SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Di. V. KJUDER Latábaré 961, D. 6. Bs. Aires wm CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES í. MAJA 1935 Štev. 80 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko In u cielo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH oy od o delavskega r a z it i k a Nemčija se oborozuje tudi na morju , Tudi leto, ki je preteklo od j anskega i. ma ja, je bilo . polno j Jr"lkosti, težav in preizkušeni delavski in uradniški proleta- x Londonu so se te dni spet vzue-'njat vsega sveta. Kriza je s sko- miri,i iadi ponovne prekršitve veivsai r° nezmanjšano silo pritiskala' Ucsk0 pogodbe s strani Nemčije. Sir Povsod in na'vse. Šele v zadnjem Jolm Silllon, zunanji minister Voiike Cf}su napovedujejo z raznih stra Bl'ltaniJe> Je v spodnji zbornici pove-da kažejo gospodarske prilike ; dal» du Je iz Berlina prejel obvestila, Zboljšan je ter da smo najhuj- v kiatema "»a nerpSka vlada sporoča, S° dobo krize Že prestali. Kolikor; da 1)0 dala zgraditi dvajnast modernih U*-errleljenosti je v teli Ugibanjih,! podmornikov. Ta nemški sklep je v 0 bo pokazala bodočnost. Eno nasprotju z veraajllesko mirovno po-g. Je že sedaj gotovo: tudi če ,1,'f1 Popolnoma preneha ter se u j «Anela imeti ^e novi dobi blagostanja, o T"1' k*''SP povzročili, bodo ¡3 ter viseli kakor Damokle-v meč nad svetovnim gospodar ?ni - novo neravnoTesje ' r°lzv'odn jo in porabo bo ^m krizo. ,ih(^estvo je v zadnjih ioo le Hitler je dal sporočiti Angležem, dabo Nemčija zgradila 12 modernih podmornikov - Splošno tekmovanje voboroževanju določa, da Nemčija ne bo niti enega podmornika. med spet orjaškimi ko- Da «o se Angleži spet vznemirili, ka kor povodom ustanovitve nemškega zračnega vojnega brodovja, dočim so precejšnjo hladnokrvnostjo sprejeli vest o obnovitvi nemške vojske na kopnem, ima svoje vzroke: kar se letal tiče, se boje napadov na velemesto London, saj si že sedaj z grozo predstavljajo, kakšna grozna zmeda bi na r.lk¡l;iPred ovalo z ' na- polju tefcrnike in .znano-¡ Stala, če bi sovražna letala začela si-x Pogledu svojega družabne w,iStr°]a je pa'skrajno konser-/ '\rno; trdno se oklepa tradici običajev, prava: — skratka i f;?a onega, kar urednje odno-med posameznimi člani ' rWžbe ter med skupinami v njej j" Človeška družba svojega no-ranjega ustroja ni znala preučiti tako, da "bi odgovarjal no ^ razmeram, ki so nastopile ^ft^fS kapitalističnega na-Si|]^\n-()izvodnja. Na polju go-0l^)f|jirskega udejstvoyanja so fjj e'.'<'ila načela o popolni svobc-I ^'Proglašena v francoski revo-]ac% tudi tedaj* ko se je izkaza-('a takšna svoboda ni pravi o ker ?¿¡n'ni- ki imajo denar in moč. 1 nUi „olni§Kim |adjam niso prizana-l)reJ° Se' 5e žalostno poglavje t,/'imi v njíhovo' Staflo, Vih nfStne^a izmozgavanja širo! ker je otHofik) V6top zdraženib držav wJ. '' ljudstva s strani ma pati btmbe na preko 8 milijonov prebivalcev toroječo prestolnico Velike Britanije; glede podmorskih .čolnov se pa So prav dobro spominjajo, v kakšne velike stiske so jih spravili tekom svetovne vojne. Tekom štirih let so nemški podmorniki potopili 5.404 ladje z vkupno 11 milijonov tonami; vpli-¡ vali ,«o skrajno demora 1 izirajoée na angleško javnost, ki je do tedaj mislila, da je ni mornarice na .«vetu, ki bi bila kos angleški, saj so onemogočali redne dobave živil in drugega blaga Anglija je navezana na uvoz; brez uvoza ne rnore živeti. Lloyd Ge-orge v svojih "Spominih"' odkrito priznava, da bi bila nemška blokada 'tnalu vklenila Angleže. Nemci so blo lo«' prepušča reveže na mi- k;(l(lo izvajaii z vso brezobzirnostjo in i;:lCe,o se je žalostno Laval, Eden in Suvich, zastopniki F rancije, Anglije in Italije, tekom nedavnih posvetovanj glede nemškega oboroževanja, slikani v Pariza. i^lo Svoje cio PRAZNOTAM JE 1. MAJA PO SVETU 'J"'"1"" ° *"** j v vojni u-jetež ter se je s ton tehni-Si posameznikov, ki SO¡ Pa V(#c* srofie 0(ll0Čn0 nagnila na ha >, ar.iali ogromna bogastva! :°do delavstva, ki se je po- _____ „— v vedno večjo revščino.' Sen razvoj je moral imeti posledice: začele so se v ''at,< na gospodarskem polju, kr pogostejših in vsaki 1 več časa trajajočih krizah, Pomenijo hude pretresijaje in 4>no škodo za celokupno sk° obšestvo VsSe(,anja kriza, najhujša izmed tv ^ar jib je doživelo človeš dri'.