Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 46797 inv. številka Številka Omara Po ica DIJAŠKA K N ŽNI M na drž, učiteljišč« V Ljub!) Invem. St. »J— Signatura j O * (v dčbi 23 let). Slovan>k < ■‘ovna. SBttii ? A H ......f :m U)t< 'rej uj e' Gabršček. MONA 'OPEGORČIC >oatis s pesnikovo siiko). 3* —• V GORICI. uskunift A. Slovanska C.ia> kni h ovna. Snopič 28. A** Auoiiiuiinfl. Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja Andrej Gabršček. -»»X««- $ spomin petdesetletnice rojstnega dne slavnega pesnika Simona Gregorčiča 1844. -XV. X. - 1894. (Drugi ponatis s pesnikovo sliko). Ihiitr V GORICI. Natisnila in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. (15. septembra 1895), 46797 ib '10-ir. / ^Ml\ Q)imon (č)r, ^ c/ recjorcic. • W. ' '/•T'V '• DIJAŠ: 1 na drž. r iJ scu v Ljubija j J Invent. št. j u Signatura - 4 A Ponatis sta nam blagodušno dovolila slovenski mecen gospod Josip Gorup na Reki, ki je kupil literarno lastnino treh zvezkov, in gg. K1 e i n m a y r & Bamberg v Ljubljani, ki sta izdala drugi pomnoženi natis I. zvezka. Pesmi, ki so v »Kazalu* zaznamovane z zvezdico, so vzete iz I. zvezka. — Imenovanim gospodom iskrena hvala za to dovoljenje. Narod slovenski jim bo gotovo tudi hvaležen, ker tako pridejo Gregorčičeve domoljubne pesmi v najširše ljudske vrste. — T asa zvezda. • -Ji«" -V- Jl|vezda mila je migljala In naš rod vodila je: Lepše nam ta zvezda zala, Nego vse, svetila je. Toda, oh, za goro vtone, Skrije se za temni gaj; Prašam svitle milijone: Vrne-li se še kedaj? A molče zvezdice jasne, Odgovora ne vedo, Dol z neba višave krasne Nemo na prašalca zrd. Pridi, zvezda naša, pridi, Jasne v nas npri oči, Naj moj dom te zopet vidi, Zlata zvezda srečnih dni! # JViojo srčno J^ri škropite! |ojo srčno kri škropite Po planinskih solnčnih tleh, Kakor seme jo vrzite Po doleh in po bregeh. Pomlad iz krvi rodila Cvetke tisočere bo, Ter prijazno mi gojila Svoje nežne hčere bo. Deve zorne, dečki zali Brali bodo rože te, V kite bodo jih spravljali, Devali jih na srce. In srce jim bo ogrelo Cvetje vzraslo iz krvi, Da za rod in dom plamtelo Bode jim do konca dni. Z vencem tem ovenčam 5^aY°! -5*r ^^late zvezde se bliščijo Jasno z nočnega neba, Želje moje k njim kipijo Iz gorečega srca: Slednjo noč med vami plava, Svetle luči, to oko, Žar vaš zlati občudava, Ki tako krasi nebo. Dol stopite, jasni sviti, Kar najlepše vas plamti, Dajte v venec se poviti, Kot ga svet še videl ni. Z vencem tem ovijem glavo Devi, ki sem zanjo vnet, Z vencem tem ovenčam Slavo, Njo najlepšo vseh deklet. Tf :: -»-» £ It««' €no cUyo le bom ljubil. -x- Wmn devo le bom ljubil, Eni vedno zvest ostal, Druge nikdar ne bodem snubil, Nikdar drugi srca dal. Lepše ni v okrogu zemlje, Mila, ljuba je takd, Da jo zlati zor objemlje, Da smehlja se ji nebo. 'ul- čistost bela jo odeva In zvesToba pas je njen, Blago srčece .ogreva Ji ljuBezni svet plamen. Njo le bom ves čas življenja Ljubil iz sred globin: Ljuba moja je — Slovenja, Jaz pa Slave zvest sem sin! ^10 V eno, oh, se ne druže! -x- kruto ne izmakne, — čuval jaz jih bom zvesto»... A zastonj je ves moj klic, Ne privabi srečnih ptic. Razkropi se vse krdelo čez prijazno gorsko selo, Razdeli se v pare trop Slednji par izbere strop, Kjer obesi mehko gnezdo; Prazen je le moj, edin, Ker nesreče jaz sem sin, Rojen pod nezgodno zvezdo!. življenje ni praznil^. -k- vetočega lica, cvetočih še let Zdaj prve korake namerjaš mej svet, — Nastlali na stezo so pisan ti cvet. Po poljskih cveticah te žive cvetice Spremljajo, kot ženina mlade družice, In svatov prijateljskih radosten trop Praznuje tvoj prvi v življenje ustop. In tebe — pač mdti te cvetje na poti — To občno veselje se tudi poloti! Ne čutiš — naj srca ne vara te čut! — Da vhod le v življenje je s cvetjem posut? Ne slutiš, da cvetje, na stezo nastlano, Le trnje zakriva, da zvene ti rano? Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel Resnobne besede na praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, Življenje naj bode ti delaven dan ! Od zora do mraka rosan in potan Ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje! Ne plaši se znoja, ne straši se boja, Saj moško dejanje krepču j e moža, A pokoj mu zdrave moči pokončd, Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! Dolžan ni sam6, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud ti nebo blagoslovi! