Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko , prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Letna naro~nina Dijaki, {tudenti Posamezniki Podjetja, ustanove Obrtniki, {ole Tuji naro~niki 4.000 SIT/16,70 EUR 8.000 SIT/33,38 EUR 38.000 SIT/158,57 EUR 19.000 SIT/79,29 EUR 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 10 UDK 630 / ISSN 0024-1067 oktober 2006 uvodnik V novem letu vse po novem bo ...? V skladu z novim zakonom o gospodarskih zbornicah in novim statutom GZS so aktivno pristopili k preoblikovanju tudi v GZS-Zdru`enju lesarstva. Da se zavedajo svojega temeljnega poslanstva, tj. BITI PODPORA GOSPODARSTVU, ter v skladu z njim resno in odgovorno delati, so s predlogom mre`ne organiziranosti ter poslovnega na~rta za leto 2007 dokazali tudi na 21. raz{irjeni seji Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva pred ve~ino direktorjev ve~jih lesno predelovalnih podjetij, saj so soglasno pokazali svojo podporo in pripravljenost za tudi nadaljnje sodelovanje. GZS-Zdru`enje lesarstva namre~ postaja z novim zakonom in novim letom sodobno, fleksibilno mre`no organizirano pano`no zdru`enje s poslovnim na~rtom, kjer so poleg jasno opredeljenih nosilcev in izvajalcev posameznih projektov nazorno predstavljene in tudi ovrednotene vsebine dela vseh pano`nih in{titucij. Nedvomno prepri~anje managemanta, da lesarji potrebujemo svoje reprezentativno zdru`enje, s katerim bomo suvereno zastopali svoje interese v slovenskem politi~nem in gospodarskem prostoru, ter drugi {tevil-ni soglasno sprejeti sklepi, obetajo, da bi lahko Zdru`enje kon~no/ resni~no zdru`ilo slovenske lesarje. Nenazadnje so na seji navzo~i direktorji naslovili tudi apel svojim kolegom, dosedanjim ~lanom, da ostanejo zvesti ZL {e vsaj eno leto, ko se bodo po »prehodnem obdobju« `e lahko bolj otipljivo izrisale poteze sedanjih reform. Bodo njihovi pozivi naleteli na odprta u{esa? ^e lahko sklepamo po rezultatih med ~lani Zdru`enja izvedenih anket za pripravo poslovnega na~rta GZS-ZL za leto 2007, se lesarska podjetja precej zavedajo pomembnosti pano`ne organizacije in so jo pripravljene podpreti. Nenazadnje lahko o njihovi resnosti nekaj pove tudi pripravljenost izpolnjevanja precej ob{irnega in zahtevnega vpra{alnika - prispelo je kar 71 % odgovorov. Sanja PIRC kratke novice kazalo stran stran 312 317 Izpiranje bakrovih Chischner, naprava za sušenje v Švici Daljni in nepravi sorodnik kozolca 1. del: Vpliv drevesne vrste, postopka za{~ite in avtor Borut JUVANEC koncentracije baker- etanolaminskih zaščitnih pripravkov Leaching of copper vbiocides from wood. Part I: Influence of wood species, treatment procedure and concentration of copper-ethanolamine based preservative formulations avtorja Miha HUMAR, Franc POHLEVEN V novem letu vse po novem bo ...? 309 Sanja Pirc Ljubljanski pohi{tveni sejem 2006 - - Revolucija ali evolucija 327 Fani Potočnik HOMAGTREFF 06 332 Stojan Ulčar HOMAG hi{ni sejem 2006 334 Marko Krek WEINIGov hi{ni sejem InTech 2006 335 iz vsebine 337 Bo{tjan Novak - novi doktor lesarskih znanosti Nastajanje nagrajenke slovenjegra{kih rezbarjev 338 Sodelovanje med Svetom za les in avs trijskim Pro:Holz-em 339 Moje izpovedi v lesu so rezultat prijateljskega pogovora s kosom drevesnega debla 340 Lesarji v mednarodnih projektih 342 Razstava s tretje rezbarske delavnice v gradu Jablje 343 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: iverne plo{~e - 1. del 344 kratke vesti SVEA nagrajena na sejmu v Beogradu Na 44. mednarodnem sejmu pohi{tva, opreme in notranje dekoracije BEOGRAD 2006, ki je potekal novembra, je SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi, za kuhinjski program LINA prejela DIPLOMO ZA KVALITETEN PROIZVOD. Kuhinja LINA je v treh `ivahnih barvah; oran`ni, modri in zeleni, v kombinaciji z lesenim designom. Prejeto priznanje vsekakor pomeni {e en obran plod bogatih jesenskih pridelkov v zagorski SVEI. V kuhinji se zrcalita va{ okus in va{a osebnost. Z izborom kuhinje SVEA izberete tudi na~in `ivljenja. Naj bo ta va{ na~in privla~en, naj iz`areva toplino barv, materialov in ljubezni s katero so ustvarjene kuhinje SVEA. Leto{nji pohi{tveni sejmi so za nami. Predstavili smo se z novimi kuhinjskimi programi in 2 novima kompo-nibilnima programoma za dnevne prostore. V decembru izkoristite dodatni 10 % popust na vse kuhinje SVEA. ijaLes 58(2006) 10 kratke vesti Predelovalci hlodovine Koro{ke nezadovoljni z delovanjem pristojnih ministrstev V za~etku novembra so se ~lani neformalnega zdru`enja predelovalcev hlodovine Koro{ke sestali s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s problematiko izvoza kvalitetne surovine – hlodov v sosednjo Avstrijo ter nelogi~nega gospodarjenja s surovinsko bazo v dr`avnih gozdovih in iz tega izhajajo~o privilegiranostjo posameznih podjetjih v stroki, ki imajo podeljene 20-letne koncesije iz naslova »preteklih vlaganj«. Sestanka se je udele`ilo 5 od 15 ~lanov Neformalnega zdru`enja predelovalcev hlodovine Koro{ke in sicer: LESNA TIP Oti{ki Vrh d.d., [entjan`, Tesarstvo Hudovernik d.o.o., Mislinja, LESNA @AGA Oti{ki Vrh d.o.o., [entjan`, CEMPRIN d.o.o., Mislinja, MG-LES d.o.o., Vuhred. Njihovi sogovorniki pa so bili: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gozdarski in{titut Slovenije, GZS Zdru`enje za lesarstvo, gozdarstvo, Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov RS, Ministrstvo za gospodarstvo , Direktorat za notranji trg in Zavod za gozdove Slovenije. Udele`enci sestanka opozarjajo predvsem na ma~ehovski odnos dr`ave do lesarstva. V koro{kih gozdovih, ki so v dr`avni lasti, gozd sekajo in spravljajo Avstrijci s svojo visoko tehnologijo, ki dela nepopravljivo {kodo na podrasti gozdov! To je absolutno nedopustno! Celotne se~nje se odvozijo mimo lokalnih `ag v Avstrijo, doma~i `agarji pa se ubadajo s problemom pomanjkanja hlodovine oz. jo nabavljajo na Ko~evskem, na Gorenjskem in {e bi lahko na{tevali. Poleg tega prihaja tudi do privilegiranega polo`aja posameznih podjetij v lesarski in gozdarski stroki – npr. nekatera gozdna gospodarstva imajo podeljene koncesije za 20 let, do leta 2016, iz naslova »preteklih vlaganj«, kar je povsem neupravi~eno, saj so se gozdovi v preteklosti kve~jemu izkori{~ali, ne pa da bi se vanje vlagalo. Vlagala je kve~jemu nekdanja dr`ava in ne gozdna gospodarstva, ki si lastijo zasluge za to. Poleg tega ~lani neformalnega zdru`e-nja opozarjajo tudi na dejstvo, da so koncesionarji zasebniki, kar postavlja druge `agarje in lesarje v Sloveniji v povsem neenakopraven polo`aj. Na sestanku sta predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predstavnik Ministrstva za gospodarstvo v nadaljevanju ugotovila, da lesarstvo ne spada v resor niti enega niti drugega od teh ministrstev. ^lani zdru`enja predelovalcev hlodovine Koro{ke se upravi~eno spra{ujejo, kam torej panoga lesarstva sploh