*Je sPet pokazala, da sedanji Wr al)"5 red ni samo krivičen, dlji;ec tudi nespameten in ško-bi]j ' ^brin je na svetu v izo-ci industrijalci in poljedelca dr1JC-Ce^0' P'1 -'e preveč — j0ne strani pa vidimo mili-teh i'^0''.'1 i" sestradanih, vki do jo °1)rin ne morejo, ker nima-^edstev, da bi jih plačali. •Ž.^.el)ričanje, da je takšen dru četl0 red — oziroma, bolje re-ve(,-o"erad — vsem škodljiv, se "sre.? J?01 i širi tudi med onimi boOs»:' sloji, ki se jim je v SO- in 1 psih dobro godilo in n! sPokazali, da se za takšne proteste ne zmenijo. Edini praktični in možni odgovor na nemško oboroževanje bo pospešeno oboroževanje v vsej Evropi. Rusi, Angleži, Francozi in Italijani jačijo sedaj svoja zračna brodovja. Ruska Z AVTOM V VOJAKE Nenavadna nesreča se je dogodila pri Kromerižu na Moravskem. Neki avtomobilist je zavozil v oeldelek vojaštva, ki je bil na ponočnem maršu, ter je podrl 28 fantov, od katerih jih je 11 zadobilo praV težke poškodbe. Avtomobilski reflektor je bil vojake oslepil, da se niso mogli umakniti dirjajočefnu vozilu. Ko je voznik takoj po nesreči zapazil, da je prišel z vozilom skoro v cestni jarek, je avto pognal ritenski, povozil še enkrat svoje žrtve ter nato urno odkuril. Črez nekaj časa pa se je spet vrnil, da so ga aretirali. TISK V NEMČIJI Nemška vlada je objavila nov zakon o ti 'ku, ki je tako prikrojen, da bo odslej nemško ljudstvo čitalo samo takšne liste, ki delajo propagando za nacionalni socializem. Verske ter profesionalne organizacije in pa druge skupine, ki zastopaj() zasebne interese, ne bodo smele izdajati časnikov. Že obstoječi listi takšnih orga nizacij bodo morali prenehali tekom treh niesecev. Izdajatelji nacionalno socialističnih listov bodo morali doka zati, da so bili vsi njihovi predniki od leta 1*00 dalje arijskoga plemena. Ta no>a Uredba je naredila v Vatikanu ne povolj en vtis, ker bodo morali v kratkem prenehati vsi katoliški listi, ki se 'ne bavijo zgolj z vedskimi vprašanji, marveč tudi s politiko. • ___ PREMALO NAVDUŠENJA Pred nedavnim trio poročali, da je avstrijska vlada povabila bivše c. k. oficirje na manevre, za katere bi me>-rali udeleženci sami plačati vse stroške. Priglasilo se jih je celih 150 in je ta proti vsemu pričakovanju pičli odziv izzval mnogo komentarjev. Nekateri trele, da so avstrijski rezervni oficirji hudi na dunajsko vlado raeli njene po lilike ozkega sodelovanja z Italijo.,O-gi ten poslovilni večer, katerega se je u-clcležilo okrog 3.000 oseb. Udeležili so se prireditve tudi vsi tamošnji tuji konzuli. JUTRI BODO VOLILI V JUGOSLAVIJI S.000 radovedneži. V New Yorku je 100.000 socialistov priredilo obhod po' mestu, kakšnih 00.000 komunistov je pa še posebe de-filiralo. Dvajfet tisoč .policijskih a-gentov je pazilo na red. V Avstriji so imeli državni praznik. Na Dunaju so hitlerjevci razvili veliko zastavo s kljukastim križem na stolpu Voitvne cerkve.Tri ure dela 00 imeli oznjegasci, preden so prišli do nje ter jo sneli. ZANIKANA VEST Nemški listi so objavili vest, da je 15 mladeničev nemške narodnosti po begnilo iz Južnega Tiróla v Avstrijo, da bi se izognili mobilizaciji, ki jo je Italija odredila radi zapletljajev z A-beiJinijo. Avstrijske oblasti pa da so mladeniče polovile ter jih izročile I-talijanctn. Proti ubeglim mladeničem da se je vršil proces ter da so bili kot dezerterji ustreljeni. To vest so v Rimu zanikali in fašistični tisk ostro napada nacijake čns nike, ki so jo objavili. Jutri, v nedeljo, se bodo vršile v do mtvini skupščinske volitve. Dogodek jc izredne važnosti ža nadaljnji razvoj notranjih prilik v Jugoslaviji, saj po menijo volitvo povratek v normalno ustavno in parlamentarno .življenje Zaključila se bo tako izjemna doba, ki je bila po vsej priliki potrebna za razčiščenje notranjih razmer in za u-trditev državne edinosti. Nihče ne mor« oporekati, da je že volik napredek, ako pri sedanjih vo- VELIKI MANEVRI SEVERNOAMERIŠKE MORNA RICE V Severni ameriki imajo velike pomorske manevre na Pacifiku. Trajali bodo celih še doma iz Trsta, na 4 leta stroge-C *aPora. V papirnici bratov Piatni-f, ,V i« dobil Ivan Meze službo pred ni eti- Prej pa je bil državni prometno '"'adnik, a je nekaj zagrešil in je j, 0(Jpuščen iz službe. Obtožnica je \ajala lepo število sleparij, zagreli"111 s pomočjo potvarjanja tovornih l0v. Sleparije so razkrili po naključji) tSl potcm izvršili temeljito revi- n^cPošteni uslužbenec je dolgo časa l^oteno izvrševal svoje sleparije, kor.