Kakor bo, pa bo! Saj ne moremo mi nič spremeniti in nič narediti.« Živi nekako od danes do jutri; kako bo pojutrišnjem, se bo pa jutri videlo. Rahlo gospodarsko olajšanje prejšnjih kritičnih let vpliva — se zdi — kakor mamilo, ki človeka prijetno uspava. Pred vojno jih je strah, o drugem pa bolj malo razmišljajo. Če pa razmišljajo, je toliko misli, kolikor glav. Vojna je res krvava šiba božja, ki nas je Bog varuj — ali mogoče je, da našega kmeta doleti še kaj hujšega. Koliko je naše kmečko ljudstvo kot stan, ki ohranja narod in državo, pripravljeno, da samo v strnjenih vrstah stopi na plan in brani svoje svetinje ter odločilno poseže v oblikovanje novega časa? Ali ne kažejo znamenja, da se utegne spet zgoditi tako, kakor v zgodovini: drugi bodo odločali in odločili, kmet bo pa pripognil hrbet in se vdal »v usodo«? Ne, ni tako! V slovenskem kmetu je v zadnjih letih močno zrastla stanovska zavest; v njem se je začel v težkih dneh komaj minule gospodarske in socialne stiske buditi smisel za skupen nastop. Saj so nam v spominu veliki in sijajni tabori njegove stanovske organizacije Kmečke zveze, kjer je iz ust svojih zastopnikov jasno in glasno pred vso javnostjo izpovedal, da je stare kmečke nesloge in otopelosti konec. Kmečki stan je podčrtal svoja načela, po katerih se bo boril za svojo »staro pravdo«, ki je vedno nova, pa naglasil tudi neomajno voljo, da hoče v javnem življenju imeti svojo tehtno besedo, kadar bo šlo za njegove stanovske koristi, ki so hkrati tudi koristi naroda in domovine. Toda na eno stvar bi naši kmečki ljudje ne smeli nikoli pozabiti: da ta enotna volja, ki vse premore, ne sme biti močna samo kadar čutiš nad seboj valptov bič, ampak tudi v boljših dneh. Pred leti je slovenski kmet še živo čutil bolečine od udarcev, ki so mu jih prizadejali nasilniki. Zato je bil odločen in je pokazal neomajno voljo po skupnem nastopu v svoji organizaciji. Čim bolj pa udarci po-nehavajo skeleti, bolj kopni volja po stanovski skupnosti in žrtvi zanjo. Ali ni na mestu danes ta dan velika beseda: »Delajte, dokler je dan; pride noč, ko ne boste mogli...« Ali je spet treba, da bo slovenskega kmeta vzdra-mil bič, ki bo zapel po njegovem hrbtu? Bodočnost je negotova za tiste, ki se slepo vdajajo v »usodo« in ki podnevi ne storijo, da bodo varni ponoči. Stan, ki se zaveda svojega poslanstva za narod in skupno domovino in ne drži rok križem, tudi če ni tepen, ampak se resno pripravlja, da si bo svojo bodočnost skoval sam in po svoje, ni treba, da bi se bodočnosti bal! Ljudje kmečke krvi in srca: vkup v močno vrsto, če hočete imeti novi čas tak, kakršnega želite! Žrtve ne bodo zaman, čeprav se vam trenutno zdi, da so. Delajmo, dokler je čas! P & i 1 gosia Yi|i »Nova doba«, JNSarsko celjsko giasilo, izpričuje svoje krščanstvo s trdovratnim nastopanjem zoper katoliške misijone. Stara, dobro preizkušena resnica je, da liberalec nič ne daruje za misijone, saj je njegov žep vedno zaprt za kak dar v svrhe katoliške dobrodelnosti. Liberalna protikrščanska zagrizenost pa s tem ni zadovoljena. Za misijone ne bi smel sploh nihče nič darovati, potem bodo misijoni onemogočeni. In to bi bilo našim laži-svobodo-umnim kristjanom najbolj prav. O priliki letošnje misijonske nedelje smo zabeležili, kako je »Nova doba« nastopila zoper nabiranje darov za misijone. Ker smatra »Nova doba« za potrebno, da svoje »krščansko« prepričanje večkrat manifestira z napadi na misijone, je naša časnikarska dolžnost, da take izlive JNS-arskega krščanstva tudi ugotovimo. Tako se ta list v zadnji številki pod naslovom »Milo-dari za misijone« obreguje ob sarajevski »Ka-tolički tjednik«, ki priporoča jezuitski misijon v indijski Bengaliji, kjer zelo uspešno delujejo, kakor znano, slovenski misijonarji, ter poziva katoličane v naši državi, zlasti Hrvate, da zberejo čim več denarja za misijone. V prilog svojega odklonilnega stališča se »Nova doba« sklicuje na svojo najvišjo avtoriteto, na »So-kolski glasnik«. Če je hotel »Sokolski glasnik« z odklonitvijo podpore katoliškim misijonom dati izraza svojemu stališču do krščanstva, bi iDa je Aspirin origisuičen zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh le* karnah. Oglu pod & b». 