spada in ali ne bi mogla biti kot panoga, ki zagotavlja veliko dodano vrednost uvr-{~ena med prioritetne panoge slovenskega gospodarstva glede na to, da je les naravno bogastvo Slovenije, panoga pa zaposluje na primarni in sekundarni ravni nekaj manj kot 20.000 delavcev. Neformalno zdru`enje predelovalcev hlodovine Koro{ke je pristojnim na sre~anju postavilo tudi nekaj vpra{anj kot na primer: kje vidijo prihodnost `agarstva in lesarstva, kako zajeziti t.i. dumping cene, ki jih dosegajo oz. ponujajo avstrijski kupci pri nas, ter kako lahko pomagajo `e tako osiroma{eni panogi do izhoda iz krize? Odgovori predstavnikov pristojnih ministrstev so bili z vidika članov neformalnega združenja predelovalcev hlodovine - lesarjev zelo pesimistično naravnani: • koncesije so bile podeljene za 20 let na osnovi »preteklih vlaganj« in v zvezi s tem država ne more narediti nič, saj se boji regresnih zahtevkov iz naslova teh »preteklih vlaganj«, za katera lesarji ugotavljajo, da so bila bolj pustošenje slovenskih gozdov ter nevzdrževanje gozdnih cest kot pa vlaganja; • pri »dumpinških cenah« bo država težko pomagala, saj so ravnanja t.i. nelojalne konkurence težko dokazljiva, čeprav vsi vemo, da naši sosedje, Avstrijci in Italijani, to dosegajo z raznimi prikritimi ukrepi; • predstavniki ministrstev lesarjem svetujejo prijavljanje na javne razpise, kjer je mogoče pridobiti sredstva za investicije v opremo; • škoda, ki se dela v slovenskih gozdovih, je po mnenju stroke minimalna, kar pomeni, da do pol metra in več globoke kolesnice, ki jih naredijo avstrijski stroji za podiranje lesa ne naredijo škode na podrasti!? Predstavniki pristojnih ministrstev so dali udeležencem - predstavnikom lesarjev, žal jasno vedeti, da si morajo pomagati sami, saj živimo v tržnem gospodarstvu! Neformalno združenje predelovalcev hlodovine Koroške poudarja, da je problematika zelo pereča in da ne zajema samo Koroške ampak celotno Slovenijo, saj je treba na problem gledati celovito, dolgoročno in ga s pomočjo državnih organov tudi rešiti! ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj UDK: 630*811 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. I. del: Vpliv drevesne vrste, postopka za{~ite in koncentracije baker-etanolaminskih za{~itnih pripravkov Leaching of copper biocides from wood. Part I: Influence of wood species, treatment procedure and concentration of copper-ethanolamine based preservative formulations avtorja Miha HUMAR in Franc POHLEVEN, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, t: +386(0)14231161, e: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Poraba biocidnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina za za{~ito lesa nara{~a. V teh za{~itnih sredstvih je namesto kroma fiksator etanolamin. Znano je, da vezavo bakrovih soli v les lahko izbolj{amo {e z dodatkom oktanojske kisline. V ~lanku je opisano, kako se ti pripravki ve`ejo v les bukve, bora in smreke ter kako postopek za{~ite vpliva na izpiranje bakra iz za{~itenega lesa. Vzorce, izdelane iz razli~nih lesnih vrst, smo za{~itili s potapljanjem ali vakuumsko impregnacijo z dvema tipoma pripravkov na osnovi bakra, etanolamina in oktanojske kisline. Uporabili smo dve razli~ni koncentraciji pripravkov (cCu = 0,25 % ali 1 %). Razmerje med aktivnimi u~inkovinami je bilo pri obeh koncentracijah enako. Kondicionirane vzorce smo nato sedem dni izpirali v skladu z modificiranim standardom SIS