«>u je tovorniška blagajna glad-t. '^Plačevala denar na podlagi po-j^'^ienih tovornih listov. Meze pa je fj. dovolj nevaren tudi svojim tova-i'o'n1 pri Podjetju. Blagajničarko Ve Debeljakovo je po krivem obdolžil | ""'""•»m,......umni......H.......NIMin.....................i Restavracija I TREHT0-TRIESTE"! ž To* - : 1 Postrežba in nizke can®. — § • Prav® za krogle. — Prostori pri- § j za svatbe. — Domača godba, i Rojakom se priporočata Josip Brišček in Gjadrinovac |(hEl-INO DIAZ 1754 — Bs. Aires l s i, : Kvadri od parka Chacabuco) § špijonaže ter jo dal celo aretirati. Spra vil jo je iz službe in pred sodišče za zaščito države, kjer pa je bila preiskava proti njej ustavljena. To lumpa rijo je storil zgolj zaradi tega, da bi lažje izvrševal svoje nepoštene manipulacije. Pred sodiščem je pripovedoval, da je sleparil, ker je bil slabo plačan. Izkazalo pa se je, da je imel baš tedaj, ko je najbolj sleparil, 1900 Din mesečne plače, njegova žena pa okrog 800 Din pokojnine in daje za stanovanje plačeval le malenkost, dočim je poprej v tovarni stanoval celo zastonj. VESTI S PRIMORSKEGA Zapor zaradi stare puške Goriško sodišče je obsodilo 55-letne ga Antona Podgornika iz Tribuše na 4 mesece zapora, ker so našli pri njem neko staro puško, ki je ni prijavil oh lastem. Zaradi amnestije, ki je bila izdana lani, so mu kazen odpustili, bil je pa dva meseca v preiskovalnih zaporih. Elektrifikacija proge Trst-Reka Elektrifikacija železniške proge — Trst—Postojna in Št. Peter—Reka je v polnem teku. Drogovi za napeljavo električnega toka so bili postavljeni že proti koncu lanskega leta. Z ostalimi deli pa zelo, hitijo, zlasti na železniški postaji v Postojni, ker mora biti vsa naprava gotova že v letu 1936. Pri delih pa so zaposleni sami Italijani. Le tu pa tan zaposlijo kakega domačina za nekaj dni, potem ga zopet odslovijo Poreška železnica ukin jena Znana ozkotirna železnica, ki je vozila iz Trsta v Poreč in ki je posebno zaslovela ko jo je nekoč burja zvrnila, je bila s posebnim vladnim dekretom ukinjena počenši s 1. aprila 1935. Promet v onih krajih se bo sedaj vršil z avtobusi in bo baje to pomagalo raz-yoju turizma v Istri. Košanski brigadir premeščen Kot poročajo iz Košane je bil tamkajšnji brigadir, ki je že več let nepretrgoma strahoval in neomejeno go spodaril na svojem področju, premeščen v Poreč. Na njegovo tuesto je prišel že drugi, vendar pa prejšnji še ni odšel. Kot zgleda, namerava prebiti v Košani še svoj dopust, kajti bil je v svoji službi tako vesten, da zadnja tri leta sploh ni vzel dopusta. Brigadir ima na vesti vsepolno brezpotrebnih aretacij, večje število konfinacij, obsodb, brezštevila preganjanj in drugih dejanj, s katerimi je teroriziral prebivalce. Prebivalstvo košanske doline se bo po njegovom odhodu oddali nilo. Naši v notranjosti Italije ........... '""«•'HMlHIHltMMMtlHI IIMIMIIHIIIIIHIIIIIIHIII Zagrebška "Istra" je objavila naslednje pismo iz Trsta: TRST, marca 935. Skoro premalo polagamo v našem listu važnost na vprašanje naših železničarjev, Ju so bili prisilno prestavljeni in razmetani po vsej Italiji. Nič manj važno ni tudi vprašanje in polo žaj vojakov, ki služijo v notranjosti države svoj rok, čeprav se ti vrnejo v preteku gotovega časa zopet domov. Vprašanje naših železničarjev ¿pa je vsekakor zelo pereče in predstavlja eno zelo težkih točk socialnega položaja naših ljudi v današnji Italiji. Ni čudno, če ne pridemo do tega, da bi se podrobneje in od slučaja $0 slu čaja informirali o pasameznih razkro pljencih, saj so stiki z njimi skoro ne mogoči. V večjih in manjših skupinah pa so naseljeni plasti v Firencah, Milanu, Bologni, Manto-vi, Folignu in dalje na jugu v Reggio Calabriji, Messini in celo v Cataniji. Vendar pa se v teh mestih vsled svoje številične nesorazmernosti z doma čini skoro zgube. Tako je v Folignu n. pr. okoli 70 družin in še več samcev. Skoro ravno toliko jih je v Milanu. nekoliko manj pa v Firencah. Kakor je težak položaj teh, ki se sem pa tam lahko skupijo je toliko bolj obupen položaj onih, ki so razt rešeni po raznih čuvajnicah, in majhnih postajicah v najbolj pustih in neobljubenih krajih. Večkrat se pripeti, da ivaši ljudje, ki potujejo po Italiji srečajo v najbolj nemogočih o-kolnosti svojega človeka. Težko je o-pisati taka srečanja, ko ubogi premeš čenec ne pride niti do besede ko zašli