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX L kmetski hiši. ~y~ [ogočna nisi, ne prostorna In stavil te umetnik ni, Bolj kot bogata si uborna, Preprosta selska hiša ti! In vendar ne palač ogromnih In njih blesku ne bom slavil; A tebi, dom, Seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil. Pač res ub<5g si, mal, neznaten; A dasj mal in ne slovit, Kakd ti nam si blagodaten, Kako za nas si znamenit! Pomnik le redek še se dviga, \ Ki davnih nam je dni glasnik,J Ti naša si najstarša knjiga, Pravečen, živ nam spomenik. Pravljice, zgodbe praviš davne, Ti v rekih čuvaš pramodrdst, Pradede nam opevaš slavne, In src radost in njih bridkost. Ti šege stare si ohranil, Deduje jih po oči sin; Le tl naš jezik si obranil, Da ni zatrl nam ga tujčln. Kar čas nam dal je davna leta, Največ obČuval nam si tl; Kar zdaj nam daje in obeta, Pod streho kmetsko nam zori. Ta hiša nam je mati krušna, Domovju steber je častit, Iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Iz kmetskih hiš omike svit! Ne v hiš mogočnih jasnem sevi, Ki marmornat jih krije krov, Pod nizko streho, v skrajni revi Rojen rešnlk je vseh rodov. I11 ne v dvoranah bogatinov, Kjer blesk zakladov te slepi, Kjer dom seljaških je trpinov, Rešitve zor se nam žari. Kar mož nebesa so poslala, Da večnih nas otmo grobov, Vse mati kmelska je zibala, Iz kmetskih so izšli dombv. Od tam nam misleci globoki, H j^ Od tam klicarji k nebu nam,' . , Od tam nam pesniki-proroki, Za dom borilci vsi od tam! . In vem, da to jim srečno vspeje, Da spone vse nam razdrobe, Da dni nam pribore jasneje, Ter naše proslave ime . . . Zato ti slava peta bodi, Oj zibel naših boljših dni, Nebo ti tisoč sreč prisodi, Ves blagoslov na te razlij. Naj vedno mirno ^ živela, Aa r"~ Noben ne vzburjaj te vihar, Ogiblji se gromov te strela, Zanašaj grozni ti požar. Da srečno v vek si bivališče Krepostnih žen, poštenih mož; Daj Bog, ti slavnih mož rodišče, Da zihel še slavnejših boš! p a s U r. -x- ^am gori, tam gori za tretjo goro Planina dviguje v nebd se, Iz dalje srce omedleva na njo, Obrača na njo mi oko se. Razmakni predgorja se temnega zid, Zavesa meglena izgini, Naj svobodno zopet se pase mi vid Po moji, po moji planini. Oj, pašniki solnčni, lesovje temnd, Vi viri, potoki studeni, Ti slap moj grmeči, ti selo mirnd, Pri srci ko nekdaj ste meni! Željno, kakor ded naš v izgubljeni raj, Jaz glčdam na trate planinske, Solzeč se oziram na mesta nazaj, Kjer sanjal sem sanje detinske. Tam, srečen pastirček, sem, glasno pojoč Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po dolu gredbč, Moj drug mi je z onkraj odpeval. Bridkosti in boli tam nisem poznal, Pijoč le sladkosti sem rasel; Da bil bi pač vedno tam gori ostal, In čede očetove pasel! A vrgla osoda nemila me je Od doma že v rosni mladosti, In s kupo modrosti pojila me je, Še bolj me je s kupo bridkosti. Postal sem mej svetom drugačen pastir In čedo zdaj čuvam slovečo; A vsahnil veselja je prejšnjega vir, Izgubil življenja sem srččo. Onemel je petja veselega glas, Srce mi tero bolečine; Zakaj sem zapustil te, rojstvena v&s, Zakaj sem vas pustil, planine! A J\rasna si, bistra hči planin, Brdkž v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte temne srd ne moti, — Krasna si, hči planin! Tvoj tek je živ in je legak, Ko hod deklet s planine; In jasna si ko gorski zrak, In glasna si, kot spev krepak Planinske je mladine, Krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, Valove te zeleno - mddre: Temna zelen planinskih trav In vedra višnjevost višav Lepo se v njih je zlila; Na rosah sinjega neba, Na rosah zelenih gora Lepoto to si pila, — Krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka! Ko z gorskih prišumiš dobrav, Od doma se mi zdiš poslanka, Nesoča mnog mi ljub pozdržv, Bog sprhni te tu sred planjav! Kako glasno, ljubo šumljaš, Kako čvrsto, krepko skakljaš, Ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, Zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, Zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, Zibelke tvojega valdvja? Mar veš, da tečeš tik grob6v, Grobdv slovenskega domdvja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli, tožna in počasna; Ogromna solza se mi zdiš, A še kot sdlza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, Brdka v prirodni si lepoti, Ko ti prozornih globočin Nevihte divje srd ne moti! Pa, oh, siroti tebi žuga Vihar grozan, vihar strašan; Prihrumel z gorkega bo juga, Divjal čez plodno bo ravan, Ki tvoja jo napaja struga Gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok. Krog tebe pa svinčena toča, In dež krvav in solz potok, In blisk in grom, — oh, bitva vrdča! Tod šekla bridka bodo jekla, In ti mi boš krvava tekla: Kri naša te pojila bo, Sovražna te kalila bo! Takrat se spomni, bistra S6ča, Kar gorko ti sreč naroča: Kar bode shranjenih voda V oblakih tvojega nebž, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vskipi v tok strašdn! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita čez branove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov! 4- njuirriiTT7ii7mu7iiniiuiimiiiiiiiiitniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiriiiiiwiiitiiiiiiii»' »j**«*###****#**#*# ................... @5 g) ;Va potujčeni zemlji. ^Pozdravljam solnčna te ravan, Ki pred mendj si razprostrta! Ti lepa si kot sen krasim, Podoba rajskega si vrta. Kedo bi pač se ne zavzel O čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut vesel O Čudu tem se ne poloti ? In vendar, rajska ti ravan, Ko na-te potnik se oziram, Moj duh teman je in mrač&n In solze iz oči otiram. Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina: Tuj narod tod se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastnina. ■4 + - 30 - Dobi se včasi pergamen: Nanj pesmi krasne, modre reke Napisal bil je mož učen, O vredne, da žive na veke! A list je tujcu v last prišel, On stara slova je izbrisal, Ker njih modrosti ni umel, Ter črte svoje je narisal. Tak list prostran si ti rav&n! Naš ded tu pisal svoja dela, Naš govor čul si prek poljan, Tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tbd naš glas, In tuji krog zvene glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh naši so samb — grobovi! Zatorej, solnčnata ravan, Ko na-te moj pogled se vpira, Teman mi duh je in mrač&n, In srce tuge mi umira! ■___________ # -'$r »o-O^U: # p o m o y i n i. ^f^l' vdova tožna, zapuščena, Ti mati toliko sirot, S krvjo, solzami napojena, Ki bol poznaš le, nič dobrot, Oj mati vdanega ti sina, Oj, zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše m, Kar jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vredna ti, Da krčna venča te kraljeva. A trnjev le tvoj včnec je, In rod tvoj rod-mučenec je; Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira! k. tik.. . - 'J_____1 •f '■n* Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, Kdaj solnce zlato sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, Ne s krono trnjevo, nebo Ovilo bi ti sveto glavo, — Kakb bi ljubil te srčno, Kako bi jaz ti pel glasnd! A ker niltdd ne šteje te, Ker ves te svet tepta z nogami, Jaz ljubim tem srčneje te, Jaz ljubim tem zvesteje te, A ljubim te — s solzami! Oj mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina, Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! jV a š narodni d o n\. (Zjedinjena Slovenija). 'K J^faš sveti dom bil strt je v prah, Vsi kamni razmetani; Oh, raslo trnje, rasel mah Po groblji je teptani. Plah lazil preko razvalin Je — tujcem rob! — domači sin, In lil solze je vroče, Solze v nebo vpijoče. Zdaj sdlze stran! Orodje v dlan! Dom znova vstati mora, Oj dom krasan, tako prostran, Da bo za vse prostora: Za brate naše rodne vse, Zapadne in pa vzhodne vse, In s severa in juga To krasna bo zadruga! Dovolj nam kamnov je pobral Sovrag za svoje hrame; Odslej pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In čuval bo S loven ga vnet; Naš dom naj z njim se viša, Ne -vragov naših hiša ! Pač bo zagnal sovražnik hrum; A kaj nam srd sovraga! Razum naš, bratje, in pogum Sovrage vse premaga. Orodje v desni, v levi meč, Svoj dom gradimo, se boreč, Napadnik mora pasti, Naš sveti dom pa vzrasti! Ne bo nas več tujčin teptal, Ne tlačil nas krvavo; Naš rod bo tu gospodoval, Naš jezik, naše pravo! Pod streho našo tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospdd; Tu mi smo gospodarji, In Bog i naši carji! Dom skupno bo ognjišče nam In skupno delališče, On skupen bo nam božji hram, In skupno bo branišče! Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj, Ime si proslavite, Dom skupni nam zgradite! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja, Bi zrl kako en krov prostran čez dom se ves razpenja. Naš prapor bi na krov pripel, Dom blagoslovil bi vesel: «Bog živi vse Slovene Pod streho hiše ene'! ■> •s- vb J' dr dr 'l' dr PF dr dr 'l' hajdukova oporoka. -x- w ^gastava strta, skrhan meč, Končan je boj strašno besneč, Bolgarska tožna prosta m, Zastonj si tekla, draga kri! Ob gozdu tam, na hrast oprt, Sloni junak — na lici smrt, — Junak bledeči, blag Bolgar, Hajduški četi je glavar. Hajduk se smrti ne boji, Umreti pa še ne želi: Izpolnil ni prisege še, Smrt ne, to stiska mu srce. Od hudih ran že ves šibak Še zadnjo zbere moč junak; Krog njega četica stoji, Hajduk pa četi govori: j. «Otrok jaz nimam, bratov ne, Vi bratje mi in deca ste; Vam torej, predno v smrt zaspim, Poslednjo voljo izročim. Rad pustil bi vam kaj v spomin, A kaj? ko Vse je vzel Turčin: Turčin mi je blago pobral, Turčin mi hišo je požgal. Imetje moje — puška ta, Handžar in samokresa dva, Moj dom — Balkana vrh visok, In streha mi — neba oblok. Pa, — naj si brez zakladov sem, Skleniti oporoko hčem, Da pozni čudil bo se vnuk, Kako zapuščal je hajduk. Poglejte, bratje, to zemljo, Ravnine glejte pod sebd, Po njih lepo polje rodi, Bliščč se mesta in vasi. Da krasna je dežela ta In narod čvrst je tod doma; Pa, oh, te zemlje gospodar, Zatiran, suženj je — Bolgar! .is - Za Turka to polje rodi, Za Turka se tržan poti, Turčin uživa sad in cvet In polja sad in cvet — deklet! Moj dom je lep, moj rod krepak, Za robstvo ni rojen junak; Pač lepših, slavniših osod Je vreden rod, ki