725? od a. mana ifl4a si lahko prihranil papir, ki se vedno bolj po-dražuje; saj je to njegovo stališče splošno znano. Svetovati pa bi mu bilo, da se poda na tisto področje, ki mu je bolj domače, da bi nam namreč nekaj več napisal o framasonstvu. Proslave ob 140. obletnici rofsiva Aniona Hartina Slomšeka, združene občnim zborom Prosvetne zveze Dne 26. novembra je poteklo 140 let, odkar se je na Slomu pri Ponikvi ob južni železnici rodil Anton Martin Slomšek. On je dal vsebino organizacijam katoliških Slovencev. Zato so mariborske katoliške organizacije počastile spomin 140 letnice njegovega rojstva v znamenju globoke hvaležnosti do moža, ki je in še daje smernice našemu narodnemu, prosvetnemu in kulturnemu delovanju. Skrbite, da ne bo hiše v vaši vasi, katera ne bi imela »Slovenskega gospodarja«! grobu rojstva Katoliško dijaštvo na Slomšekovem Na predvečer spomina 140 letnice velikega slovenskega prebuditelja se je na njegovem grobu zbralo mariborsko srednješolske katoliško dijaštvo, organizirano v »Slovenski dijaški zvezi«, kateremu so se pridružili zastopniki Prosvetne zveze, Podzveze fantovskih odsekov in Slomšekove družine. Zbrano mladino je nagovoril g. stolni kanonik dr. Mirt, z? njim je pa govoril zastopnik »Slovenske dijaške zveze« akademik Štefan Falež. Po govorih je dijaštvo molilo molitev za Slomšekovo beati-fikacijo in lepo molitev za domovino. Prisrčne S padalom obiskuje bolnike. Znano je, da je skakanje s padali v Rusiji tako razširjeno, da ga nekateri smatrajo za narodni ruski Šport. Pri vsem tem pa je vendarle verjetno, da se padalo prav malo ali pa sploh ne uporablja kot običajno prometno sredstvo. Tega najmodernejšega, a vendar malo neobičajnega prometnega sredstva se mora posluževati neki kirurg iz Odese ob Črnem morju. Njegovi bolniki so često jako oddaljeni od njegovega bivališča v osamljenih vaseh v prostrani stepi, ki niso zvezane z ostalim svetom s prometnimi zvezami, včasih pa stanujejo tudi kar v posameznih kočah. Da bi prišel do njih, uporablja ta kirurg letalo in padalo. S svojo zdravniško torbo in ročno lekarno skače iz Junak divjine Ameriški roman * 21 Roger je uvidel, da Marije ne more preplašiti. Kot ljubimec je za vedno izgubil igro. Po glavi so se mu divje podile razne misli. Kako se naj reši in ukroti Marijo ? Marija je nenadoma slišala odmev korakov. Banditi so se vrnili. Divje so se zakrohotali, ko so zagledali Marijo s samokresom in Rogerja z dvignjenimi rokami. »Roger, kaj je?« je smehljaje vprašal Nard. »Neprijeten položaj, kajne? Hm, hm! Ptička je nekoliko huda.« Lopov se je pri tem sklonil in naglo skočil k Mariji. Deklica je zavpila. Nard jo je trdo prijel okrog pasu. Ko je Marija čutila, da jo Nard dviga, je sprožila. Ni zadela, ker ji je Nard spodbil roko navzgor. Marija je bila brez orožja sredi banditov, ki so se vedno režali. Smeh je veljal Rogerju, ki je spustil roke in divje gledal Marijo. »O gotovih stvareh se bova še pomenila, gospodična Marija!« je jezno zasikal. »O, še krotka boš postala, toda takrat bo prepozno!« Nard je premeril Aspleta. Ta je vrnil pogled. Mirno je zrl v Nardove oči, pri tem pa stiskal ročaj samokresa. »Kaj se bo zgodilo z dekletom?« je vprašal Nard. »To je moja stvar!« je odgovoril Roger. Nard je pogledal Marijo. Njegov obraz je imel divji izraz. »Ali ste vi ubili Anito, mojo prijateljico?« je zlovešče vprašal. Prekrižal je roke na prsih, za njim so v polkrogu stali banditi. Prizor je dajal