ši domačo govorico. Družabnega življenja teh ljudi, kolikor ni omejeno na družino in od slučaja do slučaja na ostale domače priseljence, kar pa je zelo redko in le v mestih, si skoro ne moremo predstavljati. Popolnoma obtujeni in osovraženi od domačinov često žive kot praVi obupanci. Le ma-lokaterim se je posrečilo vživeti v tam kajšnje razmere in tako prilagoditi vse svoje življenje vsilenim okolnos-tim. Toda tudi ti se ne počutijo srečni kljub temu, da so jim domačini tu pa tam naklonjeni. Čeprav namreč ne ču t i jo. tistega nacionalnega sovraštva se vendar zavedajo, do njih, ki se u-so vendar zavedajo, — do njih, — ki se uganja pri nas doma sa so tujci med tujimi. — Kakor smo že omenili ni med njimi tolikega preganjanja in sploh političnega terorja. Vendar pa smatramo, da je že to, da morajo hiti daleč zdoma, često mnogo več in mnogo hujše kot marsikako preganjanje in često slično težki kon finaciji. Najbolj občutijo vso grenkost oni starši, ki imajo otroke bodisi, da doraščajo, ali morajo v šolo. Okolica tiarna jih pograbi in zgube se med italijanskimi otroci, da jih Banco Argentino de ahorro y edificaciones Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. denarna nakazila Vejema vloge na hranilne knjižice yprašajte za pojasnila ustmeno aLi pismeno vedno le v vasem jeziku-, ker postregli Vam bodo vaši vestmi rojaki. Banco Argentino de ahorro y edificaciones CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 buenos aires često le s težavo rešijo in uče domačega materinskega jezika. Gospodarsko je njih položaj pač odvisen od kraja kjer so. Vendar pa jim popolnoma druge razmere bodisi v hrani, klimi in delu, zoperstavljajo precejšnje težkoče. Mnogo teh nesrečnežev, zlasti mladine to je številni otrok, ki jih posamezne družine niso mogle vzdrževati, je za nas zgubljenih. Vprašanje pa je, kaj bo v bodoče s temi nesrečneži, ki predstavljajo kot smo že po-vdarili za nas precejšnjo težko stran. Zavedati se moramo, da šteje ta družina premeščencev nekaj tisoč kar je, če prištejemo še vse ostale žrtve, za nas važen problem. Drugo vprašanje tvori vsekakor vprašanje naših vojakov, ,ki služijo svoj redni rok v notranjosti Italije, največ v Firencah in Messini, dalje v Livornu, Speciji, Bologni in drugod. Ponekod so bili zlasti slovenski vojaki sprva zelo upoštevani in so jih uporabljali po pisarnah ter po sanitetskih oddelkih. Prekašali so svoje italijanske sovrstnike zlasti po svojih zmožnostih, saj so bili vsi najmanj pismeni. Položaj pa se je vedno slabšal in doseza v zadnjih dneh goto vo višek. Obupna so pisma posameznih kmeč kih fantov, ki opisujejo svoje stanje. Težko je skoro verjeti, ko čitamo ta pisma, da piše to mlad fant. Posebno se opaža popolno razrovanost teh mla dih ljudi sedaj, ko jih strašijo oziroma pošiljajo v Afriko. Kljub obupu, ki se odkriva od vrste do vrste ba je opažati iskrico upanja na rešitev, ki se jim zdi posebno sedaj in v tem trenutku, ko se pripravlja vojna najbliž ja. To je vsekakor za psihološko stanje vojakov zelo značilno. V bodoče moramo držati v našem listu stalno, ali vsaj bolj pogostoma odprti ti dve vprašanji, to je vpraše-nje naših železničarjev in vojakov in voditi evidenco nad njimi kolikor se v danih razmerah pač da. •••••••••••••»•••••••••••••t ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trellea Izseljensko društvo "Tabor" vabi na ' j Veliko prireditev ki se bo vršila 5. MAJA v ARMENSKI DVORANI, ul. Aoevedo 1353 (poldrugo kvadru od Rivere 700 in ravno toliko od Canninga 1100) SPORED: 1. Vlach: Ouverturr» iz opere "Fedora", izvaja orkester "Tabora" 2. I. Laharnar: "Pozdrav", mešan zbor "Tabora" 3.i V. Vodopivec: "Naročilo", mešan zbor "Tabora" 4. Jadranka: "Rodoljubom!" dekl. Irena Jekšetova 5. D. Jp.nko: "Rojakom", poje zbor G .P. D. iz V. Devoto 6. A. Nedved: "Popotna", poje zbor G. P. D. iz Villa Devoto 7. E. Adamič: "Kresovale tri devojke", mešan zbor "Tabora" ODMOR S. MUčinski: "CIGANI" Velika zabavna igra v treh dejanjih in z eno sliko, z godbo, petjem iu kupleli; sodeluje preko petdeset oseb! Godi se v predvojni dobi v malem slovenskem mestecu osebe Sodni nadzornik ..........................................Srečko Špula Sodnik .......................................Ivan Berg.inc Radoslav Zajec, avskultant .....................Vlado Blaznik Peter Brenk, sodni sluga ............................Gustav Dečman Dr. Veselko, odvetnik ................................Martin Keber Gospa Puc, gostilničarka pi "KronI"... Kati Jekšetova Anica Puc, njena hčerka ..........................Amalija Berginčeva Rezika, natakarica ......