ENV 1250. Koli~ino izpranega bakra v izpirkih smo dolo~ili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo. Ugotovili smo, da se je iz vzorcev, za{~itenih s potapljanjem, izpralo manj bakra, kot iz vzorcev, ki smo jih vakuumsko impregnirali. Pri vzorcih, impregniranih s pripravki z ni`jo koncen- tracijo aktivnih u~inkovin, smo dosegli bolj{o vezavo v les kot pri vi{ji koncentraciji. Na izpiranje je vplivala tudi drevesna vrsta. Baker-etanolaminski pripravki se najbolje ve`ejo v smrekovino, naj-slab{e pa v bukovino. Copper ethanolamine based aqueous solutions are the fastest growing group of wood preservatives. Chromium as fixative is replaced by ethanolamine in those solutions. Copper fixation can be improved with addition of octanoic acids as well. However, in this article fixations of copper, ethanolamine based aqueous solution in Norway spruce, beech and pine wood treated with two different procedures. Therefore, specimens made of three different wood species were vacuum impregnated or immersed with two different copper, ethanolamine and octanoic acid containing preservative solutions of two different concentrations (cCu=0,25 % or 1 %). Dry specimens were afterwards leached according to the modified standardized leaching procedure for seven days (SIST ENV 1250). The percentages of leached copper were determined using atomic absorption spectroscopy. From specimens that were immersed to preservative solutions, lower amounts of copper were leached in comparison to vacuum impregnated ones. Additionally, treatment of the specimens with preservative solutions of lower concentration resulted in better fixation in comparison to the specimens impregnated with aqueous solutions of higher concentration. And finally, copper fixation is influenced by wood species used as well. The best fixation was determined at Norway spruce specimens and the worst at beech ones. Klju~ne besede: za{~ita lesa, izpiranje, vezava v les, bakrov(II) sulfat, amini, Picea abies, Pinus sylvestris, Fagus sylvatica Keywords: wood preservation, leaching, fixation in wood, copper(II) sulfate, amines, Picea abies, Pinus sylvestris, Fagus sylvatica ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Uvod Z uveljavitvijo direktive o biocidih (BPD, 1998) in REACH zakonodaje http://europa.eu.int/comm/environ-ment/chemicals/reach.htm) se bo v bli`nji prihodnosti mo~no pove~al tr`ni dele` pripravkov na osnovi bakra, kjer bo vezavo aktivnih u~inkovin v les namesto kromovih spojin omogo~al etanolamin. Na trgu je `e kar nekaj pripravkov na tej osnovi (Cao in Kamdem, 2004a; Humar in Pohleven, 2005), ve~ji razmah uporabe baker-etanolaminskih pripravkov pa zaenkrat {e omejuje slab{a fiksacija aktivnih u~inkovin v primerjavi s klasi~nimi pripravki. Vezavo pripravkov na osnovi bakra in etanolamina v les lahko u~inkovito izbolj{amo s pravilnim razmerjem med bakrom in eta-nolaminom ter z dodajanjem karbo-ksilnih kislin (Ruddick et al., 2001). {e posebej u~inkovita je oktanojska kislina (Humar et al., 2005), ki v vodni raztopini tvori nove komplekse z bakrom in etanolaminom. Te spojine se bolje ve`ejo v les (Humar et al., 2003a). Poleg tega oktanojska kislina deluje vodoodbojno, kar prav tako zmanj{a izpiranje iz lesa. Dodatek oktanojske kisline v vodni raztopini bakra in etanolamina vpliva tudi na vrednost pH raztopine. Fiksa-cija baker/etanolaminskih kompleksov v les je mo~no odvisna od vrednosti