biva tod. «Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj g o s p 6 d !» Tako sem se Bogu zaklel, Svet dolg s prisego sem prevzel! Za to sem živel, se boril, Večkrat za to že kri sem lil, Trpljenja, ran se nisem bal, Da le prostost bi domu dal. A zdaj me zgrabi mrzla smrt, Prečrta dragi mi načrt; Umreti bratje, težko ni, Pustiti nade — to boli! Junači vrli, vi zmenoj Ste bili mnog junaški boj, Pustili niste me nikdar, Bil četi zvesti sem glavar. Otrok jaz nimam, bratov ne, Vi dediči po meni ste: Bolgarsko v last vam izročim, Nje svobodi vas posvetim! Kar jaz prisegel sem nekdaj, Spolniti vsak prisezi zdaj: Za vero, za prostost donni Živite, mrite brez strahu. To nado vzamem naj s sebd, Zdaj ko pod črno grem zemljo, Da v zemlji prosti ležal bom, Da prost moj rod bo, prost moj dom». Na tla se vklone sto kolen, Sto rok zavzdigne nož jeklen, Sto grl zedini glasov sto: «Prisegamo ti vsi na to!» Izza oblaka jasni ščip Na četo ist posije hip, Glavar vesel se v njo ozre, Nasmehne se — oči zapre. Na glas zaplakal ni nikdd, Skrivaj pa jim rosi okd, Molče žaluje zvesti trop, Molče se spravlja na pokop. Štir hlode da jim bližnji log, Mladik grmovje tam okrog, Nosila naglo narede, Mrliča nanj a polože. Že nema, gluha noč povsod! Kam pojde sprevod od ondod? Po strmi stezi stopa, glej, Duhovna ni, da šel bi sprej! Pogrebna pesem ne zveni, • Le veter skozi gozd ječi; Ne sveti luč pokopnih sveč, Gori pa zvezdic svit brleč. Pri vrhu so, zdaj obstoje, Lopate votlo zazvene, Kopati čuješ — to bo grob! Spet tiho vse! — končan pokop! Kot drugi ni bil ta junžik, Ni drugim grobom grob eil&k: Glej — vrh Balkana rob strman, Nad njim hajduk je zakopan. Ki ljubil ga je žive dni, Na grobu sveti križ stoji, Ni rezan kamen, tesan les: En meč navpik, handžar počes! ♦ Tam spi hajduk — on mirno spl, A duh njegov živi, budi: Množe borilcev se vrste, Gorje ti bo, Turčln, gorje! «■ t V pepelnični noči. -x- P Jp^olnočni zvon z visokih lin Krepko zaklenkal je! Potihnil glas je vijolin, Strunar odbrenkal je! Plesišča in gledišča se Povsod zapirajo, V odprta pa svetišča se Zemljani zbirajo. Glej, božji hram tam sred poljan Dviguje se v nebo, Oj božji hram, tako prostran In pa krasan tako! Kot reke v morje vanj nocoj Krdela silna vrb, Svetišče polno je takoj — In duri se zaprti. Tu v bagru ino v svili vse Nocoj košati se, Diši ti po kadili vse In sveti v zlati se. Več biserjev ko v dnu morja Pred tabo se iskri, In več ko zvezd je. vrh neba Tu jasnih je oči. Tu gibki udje, vzorna rast, Tu let in lica cvet, Tu zemlje slast, bogastvo, čast . . . O, ti presrečni svet! — A čuj! . . . Nek duh zakliče mi: «Kar zreš jih pred sebdj, Zapiši mej mrliče mi S pepelom tem nocoj!» In stopil sem pred žrtvenik, Kot bi duhovnik bil, Pepel iz oljčnih je mladik Nanj del cerkovnik bil. Pepela zdaj na teme sem Najprvo sebi vsul, V topil se misli neme sem, Le Bog je sam jih čul. Pozval na to krdela sem In prišla so hrumeč, Zaznamoval jim čela sem Preteč in pa svareč: «Oj, grešniki maziljeni, Proč krono in škrlat, Saj boste vsi prisiljeni Vkloniti smrti vrat. Sedaj vi narodom ste strah, Strah tudi vas bo zmel, To žezlo-prah, prestol bo-prah, Vi bbste-prah, pepel! Vi, ki zaklade zbirate Iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate Prah boste tudi vi ! Ti roj, ki noč in dan prežiš, Da brata v past bi vjel, Ti smrti v zanjke se vloviš, Prah bodeš in pepel! In ti, ki z umom, cvetom let Zdaj bahaš se vesel, Glej, predno ti odpade cvet, Prah bckleš in pepel!» ----------------------------------------—;r Prišel še mnog, še mnog je trop, Mar bo se kak otel? Ne! Vsem podpisal sem pokop: «Prah boste in pepel! Na zadnje roj še priskaklja, Neskrbnih, jasnih lic, Oist, kakor angelji neba, In lepši od cvetic. Zaplakal nad tem krasom sem, češ: tudi ta bo strt! Še te ... s tresočim glasom sem Zaznamoval za smrt . . . Končano! — Ne! — Čuj, duri tam Ječe zaškripljejo, In nove trume v božji hram Skoz nje se vsipljejo. Na teh ni srebra ne zlata, In blesk jim je neznan, Na licih tdžnih se pozna Le sled solza in ran. To pač je siromakov rod, Molče je zunaj stal, In mirno čakal, da gospod Prostora bi mu dal. Sedaj, ko prost mu je pristop, Korak približa svoj, Jaz pa spoznam trpinov trop, Oh, bil je — narod moj ! Odložil sem tedaj pepel, V klečeče vprl oko, Za blagoslov sem rdke vspel, Ter kliknil sem krepko: Le vstani, vborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan !-> 'T p rij at el] e rr\. IH^okler kraljuje v cvetji zemlja mlada, Dokler jo greje jasni solnčni soj, In zelen gozd je, njiva in livada, — Prijazno nam popeva tičev roj; Ko pa hladna jesen pri nas zavlada, Ko zemlji pestri rujavi zavoj, — Na južne tički vsi zbeže poljane, Tu v grmih golih redek le ostane. S prijatelji enako je na sveti! Njih roj se zvest ti zdi in srčnovdan, Doklčr je sreča tvoja v polnem cveti, Dokler si slavljen in poviševali; A ko te sreče solnce neha greti, Ko strt si v prah, od vseh strani teptan, Zbeži ta roj, ko tički lahkokrili, U sreči zvest, ni zvest ti v časov sili. f----------------------------------------• Vi taki niste! Kot ste bili zvesti Mi v radosti in sreče jasnih dneh, Ostali v temnih ste mi dneh bolesti, Ko pahnen sem protivniku v zasmeh; Spremljali ste me prej po gladki cesti, Spremljate zdaj po ostrih me poteh, Ostali z mano ste i v dobi burni, Ko me tepo viharji hudourni. Zahrula name je nevihta s Krasa*, Kako morilen, groben dih je njen! Uboge cvetke mojega Parnasa Vije, drobi in klesti bič leden; Oropal jih vihar je vsega krasa, Na nje natrosil gdsto prah strupen, — Na vso to kvar pa še dolži vrtnarja, češ: «cvet otroven narodu podarja!* Boga celo iz rož mi hoče vkrasti; In vendar tudi te so božji dar: On dal jim kliti je krepko in rasti, In grel njegove luči jih je žar; In dobro vem, da niso mu k nečasti, čeprav za cerkev niso in oltar, — Saj kaže vendar sleherna njih črta, Da seme njih iz božjega je vrta! t — 4!» - 4 Krivica ta je v dno me duše spekla, Saj človek sem in rahel čut imam: A naj me peče, solza ne bo tekla, Naj tare me, vpogniti se ne dam; Stal bom ji v bran ko da bi bil iz jekla, Stal tem trdnej vedoč, da nisem sam: Da v borbi bridki duh bi mi ne klonil, Na vas se, srca zvesta, bom naslonil. Kedor je sam, lehko ga vsak zatira, če sam je, pasti mora še junak: A kogar broj tovarišev podpira, Pogum mu rase, dasi je šibak, Stoterna moč tako se v slednjem zbira, Iz čete vse za vse močan je vsak: Takb moj duh od vas moči dobiva, Ves vaš pogum se v dušo mojo zliva. Zatd z veseljem nove spet cvetove Zasajal bom od vas krepko podprt, Gojil skrbno vse žive bom jih dnove, Pri delu naj me najde bleda smrt! A Bog sovražne kroti mi vetrove In blagoslovi moj samotni vrt, Da cvetje krepko mi rodi in zdravo, Prijatlom na raddst, domovju v slavo. 4 4 A vi, prijatli, ki ostali zvesti Ste mi celo v nesreče temne dneh, Ko nežni cvet nevihte srd mi klesti In stelje ga brez milosti po tleh, — Vi vsi, kar vas živi mi v slednjem mesti, Kar vas živi mi v trgih in vaseh, Ohranite vselej srce mi verno, A Bog zvestobo plati vam stoterno! 4 jVazaj y planinski raj! ^p: od trto bivam zdaj Y deželi rajskomili, Srce pa gor mi sili Nazaj v planinski raj; Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj ! Tu zelen dol in breg,. Tu cvetje vže budi se, Tu ptičji spev glasi se, Gore še krije sneg, Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj ! Glej ta dolinski svet, Te zlate vinske griče; Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj ? Nazaj v planinski raj! 4- + In to ti nič ni mar, Da dragi srčnovdani, Ti kličejo: «Ostani, Nikar od tod, nikar D Zakaj nazaj ? Ne prašajte zakaj! O, zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj! * JVt o j i n\ slavilcem. (V spomin večera 1-2. marcija 1885.) ^^ez gore in dole na krilih lahkotnih Priplaval iz dalje moj duh je med vas; In kar vas pri slavnosti ti je prisotnih, Ob j emlj em, polj ubij am z da j duhom a j az: Pozdravljeni srčno mi, bratje udani, Prijazno srce naj mi slednji ohrani! A slavij e, ki krasno nocoj ga slavite, Naj, bratje, le deloma meni velja, Na sploh naj bo slavij e stvari plemenite, Za ktero gorimo mi vsi iz srcž.: Ljubezen do doma in narodno delo Naj slavnost sijajno nocoj bi imelo! Vi tudi za dom ste se možki borili, In njemu žrtvujete svoje moči, In z nami so drugi se vrlo trudili Bog večni naj vas in pa one živi: r.i Prijatli! vsem delavcem narodnim: slava! Hvaležna jim bode na vek očetnjava! A tudi v bodoče se hrabro bojujmo Za narod teptani in njega obstoj, Z besedo in z deli krepko pospešujmo Blaginjo njegovo in splošni razvoj; Za naroda slavo, korist in prosveto Delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto. Kar storiš za se, to že s tabo izgine, Kar storiš za narod, ostane vselej; Donesi le kamen za vzgradbo očine, A rasla naprej na podlagi bo tej: Pomogel si s tem ji k višavi, k lepoti, In del tvoj ostane v poslopja celoti! Na delo tedaj! ... a do konca značajni, Namenov poštenih, a bolj še dejanj, U borbi za dom neustrašeni, vstrajni, Do zadnjega diha trudeči se zanj, Za narod goreči, živeči, trpeči, A sluge nikomur kot narodni sreči! In žarki iz uma se ognja rodeči, In žar, ki je v prsih nam živ in ognjen, Ti vragom naj bodo bliskdvi preteči, A rodnim nam bratom, ljubezni plamen: ----------------------------------------,U f---------------------------------------- On stezo rešitve nezmotno jim kaži In grej jih, pa vnemaj in bistri in blaži! A, bratje, združimo vsi dušna svetila Ter dajmo jih domu na sveti oltar, Da v kres veličasten še bodo strnila, Ki segal do neba bo jasni mu žar: Ta domu prepodi morilne temine, Osvetli, oslavi v očeh ga tujine! m—-vic- -5K- •A* S;c~----°53* Z Oljki. T) revo, rastoče v vinskem bregu, Lepo zeleno v belem snegu, Oj drago oljkovo drevo, Pozdravljam te srčno, srčno! Ko travnat otok u puščavi Prijazno tukaj zeleniš; Vojak ponosen se mi zdiš Stoječ po bitvi na planjavi: Le njega bojni grom ni strl, Tovariše je vse podrl, čemu je tebi smrtna sila Življenja moč in kras pustila? Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik ? Nikakor! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje, Ko spet se bo pomladil svet, Ko nov razvil se bo nam cvet. Na te iz golih tam grmičev Zletava roj nam zvestih ptičev, In glasno v vejah žvrgoli Meneč, da svet se vže mladi. In, oj, kako mudi rado Na tebi moje se oko! -Prijazno oljkovo drevo, Pomnik nekdanjih dni cvetdčih, Prorok krasnejših dni bodočih, Pozdravljam te, Proslavljam te! Ti v rane vlivaš nam zdravila, Svetostim nam rodiš mazila, Oživljaš nam telesno moč, Proganjaš z lučjo temno noč. — Proslavljam te! Miru podoba ljuba ti Ljudem si že iz davnih dni. Naš rod se ves je bil pokvaril, In mddri Bog se je kesal, Da je človeško bitje vstvaril. Zato pa vse ljudi končal V pregroznem, splošnem je potopu, Zanesel malemu le tropu. Ves rešeni človeški rod Tedaj en sam je nosil brod, Kdo ve, če ta vbeži pokopu? Nad njim mračno, temno nebo, In krog in krog brezdanja voda, A rešnega nikjeri proda, — Strašno, strašno! Kdaj ta brezbrežna voda splahne? Kdaj srd neba se vpokoji? Mar Bog na veke se jezi ? O ne! Dih božji toplo dahne In voda gine, pada, sahne, Kakor pred solncem sneg kopni. In, glej, iz vode se sušeče Drevo priraste zeleneče, Golobček bel se nanj spusti, Na drevu kljuva, kljuva, pika, In ko z drevesa odleti, V rudečem kljunu zeleni Mu oljkova mladika. Kako je pač brodar vešči Goloba z vejico vsprijel! To vejo z oljčnega drevčsa So do človeškega rodu Poslala vblažena nebesa V poroštvo sprave in miru. — Miru simbol si tudi nam! Glej, prišla oljčna je nedelja, In polne srčnega veselja Vrvijo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče Nesoče oljkove snopiče, Oe ne, mladike oljčne vsaj, Svetišče zdi se oljkov gaj. Skoz okna solnce božje lije V ta gaj svoj zlati žar z nebes, A bolj še sreče solnce sije Otrokom z lic in iz očes Skoz senco oljkovih peres. Pristopi starček sivolas, In blagoslov nebeški kliče Njegov srčnbmoleči glas Na oljčne veje in snopiče. O, naj te oljke, kjer bi bile, Bi blagoslov in mir delile! Da, oljkove mladike te Mir bodo in blagdst rodile, Ko hiše, vrte in polje Blagoslavljaje pokrope. Glej po kropljenji njivo, trato, Kako razvija njih se kras! Kakd se ziblje žito zlato, Kako je poln pšenični klas, Pod srp vže sili sili v pas, — In drevje to — kako bogato! O, srečni kmetje, srečna vas! Pa, oh, — kaj se temni nebo? Pod njim se megle temnosive Vale čez vrte, trate, njive, Gromeč groznč, preteč strašno. Pred selsko kočico kleče Otroci, starčki in žene, Z boječnim solznatim očesom K oblačnim, mračnim zro nebesom Glasno ihteč, K Bogu moleč. A hiše skrbni gospodar Mladike oljkove sežiga, Da vmiril grozni bi vihar: In sveti dim se k nebu dviga, In, glej, preteči prej oblak Na polja vlije dež krotak. — O, da bi ti, mladika mila, Nevihto tudi vtolažila, Ki burno hruje mej ljudmi, Ki v srci strastno nam besni, Da meni vsaj bi jo vmirila! Sreč mi pravi, da jo boš, — V- fif ;Yaš čolnič otmimo! Po skalnati strugi divjal je potok, Voda je v njem bila po plohi narasla; Potok bil deroč je, globok in širok, Tostran je stal deček, še skoro otrok, Onstran so se jagnjeta pasla. Valovje le rase, že vspenja se val Čez hrbte po strugi navaljenih skal, Oj, čuvaj se, deček tako še mal! A deček ne vpraša Če voda naraša: «Saj dan že nagiblje se, bliža se mrak, Po nebu podi se viharen oblak, Zver divja se včasi tu zglaša, In čedica, ona je — naša!» Od skale do skale zaganja se v skok, In, drzno skakaje, čez burni potok Pastirček, glej, janjčke prenaša. — -r Planinski dom in planinski mir Zapustil je rano ta mladi pastir; Med svet ga je gnalo kopnenje srca Iskat učenosti in sreče sveta. A zabil pastirček sred daljne ravnine — Nikoli ni zabil domače planine. Tja k reki tekoči s predragih planin Zahajal pogosto planinski je sin. Ko kopal se v reke je bistrem valovji, Pri srci mu bilo takd je mehko, Kot še bi v planinskem prebival domovji, Kot sanjal bi mamki v naročij sladko. Ko k reki prišel spet neki je dan, Ta bila narasla v tok strašan. Tok sabo cel gozd, cel gozd je valil, Ki nekdaj planine je senčil, krasil; Podrl, razklal ga je gorsk bogatin, Plavil ga je v mesto na sredi ravnin; A reka, srdita zbog gorskih goljav, Ves gozd pač odnese do morskih planjav. Ne žrtve le te, no žrtev še drugo, Glej, reka zahteva v preplavljeno strugo: Iz trume, ki gleda s pobrežnih skal, Omahne v valovje, oh, deček mal In naglo pogrezne V valove se jezne. Med trumo gledalcev bolesten Arsklik! Kdo dečku pač bo iz valovja rešnlk? Ne mož, ne mladenič