• •......................Leopolda Bizjakova Cvetan, član slov. drame ..........................Anton Baučar Cvetana, njegova žena ........................Marija Mavčeva Njun sinko ...... ......................................Janko Blaznik čeme, v njuni družbi ................................Leopold Komel Juro Brajdlč, cigan ......................................Valerij Godina Daniel Brajdič, cigan ................................Sllvan Pečenko Marija Brajdič, ciganka ........................Mr'ja Biaznikova Katarina Brajdič, cikanka ....................Matilda Zugwitzeva Dr. Pacek, zdravnik ....................................Bernard Primožič Pisar ..........................................................Maks Bizjak Orožnik ..............................................................Franc Husu Gostje, pevci itd. Prireditev prične točno ob 4. popol. In bo trajalo do polnoči. VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske S 1.—; člani in članice: prostovoljni prispevki Po sporedu: VELIK PLES in PROSTA ZABAVA Pismo iz Clevelanda G. urednik! Danes sem prejel pismo prijatelja Jerkiča iz Clevelanda, Ohlo, v katerem opisuje tudi razmere naših ta mošnjih rojakov. Ker se mi zdi, da ni vsebina utegnila zanimati našo javnost, zlasti pa čitatelje "Novega lista" v Bra ziliji (saj je bil g. Jerkič med nami nad dve leti), Vam pismo pošiljam, da ga morda objavite v našem listu. Sao Paulo, 14. apr. 1935 Vaš dopisnik. Cleveland, 2. aprila. Prav iskrena hvala, dragi prijatelj, za pismo, ki sem ga prejel te dni. Ve seli me, da si se me vsaj ti spomnil in sem tako, po dolgem času, spet nekaj čital o svojih prijateljih in rojakih v Braziliji. V povračilo ti hočem danes nekoliko opisati naše in moje prilike tu, v Clevelandu. r.e količkaj zasleduješ naše ameriško časopisje, si si o tukajšnjih delav skih razmerah že sam ustvaril sodbo: dokler ima država 13 milijonov delavcev brezposelnih ter jih mora skupno z njihovimi družinami pbdpirati, da ne umrejo od gladu, na drugi stra ni pa plačuje, da poljedelci uničujejo pšenico, bombaž, živino itd., do tedaj pač ne bo mogoče govoriti o dobrotah. Vendar pa ni moj namen, da hi te dolgočasil s krizo, o kateri itak sam do v bi j čitaš in čuješ. Naj ti raje povem. da živimo tu v kulturnem pogle d ti morda bol j intenzivno nego v srcu Slovenije — v Ljubljani. Razne prosvetne in zabavne prireditve si sledijo druga drugi kakor členi verige. V mnogih slučajih morajo društva odlašati s koncertom ali z igro cel mesec in še več, ker so dvorane za vse nedelje in sobote že okupirane po drugih društvih. Igra sledi igri, koncert koncertu, pa tudi operete imamo. Društvo "Zarja" jih uprizarja v velikem Stilu. Rečem ti, da bi ti tukaj ne zmanjkalo delo kot režiserju, zakaj pravdi režiserjev niiuamo v izobilju. Sicer se pa tu ne uči za "boglonaj" ali pa za "čast", kakor v Braziliji in na dile-taiitskih odrih v stari domovini. Tu dobi režiser za vsako igro 10 do 25 dolarjev, kakor je pač velika. Tudi pe vovodje ne uče samo iz požrtvovalnosti in veselja, kakor "naša Pepea", ki se je z nami mučila, ko sem bil še med vami; tu jim plačujemo po 5 dolarjev na večer — t. j. za dve uri u-čenja. Seveda pevovodje tudi v resni ei zaslužijo ta naziv in onih pet do-larčkov, saj so profesionisti, ki so izdelali vse potrebne študije. Sedaj pa nekoliko o meni! Kakor ti je znano, sem se poročil pred tremi leti. Žena je Slovenka, zavedna je in dobro govori naš jezik, dasi je v A-meriki rojena. Delam bolj po malem, ker avtomobilna tovarna, v kateri sem zaposlen, obratuje le kakih pet mese Expreso „G0R!ZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija pri ul. Dorregro 9S1, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal cev v letu, ostalih 7 mesecev pa bolj životarimo; delomo le po par dni v tednu, koncem leta pa niti tega ni. Pa ni čuda! V oddelku, kjer sem zaposlen, izdelujemo vrata za avtomobile znamke "Chevrolet". Naš oddelek mora izgotoviti skoraj 12 vrat na minuto (natančno povedano 685 na uro) ako hočemo z okordnim delom priti do plače, ki nam je določena. Zaslužimo po 70 do 75 centov na uro, delamo 8 ur