pH med impregnacijo. Pri manj bazi~nih raztopinah najdemo ve~ zvrsti z nabojem, zato so interakcije med aktivnimi u~inkovinami in lesom mo~nej{e, kar se ka`e v bolj{i fiksaciji (Zhang in Kam-dem, 2000). Ve~ina dosedanjih poizkusov s pripravki na osnovi bakra, etanolamina in oktanojske kisline je bila opravljena na smrekovih vzorcih, impregniranih z relativno visoko 1 % koncentracijo bakrovih u~inkovin, ki se ve~inoma uporablja za za{~ito lesa v stiku z zemljo. Nas je zanimalo, ali oktanojska kislina izbolj{a vezavo tudi v borovino in bu- ijaLes 58(2006) 10 kovino ter kak{na je vezava teh pripravkov pri ni`jih koncentracijah aktivnih u~inkovin. Materiali in metode Za{~itni pripravki Pripravili smo dve razli~ni koncentraciji dveh razli~nih pripravkov na osnovi bakrovega(II) sulfata (Cu), etanolam-ina (EA) in oktanojske kisline (OK). Koncentracija elementarnega bakra v pripravkih je v pripravkih z vi{jo koncentracijo zna{ala 1 %, v pripravkih z ni`jo koncentracijo pa 0,25 %. Molsko razmerje med bakrom in etanolami-nom je bilo v vseh pripravkih konstantno (Cu : EA = 1 : 6). Prvi tip pripravkov je vseboval le modro galico in eta-nolamin (CuE), medtem ko je drugi tip pripravkov poleg omenjenih sestavin vseboval {e oktanojsko kislino (CuEO). Molsko razmerje med bakrom in oktanojsko kislino je bilo 1:1. Priprava in impregnacija vzorcev Vzorci (1,5 × 2,5 × 5,0 cm) so bili izdelani iz beljave smrekovine (Picea abies), beljave rde~ega bora (Pinus sylvestris) ali beljave bukovine (Fagus sylvatica). Za{~iteni so bili po dveh postopkih. Polovica vzorcev je bila impregniranih po vakuumskem postopku v skladu s standardom SIST EN 113 (ECS, 1989). Drugo polovico vzorcev pa smo pri normalnih pogojih 24 ur namakali v za{~itnih pripravkih. Vsem vzorcem smo gravimetri~no dolo~ili mokri navzem. Za{~itene vzorce smo nato {tiri tedne su{ili, in sicer: prvi teden v zaprti, drugi in tretji teden v polzaprti in ~etrti teden v odprti komori ter na ta na~in simulirali naravno su{enje. Izpiranje Izpiranje bakrovih u~inkovin smo dolo~ili v skladu z modificirano standardno laboratorijsko metodo SIST ENV 1250 (ECS, 1994). ^ela vzorcev smo zatesnili z raztaljenim parafinom. V ~a{o smo zlo`ili po tri vzorce, impre-gnirane z istim pripravkom, jih obte`ili in prelili s 300 ml destilirane vode. Za vsak za{~itni pripravek in koncentracijo smo uporabili tri ~a{e (devet vzorcev). ^a{e z vzorci smo postavili na laboratorijski stresalnik (55 min-1). Vodo v ~a{ah smo v desetih dneh sedemkrat zamenjali. V zbranih izpirkih smo na koncu z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS) (Varian Spectra AA Duo FS240) dolo~ili vsebnost izpranega bakra. Rezultati in razprava Navzem za{~itnih pripravkov Med vakuumsko impregnacijo so pripravki dobro prodrli v les, ne glede na drevesno vrsto. Najbolje so se prepojili borovi (571 kg/m3), najslab{e pa smrekovi vzorci (516 kg/m3) (preglednica 1). Glavni razlog za to razliko je slab{a impregnabilnost smrekovega lesa v primerjavi z beljavo borovine (Richardson, 1993). Po {tiriindvajseturnem potapljanju so bili povpre~ni mokri navzemi (272 kg/ m3) {e enkrat ni`ji kot pri vzorcih, ki smo jih impregnirali v vakuumu (544 kg/m3). Rezultat je pri~akovan (Wilkinson, 1979), saj med potapljanjem ni delovala zunanja sila, ki bi izbolj{ala prodiranje za{~itnih pripravkov v les. Mokri navzem po potapljanju je najbolj odvisen od gostote vzorcev. To razmerje je {e