noben se ne gane! Le prejšnji pastirček, le mladi planinec Drzno za njim plane — Dve žrtvi pogoltne pač besni vrtinec! . . . Ne, ne! Glej z urno roko Planinec mi reže srdito vodo, — Spremlja na obrežji ga množica plaha; A deček za reke se žrtvo podi, Že z vali in bremenom, glej, se bori, — Zdaj konec bo straha, Še enkrat že trudne posili moči, In trumi izroči polmrtvega — Laha . . . Res, materi tuji je sina otel, A danes še tega je čina vesel. Pri morji pastir nekedanji stoji, Na morji nevihta razsaja, Mal čolnič odnaša od kraja — Kdo ve, kdo vč, kaj ž njim se zgodi! Valovje se dviga, hrumijo viharji; A vstavljajo krepko se vrli veslarji, Da zmogli viharjev naval bi preteči, Da čoln bi privedli do varnih obal, Da čoln bi pripeli do trdnih skal, -Daj Bog, da se to jim posreči! . . . -4 i , Ta mali, a krepko boreči se brod, Naš mili je dom, v njem vrli naš rod-; Zaganja vanj silno se morje tujine, Požreti ga v svoje želi globočine. Bog čuvaj ta brod, Bog čuvaj naš rod! — Brodarji upirajo jezni se vodi; A on, ki stoji kot gledalec na prodi, Mar čoln bo prepustil pogubni osodi ? «Če otrok ni gorskega zbal se potoka, Da jagnjet bi čedo očetu otel; Če dečka ni vstrašila reka globoka, No vanjo zagnal se je srčen, vesel, Da rešil bi materi tuji otroka, Mar mož se bo vstrašil penečih valov, Mar gledal brezčutno bo s trdnih bregov, Da v morji sovražnem tujine Ta čdlnič izgine, Ta čdlnič, ki n a r o d i č nosi njegov? Nikdar in nikd&r! Jaz vržem se v morje, naj tuli vihdr, Za mano, za mano, keddr je plavar : Brodarjem pomoči nesimo, Naš čolnič pogube otmimo! @ /ckS^-a^a— _________________iimiuiiiim»ilNiiiiiiimimiiiiitimiiwiimitii^^ #j*jOU*J*J8 »***»»*»»»* ........................................................iimnilimiii' — —- - ^ (sro @) •iiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiuniiiiini 5 varilo. •^Jtara mati kara me : «Hčerka, hčerka mila, Slabo sem te, žalibog, Slabo izredila! Kjer so fantje, kjer je ples, Tja zahajaš rada, Božja služba, božji hram — To ti ne dopada. Le sosedovo poglej, Ta v izgled ti bodi, Pridno ona dan na dan K božji službi hodi. Kot zamaknena kleči Doli v prvem stoli, Na oltar ti vprč oči In pobožno moli . Skrbna mati dan na dan Svoj pouk ponavlja, Ter mi hčer sosedovo Za izgled postavlja. Jaz pa se smehljam, ker vem, Da soseda mlada Mladega cerkovnika Gleda srčno rada. I! ;Vjega ni! -::c- |6že je na vrtu plela, Pela pesenco glasno, Živo v lice zarudela, Ko je stopil on pred njo. «Daj mi cvetko, dete zalo, Da na prsi jo pripnem, Za spomin cvetico malo, Predno v tuje kraje spein> Kito cvetja mu je dala, S cvetjem dala mu sreč, Sama v vrtu je ostala, On po svetu šel od njč. R6že je na vrtu plela, Pesmi pela je glasnd, — Kaj da vrta več ne dčla, Kaj ne poje več takd? ------------------------------------ Deklica glavo poveša, Vene obraz, prej cvetoč, Nekaj nje srce pogreša, Solz jej potok lije vroč. Čez ograjo vrtno gleda, — Mnogo mimo vre ljudi; Deva bleda, deva bleda, Njega od nikoder m! 4- ♦ i - 3 §®1S ^omarica. v°? W f^emu se ti tako mudi Oj romarsko dekle ? Saj k samostanu daleč m In k cerkvi vrh gore! Težka je pot in hrib strmim, Počivaj tu z menoj, Lehkb, lehko še v samostan Dospeš, dekle, nocoj!» «Da, romarica sem, gospod, A ne gor k cerkvi tej, Odtod še daleč gre moj hod, Mudi se mi naprej. Gore še tri, doline tri Mi prehoditi je, Deroče globočine tri Mi prebroditi je. Za brodom tretjim bel je prod, Za prodom svet zelen, Tja romarica spem od tod Na griček osamljen. Na gričku cerkev ne stoji, Ne miren samostan, K molitvi romarskih ljudi Ne vabi zvon glasan. In križ ne kamnat ne lesen Ne dviga se navpik, Prosilcem milosti noben Tam ne deli svetnik. Pa če nikdd tja ne hiti Pobožnih čutij vnet, če cerkve tam ne križa ni, Ta kraj je meni svet! Na griček nizki ta srčno Jaz pokleknila bom, In gorko, kakor prej nikdd, Solzeč molila bom. Saj griček drugim ni enak, To je nagroben grič, Pod njim počiva mlad vojak, Oh, meni drag mrlič. Zapustil bil zastavo je, Saj vem po kom kopneč! A plačal željo z glavo je, Plačuje jo trohneč. Na tuji zemlji zdaj leži Neznan, nemilovan, Ne križ ne kamen ne stoji, Kjer on je zakopan. Gomila posvečena ni, Kropil ni mašnik je, Ni s trnjem ograjena ni, Oh, čedi v pašnik je! . . . . Pač ostra in nemila si, Oj sodba svetna ti! Ko kri za dolg prelila si, Ni-li dovolj ta kri? Ni kazni ti zadosti smrt, Nje muke in nje strah? Še v grob celo tvoj sega črt, Še mrtvi skruniš prah ?! In to vesti ne peče ti, Da grobni prah skruneč, V nekrive in ljubeče ti Strupen zadiraš meč? .... t 81 — 6 * A zdaj naprej, na grob njegdv, Po sodbi svetni klet, Od svetih izobčen grobov, A duši moji svet! Na grobu tem se naselim. Grob meni ni strašan, Skrbno okrdg ga ogradim, Da več ne bo teptan. In ker pomnika ni grobnik Postavil na nasip, Jaz živ mu bodem spomenik, Trpeč ljubezni kip. Tam naj