dnevno in, če gre vse po tre či, po pet dni v tednu. Ko bi bil zaslužek stalen, bi bila plača precej dobra, ker so tu živila mnogo cenejša nego v Braziliji. Za stanovanje s štirimi sobami in garažo plačujem 16 dolarjev mesečno, 150 kg težkega prašiča sem plačal 20 dolarjev, kilogram kruha stane 10 centov, meso je po 20 do 25 centov, moka po 10, sladkor po 10; prav dobra obleka te stane 25 dolarjev, čre-vlje dobiš za 5 dolarjev in tako dalje. Iz navednega razvidiš, da če človek količkaj delo, se peha naprej mnogo lažje nego v Braziliji. Življenje je tu lepši tudi zato, ker živiš tu med številnim našim naroden» — imamo močna društva, časnike, jed note, slovenske cerkve. In se to je tudi nad vse važno za zadovolj. in veselje, zlasti za nas, ki smo doma iz tužne Primorski, v kateri nam je laški fašizem uničil vse, kar so si naši predniki skozi stoletja pridobili ter si s krvavimi žulji zgradili. Ali, veruj mi: prej ali slej pride dan plačila! Pa kaj bi ti tožil o .mukah, ki jih človek občuti v srcu, ko se spomni na svoj rojstni kraj in na tisoče naših bratov, ki žive v eni sami veliki ječi -t- Italiji, saj_vem, da tudi ti sam in wi braziljski Slovenci občutite to bol. * V pianu mi priporočaš, naj se v "Novem listu" iz Buenos Airesa oglasim s kakšnim dopisom. Saj veš, kako sem trd za takšne stvari! Vendar ti pa danes obljubim, da o prvi pri liki ustreženi tvoji želji. Prosim pa tudi jaz tebe, da bi se pogosteje oglašal v "Ameriški Domovini". Ne moreš tii predstavljati, s kakšnim veseljem čitajo naši tukajšnji Slovenci tvo je dopise; pa tudi uredniku napraviš veliko veselje in posebej še zadovoljstvo. da imajo dopisnika v ddaljeni vroči Braziliji. * Sam ne vem, kako mi je prišlo na uho , da se misliš "obesiti" v najkrajšem času. No, saj se ne boš mlad! In če se to zgodi, ti želim že v naprej kar vse najboljše, pred vrfem pa dor bro in zavedno Slovenko! Pa kje si jo našel? Brasiljski slovenski fantje nimate mnogo izbere in ste v tem pogledu pravi siromaki v primeri z nami, ki imamo tu prav mnogo našega spola. H koncu pošiljam še tebi in vsem starim znancem"'v S. Paulu lepe pozdrave ter želim vsem skupaj obilo ve likonočnih pirhov! Joško Jerkič. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuredbe Vseh vršit Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. 0102010200010102010101020202020000000001000202000102000002010153485348020102010101000100010202000200000006040201010201534848020100234823532348234823012400010102010001000102020000000201 NOVI LISI SSA ZA POUK IN ZABAVO K >> K v HORMONI V JUHI V preteklih dobah so bili vsi ljudje, lajiki kakor zdravniki, prepričani, da ima juha kot izvleček vseh redil, snovi, v mesu moč, ki je potrebna za pro spevanje človeškega organizma, posebno otroškega. Ta vera se je držala brez ugovora toliko časa, dokler ni nastala v znanosti o rediinih snoveh neka doba, ko se te snovi začeli raziskovati edino s stališča njihove kurilne vrednosti, oziroma števila njihovih tako zvanih kalorij. Kar je vsebovalo mnogo kalorij, je veljalo za redilno in zdravo, vse drugo so zameta vali. In s tega stališča je ostala mesni juhi, ki naj bi dajala moč, zelo klaverna uloga. V nec'kon-čnih tabelah, ki so navajale količino kalorij v posameznih jedeh, je juha za vzeuiala zadnje mesto z označbo: Nič kalorij! In še hujše: neki apoétoli na ravnega zdravljenja in med njimi celo tako znamenit učenjak, kakršen je bil prof. du Bois-Reymond, so bili sve to prepričan*, da je juha naravnost Škodljiva stvar, ker prehajajo vanjo trnje vse strupene snovi mesa. Ljudje, ki «-«e jih novi znanstveni iz sledki običajno ne primejo prehitro, so sicer v splošnem ostali zvesti stari, moč porajajoči juhi. In dobro so storili. Kajti nekega dne je znanost spet ugotovila, da kalorije tudi ne pomenijo vsega. Se važnejše so namera neke dopolnilne .novi, ki same zase sicer nimajo redilne vrednosti, a so zdravju vendar neobhodno potrebne. To so vi temini, soli in hormoni. Hormoni so, kakor znano, tiste čudežne snovi, ki jih žleze izločijo v kri in ravnajo v njej navzlic svoji izginja * joči količini vse življenjske procese. A no samo žleze, — skoraj vsi organi proizvajajo hormonom podobne snovi med njimi tudi srce. ) Pokojni profesor llaberlandl,' ki je pridobival to snov iz src zaklanih živali je pri svojih poskusih ugotovil, da je sposobna pripraviti do utripanja žabja srca, ki jih je bil izrezal iz telesa. Sposobna jo bila tako rekoč o-ži vi jat i mrtva srca tudi pri ljudeh, ki .