posebej dobro razvidno iz slike 1. Vpijanje za{~itnih pripravkov med potapljanjem je omejevala koli~ina lesne mase. V gostej{ih vzorcih je bilo na voljo ve~ lesne mase, ki je lahko vpila tudi ve~ teko~ine. Zato je navzem za-{~itnih pripravkov v smrekove vzorce (239 kg/m3) po 24 urah potapljanja za petino manj{i od navzema bukovih vzorcev (303 kg/m3) (preglednica 1, slika 1). m raziskave in razvoj Preglednica 1. Mokri navzemi za{~itnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina pri smrekovih, borovih in bukovih vzorcih, impregniranih s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z vakuumom. V oklepajih so navedeni standardni odkloni. Table 1. Retention of preservative solution after soaking or vacuum impregnation of the specimens made of spruce, pine or beech, with different copper-ethanolamine aqueous solutions. Standard deviations are given in the parenthesis. Lesna vrsta Zaščitni pripravek Cc [%] Postopek zaščite Potapljanje Potapljanje z vakuumom Mokri navzem zaščitnega pripravka [kg/m3] smreka CuE CuEO 0,25 0,25 214 (S) 273 (14} 211 (12) 258 (2} 488 (6) 562 (20) 495 (16) 518(33) bor CuE CuEO 0.25 0,25 257 (9) 295(1) 250 (5) 284 (6) 561 (6) 582 (12) 562(11) 578(18} bukev CuE CuEO 0,25 0,25 294(13) 297 (3) 298 (7) 325 (12) 534 (8) 543 (8} 544 (10) 553 (9) bukev 300- 290- „— 280-Ä 270-5! 260-s S 250- * bor 240- smreka 230- 4C 10 1 i ' 450 i ■ i ' i 500 550 600 650 Gostota (kg/m3) Slika 1. Razmerje med mokrim navzemom po 24 urah potapljanja in gostoto vzorcev, izdelanih iz razli~nih lesnih vrst Figure 1. Relationship between retentions of preservative solutions and density of specimens made of different wood species and soaked for 24 hours into preservative solutions V vseh primerih so pripravki z ni`jo koncentracijo aktivnih u~inkovin nekoliko bolje prodrli v les kot pripravki z vi{jo koncentracijo (preglednica 1). Razloga za to sta dva. Etanol-amin zni`a povr{insko napetost za{~it-nih pripravkov, zato pripravki z ve~jim dele`em etanolamina la`e prodirajo v les kot tisti z ni`jo. Poleg tega je smola topna v etanolaminu, zato se je v pripravkih, ki vsebujejo ve~ etanolamina, bolj stopila in tako omogo~ila za{~it-nemu pripravku, da je v les prodiral tudi prek spro{~enih smolnih kanalov. Zadnja razlaga osvetli predvsem izbolj-{anje prodiranja biocidnih raztopin v vzorce, izdelane iz lesa iglavcev (Hu-mar et al., v tisku). Sestava raztopin statisti~no zna~ilno ne vpliva na navzeme za{~itnih sredstev v les (preglednica 1). [e posebej je razveseljivo, da dodatek oktanojske kisline v pripravke ne poslab{a sposobnosti prodiranja za{~itnih sredstev v les. Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa Glavni namen raziskave je bil dolo~iti, kako sestava za{~itnega pripravka, koncentracija, postopek za{~ite in drevesna vrsta vplivajo na izpiranje bakrovih ionov iz lesa. Iz vzorcev, za{~itenih s potapljanjem (5,1%) se je v povpre~ju izpralo za petino manj bakrovih spojin kot iz vzorcev, za{~itenih z vakuumskim postopkom (6,2%) (preglednica 2). Verjetno smo z vakuumiranjem v vzorce vnesli preve~ bakrovih u~in-kovin in v impregniranem lesu ni bilo na voljo dovolj mest za fiksacijo (Hu-mar et al., v tisku). Poleg tega je znano, da za{~itni pripravki na osnovi bakra in etanolamina za dobro vezavo v les potrebujejo vodno okolje (Cao in Kamdem, 2004b). Verjetno je lahko tudi to eden izmed razlogov za bolj{o vezavo bakra v les, ki je bil med