kedaj še moj pepel Počiva, kjer njegbv, — A bd-li skupni prah prejel Mrtvaški blagosl6v? » ♦ Cvetličarki. ala mi je rožico, Rožico cvetočo, Odšla z lahko ndžico V tuj jo kraj nesočo. Sam, samoten bival sem Pri tej rdži sami, Rožo nje zalival sem Dan na dan s solzami. Roža ta zvenčla je O tej slani rosi, Draga — bolj vzcvetela je, Drugim rožic nosi. ♦ Le nosi jim rožic, le nosi, A pride prerano ti čas, Ko rože pač cvele ti bodo na vrtu, A zvene ti cvetni obraz. Tedaj pa na rožice v vrtu Se vsakdo ozrl bo vesel, Potem pa z zasmehom se bridkim obrne V obraz, ki je rano odcvel. * To bode pač bridko bolelo Razvajeno tvoje srce, V dno duše te bode skelelo In tekle ti bodo solze. Jaz gledal pa bom u daljavi čestilcev ti «vernih* zasmeh In sodil po pameti zdravi: Saj vendar kaznuje se greh ! (,Nada*, At. 16, 15. avg. 1805.) t t jVa semnji. ->5- m ^g|id si na trgu je šotor napravil, Lišp raznoter je na prodaj postavil: Zlate verižice, krasne uhane, Prstane, igle umetno kovane. To se ti bliska, oj to se leskeče, Meče po izbici iskre žareče! Tropa gledalek krog Žida se zbira, Željno v zlatd in srebro se ozira. Lišpa kupavajo vsakoršne vrste, V lase in uha, na vrat in na prste. Z lišpom na roči, na vratu, na glavi Pojdejo v cerkvo v nedeljo — k razstavi. Tebi, dekle, pa ni treba krasila, Krasa dovolj si od neba dobila: Ustne so ti nad korale rndeče. Tvoje okd se naxl biser leskeče; r Rože, rastoče sred lilij obličja, Rajske brez tujega so lepotlčja; Kodri, ki venčajo umno glavico, Krasijo bolj te kot krona kraljico; Snežno beloto deviškega vrata Le zatemnila bi vrvica zlata! Lepa, najlepša si sama ob sebi, Lišpa ni treba oj deklica tebi! jV 2 y e s t i. -X- %Jlčrepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rudečih igra ti nasmeh, A solza v očeh ti leskeče. Stotere se misli ti v duši bore, Srce se ti krči in širi, In čuti kot vali po njem se drve Ti v sladkobolestnem nemiri. O zlata prostdst, oj neskrbna mladdst, Kako te je težko pustiti! Oj prav.e ljubezni nebeška sladkdst, Kdo pač se te more vbraniti! Na majki sedaj ti počiva okd, Zdaj k ženinu vhaja ljubeče: Od mamke srce se ti trže težkd, A k ljubemu sili kopneče. Daj majki poljub, zaročencu roko, On z desno ti v desno naj seže, Bog srci z nebeško je zvezal vezjo, Duhoven še roki naj zveže. Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar. Od tam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikar, No gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila te zlata prostost, A vez te bo sladka obj ela; Pač nehala bode neskrbna radost, A začne se skrbnost vesela. Ljubezen dolžnosti sladila ti bo, Množila ti srečo družinsko, In duša zamaknena pila ti bo Neskončno raddst materinsko. Ti srečna ves dom osrečevala boš Nevtrudna po hiši in hrami, Med sini, hčerami kraljevala boš Kot luna svetle med zvezdemi. Kdor sam do večera potuje skoz svet, Izgine se zarjo večerno; A ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, Pomlajen bo v deci čveterno! .. £ri lipe. -x- E [a vrha zelene gore Tri lipe ponosno stoje, Zvečer so še stale na gori, Kdo ve, če pa bodo ob zori ? Tes&rji trije še pred dnem Napravljajo k lipam se trem, In vsak teli tesarjev na rame Sekiro nabrušeno vzame. Cuj! Glasi vže mah se na mah In lipe se zvrnejo v prah, Med delom tes&r pa tesarja Zaupno tako nagovarja : De prvi, mladenič vesel: «Te dni bom nevčsto si vzel, Za sč in nevesto mi zorno Zdaj posteljo stešem prostorno; De drugi: «Prinesle nocoj So tri rojenice s seboj Mi hčerko v naročji cvetočem — Zibelko stesati jej hočem». A tretji: «Jaz nemam žene, Otrok ne, ne ljube zveste, Ni treba mi postelje pirne, Ni treba zibelke nemirne. Umrlo je meni srce, Umrle so nade sladke, Umrla ljubezen goreča, Umrla življenja je sreča. Zdaj r a k e v bom stesal temno In ložil bom nadeje v njo, K njim kmalu še mene denite, Pa v črno zemljo zakopljite*. Dekletce po gori grede Pogovore čuje le-te, Pri delavcih mladih se vstavi, Tesarju pa tretjemu pravi: «Kaj pravim ti, mladi drvar, Ne teši si rakve nikar; čemu - li bi hotel umreti, Ko lice ti v prvem je cvčti? O, škoda teh lepih oči, Če smrt jih prerano vgasi, In krasnega škoda života, Če grobna obda ga temota! Oj mladi, oj lepi tesar, Na rakev ne misli nikar! Ko tebi zares bi zvonilo, Še meni oko bi rosilo!* Izgine dekle za goro, Tesar se ozira za njo, Po glavi pa misli roje mn, Iz misli dekletce ne gre mu. Sekire tesarske zvene In trske od debel lete, — Dva prva sta delo končala, Kar mislila, to sta stesala, Ko teše j)a tretji tesar, Primeri se čudna mu stvar: Glej, rakev se širi in širi, In noge ji vzrastejo štiri. To rakev mrtvaška pač ni, To postelja pirna se zdi . . . Ko dvajseti dan je napočil, Tesšr se je tretji — pordčil. Ob letu spet pojde v goro, A tesal — zibelko tam bo, O rakvah mu sodba je taka Za rakev naj lipa še čaka! (ž (T^~ pozabljeni^. ">i