•■o holevali na srcu. Ker se krčni hormon v vodi topi, a ¿•a kuhanje rte uniči, je prof. Haber-:andl še v precejšnji oporoki s tedanjo znanostjo, priporočal baš bolnikom na srcu juho iz telečjega srca. Toda znanost j<> šla med tem dalje. Nekega dne so ugotovili, da »ste srčni hormon ne omejuje samo na srce, tem več da vsebujejo vse mišice, torej vse meso snov, ki deluje enako kakor ta hormon. Ekstrakti iz mišic so v moderni medicini že zelo .v časteh, kadar gre za preureditev krvnega obtoka, znižaje previsokega krvnega pritiska, napada šan tanja, odpravo mrzlih nog in mnogih neprilik. S tem pa je prišla tudi stara mesna juha, ki daje moč, zapet do nekdanje slave. PIRAMIDA IZ STEKLA Milijonarski lastnik steklarn v Mi-chiganu je na svojih potovanjih videl med drugim tudi egiptske piramide, ki so napravile nanj velik vtis. Ker te starodavne zgradbe, žal, niso naprodaj, da bi jih potem zrušil, po kosih spravil v Ameriko in tam na novo po stavil, kakor delajo imoviti Američani z drugimi zanimivimi zgradbami iz starega sveta, ¿59 o nekem generalu jezuitskega reda, ki je imel v jetrih in drugih organih toliš ko množino apnenih konkrementov, da fcw Specialist v modernem slikanj'1 Facundo Quiroga 1275 Dock Su^ PRIPOROČAJTE Novi list! BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPEIIN" 25 de MAYO 722 U. T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. QUilrnes-chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju soli V. drv bi «v km Sle j Jut Pri (P( le ve. KRIZI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko (Nadaljevanje "Torej se misliš ženiti?" te je s pri tajeno jezo zasmejala Meta. "Radoved na sem, katera se bo obesila na vrat taki mevži, V štirih tednih grem na prevžitek, če ti je prav ali ne!" "Vaša volja, vaš svet", je odvrnil Tone in zapustil sobo. Po stopnicah se je podal pod streho, kjer je imel svoje «amsko stanovanje, in se ves izmučen vrgel na nepospravljeno po štel j. Divje misli so se mu podile po glavi, druga za drugo, in po «enfcih mu tolklo.kakor v vročici. Še vedno je videl v duliu pred seboj oblastno raz šopirjeno mačeho, kako pohlepno gra bi po njegovi domačiji. Še vedno so mu zvenele v ušesih njene besede; "Izroči mi ¿«voje posestvo v last ali pa—" Tako zapuščen se je zdel Tone pri spominu na ravnokar doživljeni pri zor, tako sam! Na vsem'svetu ni imel žive duše, ki bi ga razumela in so čustvovala ž njim. Mati, njegova zlata, dobra mati že dolgo, dolgo počiva v grobu tam pod starim zvonikom. Morda gloda zdaj z nebes na njegove k liže in težave, morda mu je sama ona vdahnila oni odločni "ne", ki s>n je zabrusil mačehi v obraz. In siremak oče! Koliko je trpel zaradi jezične zlobnosti te ženske, ki de je kakor pijavka zagrizla v njegovo kri, dokler ga ni ugonobila. Gotovo tudi on odobrava sinov sklep, da ne pusti iz rok, iz rodu in; imena te posesti, ki so jo obdelovali, gojili in ljubili Grabnarjevi. f Ne, ne — Meta ne sme dobiti v pest te lepe, bogate hiše! Bog ve, kakšni nameni ji rojijo v možganih. Ni še prekoračila onih let, v katerih ženske rado bliskajo za moškimi, in ljudje jo že dolgo spravljajo v zvezo z Bro-žočnikovim Štefanom! Že njegov, To netov, oče ji očividno ni prav zaupal, kajti sicer bi jo bil gotovo vzel na po lovico. Toda, kako naj čez mesec dni uredi stvar z gospodinjstvom? Mačeha mu je Vendar na vsa usta povedala, da mu čez štiri tedne ne bo ve* gospodinjila in da gre na preužitek! Da bi vzel kako starejšo deklo, ki bi vodila gospodinjske posle, to ni kazalo. Vsaka, in naj je še tako poštena, ima vendarle prste predvsem k sebi obrnjene. In raz v en tega se noben človek ne zavzame bogve kako za tuje zadeve do katerih ga ne veže nobena notranja srčna riti. Sorodnice pa Tone ni imel nobene, vsaj ne takšne, ki bi ji z mirno vestjo prepustil vodstvo svoje domačije. In tako so mu misli polagoma in ne hote, kakor že tolikrat, prijadrale^ zopet na ono bolestno točko v prsih, ki mu je mesece in mesece razjedala srd ce ter glodala na koreninah njegova mladega življenja. "Rezika!..." je vzdihnil Tone in lire peneč zakrilil z rokami v zrak. - Vstal je in nemirno stopal po čitio-nati gor in dol. Dolgo, že cele tedn" je. ni dobil pred oči. Zdelo .se mu je i stena čuvstva in, morda nehote, po da je minila že cela večnost od takrat I vendarle netila nade v njegovih prsih ko ji je zadnjikrat zrl v mili obriz. Videl jo je sicer še parkrat pozneje, loda le od daleč. Tako tudi ono soboto, ko je šla s Ferdom v planine. Krčevito, kakor v težkih slutnjah ga je zaskelelo takrat srce. Najraje bi bil planil izza drevesa in se, kakor ris vrgel na tega gizdavega, brbljavega pri-tepenea in mu za vselej pregnal zlo-česte skomine. Že ko je tako brezčutno bril norce iz pohorskih šeg in pravljic iz Pohorja sploh, mu je Tone to silno zameril. Toda zadovoljil se je s nrimerno zavrnitvi jo. Vsakokrat pa, k a dar je sam bil priča ali pa je od drugih fantov izvedel, ela sta Rezika in "polentar" spe} šla na samotni izlet, je v njerii kar kuhalo in kipelo. Le z naj večjo težavo se je brzdal, da ni napravil konca sramotni igri, v katero je ta frakarska drglja vpletala žlahtno, ne pokvarjeno dekle. Vedno se je še ob pravem času soom (vil, da nima pravice posegati v raz merje med njima. Saj ni on, Tone, Riziki niti mož niti zaročenec! Da, še manj, Rezika mu ni nikdar niti z najmanjšo besedico ali s pogledom ali s stiskom roke namignila, da ji je bližji in dražji od drugih. In končno, kako bi se mogel drzniti in misliti na ožje zvezo on, kmet z njo, učiteljico. Toda: ali ni sprejela od njega takrat. na božji poti v Puščavi srcá u loica kot znamenje njegove ljubezni? lr drugič, molitvenik kot. znak vem \ dobre gospodinje? In vse drugo, s čhiiet si je upal in ji mogel posreči? Ali ni s tem, vsaj napol, pristala na njegova in tako je taval v negotovosti, zdaj v sladkih upih, zdaj v brezmejnem > bupu, vse dotlej, dokler ni tisto .ioč po oni strqšni nevihti, gnan od nevidne roke, kakor že prej toliko in toliko krat, poromal spet tja pod njeno okno ter zagledal tam-razdejanje njenega rožnega vrta in cvetlic na njenem o-knu. Takrat mu je bilo, kakor da je grozna burja zavihrala po vsem njegovem telesu in kakor da je treščilo vanj. Strašne slutnje so ga, spreleta-vale in v hipu se mu je zdelo, da je s temi nežnimi gojenkami Rezike uni čeno tudi njegovo življenje, da je pomendrano in izgubljeno vse.— Kitkor brezumen je taval noč po trgu in okolici, čez polje in skozi'gozdove Šele pozno dopoldne se je vrnil domov, blaten, kuštrav in raztrgan, kakor da je ravnokar ušel razbojnikom iz rok. Ljudje so se mu plašno izogiba li in začudeno zmanjevali glavami, kaj neki se je zgodilo temu mlademu, ze-Ic;iiiu fantu, ki nikoli nikomur ni st°-111 ničesar žalega in je sicer vedno ¡-"tro go gledal na dostojno zunanjost. Od tedaj se je. izogibal vsaki kakršnikoli člo veški družbi, mrzil vse, kaFje količkaj dišalo po ljudeh, ter vidno pnpr-rlal kakor hrast z narezanimi koreninami. Prej tako podjeten in delaven je od dival od sebe vsako tlelo. Čemu bi tudi skrbel in garal? In za koga? Mar >.a Meto, svojo mačeho? Ono bitje, za katero edino bi gi veselilo živeti, kateremu na ljubo bi «e trudil od zore do mraka, to bitje mu je prevzel drugi. Drugemu se je vdala njena žlahtna duša, za drugega je eve telo njeno mladei, dekliško telo! Ali je življenje sploh še vredno, da se ž'vi? Ali se sploh izplača še nadalje tavati po svetu, samo zato, da tlačiš zemljo? Ali je človek res samo zato vržen na ta košček vesoljstva, da še tu rodi in se čez nekaj časa spet spremptii v prah in pepel? Zavrnil je sicer grabežljivo pohlepnost svoje mačehe, toda; kaj sedaj? Rešil je sicer svojo domačijo odtujitve a za kako dolgo? Ali ne bo tam pruj ali slej vendar le zavladal tujec? Sam brez potomstva, komu naj jo zapusti? Od Rezike, da, od nje bi hotel imeti otrok! Pa makar dva tucata! Toda ona je za njoga izgubljena!' Da bi se pa kaki drugi ženski prodal ali jo celo kupil? Ne,' zato ni bil ustvarjen! Če bi ne lju bil, morda, toda s tem ognjem v srca -- nemogoče. Pa zakaj potem odtegovati hišo in posestvo tako odločnim, marljivim in veščini rokam, kakor jih ima mačeha Ali ni bolje, ako. ohrani čast domači ie vsaj na ta način, da jo izroči smol renemu vodstvu mačehe in s tem /ag lovi obstoj ip napredek ¿vojerüu do mu? Ali je torej ravnal res v smisli svojih prednikov, ko je odklonil po nudbo te izvrstne gospodinje? Gotovo ne! Kaj tedaj? In že je bil na tem, da stopi ponov no k mačehi in se z njo pogovori o po gojili in načinu predaje posestva, ko zasliši iz veže korake in srdito kreganje. Služinčad, hlapec in dve dekli, c