potapljanjem 24 ur v vodnem okolju, v primerjavi z vakuumsko impregnira- ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj nim lesom, ki se je v za{~itnem pripravku namakal le dve uri, potem pa se je povr{ina vzorcev `e pri~ela su{iti (preglednica 2). Na vezavo bakrovih spojin v les je vplivala tudi sestava za{~itnih pripravkov. Znano je, da oktanojska kislina bistveno izbolj{a vezavo bakrovih pripravkov v vakuumsko impregnirano smreko-vino (Humar et al., 2005). Zato nas je zanimalo, ali izbolj{a vezavo bakrovih biocidov tudi pri drugih lesnih vrstah. Po pri~akovanju je oktanojska kislina izbolj{ala vezavo bakrovih u~inkovin v smrekovino, impregnirano s pripravki visoke koncentracije. Na primer iz smrekovih vzorcev, potapljanih v pripravek CuE z visoko vsebnostjo aktivnih u~inkovin, se je izpralo 4,6% bakra. Po drugi strani pa se je iz vzporednih vzorcev, za{~itenih s pripravkom CuEO vi{je koncentracije, ki je poleg bakrovega(II) sulfata in etanolamina vseboval {e oktanojsko kislino, izpralo le 3,4% bakra. Podobne rezultate smo dolo~ili tudi pri vakuumsko impregni-ranih vzorcih (preglednica 2). Oktanoj-ska kislina je izbolj{ala vezavo bakrovih u~inkovin v borovino, na fiksacijo bakrovih soli v bukovino pa ni u~inko-vala (preglednica 2). Vzrokov za po-slab{anje vezave pripravkov z dodatkom oktanojske kisline v bukove vzorce si ne znamo razlo`iti. ^e pa smo za za{~ito uporabili pripravke ni`je koncentracije, oktanojska kislina ni izbolj-{ala vezave bakrovih u~inkovin ne v les smrekovine kot tudi ne v les boro-vine in bukovine. Iz smrekovine, vakuumsko impregnirane s pripravkom CuE ni`je koncentracije, se je izpralo 2,3% bakrovih ionov, medtem ko se je iz paralelnih vzorcev, prepojenih s pripravkom CuEO izpralo za pol odstotne to~ke ve~ bakrovih u~inkovin (2,8%). Verjetno je bila koncentracija oktanojske kisline v manj koncentriranih pripravkih CuEO prenizka in Preglednica 2. Izpiranje bakrovih u~inkovin iz smrekovih, borovih in bukovih vzorcih, za{~itnih s pripravki na osnovi bakra in etanolamina s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z vakuumiranjem. V oklepajih so navedeni standardni odkloni. Table 2. Copper leaching from the specimens made of spruce, pine and beech wood, treated (soaked or vacuum impregnated) with different copper-ethanolamine solutions. Standard deviations are given in the parenthesis. Postopek zaščite Lesna vrsta Zaščitni pripravek cCu [%] Potapljanje Potapljanje z vakuumom Delež izpranega Cu [%] CuE CuEO 0,25 1,9(0,1) 2,3 (0,3) smreka 0,25 4,6 (0,4) 2,7(0,1) 3,4 (0,2) 5.2 (0.1) 2,8(0,1) 4.2 (0.2) CuE 0,25 5,6 (0,2) 54(0,1) 1 5,7(0,1) 7.8 (0,1) CuEO 0,25 5,6 (0,2) 4,8 (0,2) 4,0 (0,5) 7,5 (0,3) CuE 0,25 5,3(0,3) 3,9 (0,3) bukev 1 8,8(0,1) 12,2 (0,7) CuEO 0.25 5,2(1,0) 7,1 (0,3) 4,5 (0,3) 14,1 (0,8) hidrofobnost oktanojske kislina ni pri{la do izraza. Na splo{no so se pripravki z ni`jo koncentracijo aktivnih u~inkovin bolje vezali v les kot pripravki vi{je koncentracije, ne glede na uporabljen postopek za{~ite ali uporabljeno lesno vrsto. Iz smrekovine, vakuumsko impregnirane s pripravkom CuE visoke koncentracije, se je izpralo 5.2% bakra, iz vzorcev, ki so bili za{~iteni z istim pripravkom CuE, le da je bil bolj razred~en, pa kar 55% manj bakrovih spojin (2,3%). Primerljiva razmerja smo opazili tudi pri drugih lesnih vrstah in vzorcih, ki so bili za{~iteni s potapljanjem. Na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov je mo~no vplivala vrsta lesa V povpre~ju se je najmanj bakrovih u~in-kovin izpralo iz smrekovih vzorcev (3,4%). Ta rezultat je vzpodbuden, saj je smrekovina v Sloveniji najpogosteje uporabljena vrsta za impregnacijo. Iz borovih vzorcev se je izpral ve~ji dele` bakra (5,8%) kot iz smrekovine. Naj-slab{o fiksacijo pa smo dolo~ili pri bukovih vzorcih (7,6%). Iz bukovine, vakuumsko impregnirane s pripravkom CuEO najvi{je koncentracije, se je iz-pralo kar 14,1% navzetega bakra (preglednica 2). Glavni razlog za tako intenzivno izpiranje bakrovih u~inkovin iz bukovine se skriva v etanolaminu. Med reakcijo etanolamina z lesom nastanejo prosti radikali, ki depolimerizirajo predvsem lignin in druge lesne polimere (Petri~ et al., 2004). Med izpiranjem se ti depo-limerizirani fragmenti lignina izperejo iz lesa, kar se ka`e v izgubi mase (Humar et al., 2003b). Med fiksacijo baker-etanolaminskih pripravkov del kompleksov bakra in etanolamina reagira tudi z depolimeriziranimi lesnimi polimeri, ki jih med izpiranjem izlu`imo iz lesa (Humar et al., v tisku). ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Na fiksacijo sta vplivali tudi koncentracija in sestava aktivnih u~inkovin pripravka. Iz lesa, prepojenega z bolj koncentriranimi za{~itnimi sredstvi, se je izpral ve~ji dele` bakrovih u~inkovin kot iz vzorcev, impregniranih z bolj razred~enimi pripravki. Dodatek okta-nojske kisline je v raztopinah vi{je koncentracije izbolj{al vezavo bakrovih u~inkovin pri iglavcih. Fiksacijo v bukovino pa je oktanojska kislina `al poslab{ala. Zahvala Raziskavo je omogo~ila Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s financiranjem projektov L4-6209-0481 in L4-7163-0481. Da-nielu @lindri, z Gozdarskega in{tituta Slovenije, se zahvaljujeva za opravljene laboratorijske analize. Mehanizem depolimerizacije lignin-skih makromolekul z etanolaminom {e ni v celoti pojasnjen. Znano pa je, da lignin cepi predvsem b-ariletrske vezi (Walis, 1976; Claus et al., 2004). V ligninu bukovine je ve~ji dele` b-ari-letrskih vezi kot v smrekovem ligninu (Adler, 1977), kar se ka`e tudi v bolj intenzivni depolimerizaciji bukovega lesa in posledi~no ve~jem izpiranju bakrovih u~inkovin. Sklepi Na izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov mo~no vpliva koncentracija pripravka, postopek za{~ite in drevesna vrsta. Najbolj{o vezavo bakrovih pripravkov smo dolo~ili pri smrekovih vzorcih, najslab{o pa pri bukovih. V ve~ini primerov so se bakrove u~inkovine bolje vezale v les, ki smo ga za{~itil s potapljanjem, med potapljanjem kot z vakuumsko impregnacijo. kratke novice Obisk {tudentov lesarstva v LAMI Podjetje Lama d.d. Dekani je v januarju 2006 postalo ~lan mednarodnega holdinga Titus International iz Velike Britanije in se na trgu pojavlja pod blagovno znamko Titus.Lama. Z vstopom strate{kega lastnika je takratna Lama prevzela centralne funkcije celotnega holdinga. Trenutno k obstoje~i dru`bi priklju~ujejo tudi nem{kega proizvajalca pohi{tvene opreme, specializiranega za izdelavo klju~avnic in vratnih dvi`nih sistemov - Huwil. Tako se bodo na trgu kaj kmalu pojavili pod skupno korporativno blagovno znamko Titus+Lama+Huwil. S priklju~itvijo omenjenega Huwila so se uvrstili med deset najve~jih svetovnih dobaviteljev pohi{tvene opreme. Ker v sklopu holdinga Titus International aktivno sodelujejo z njihovimi strate{kimi javnostmi, so se z veseljem odzvali povabilu organizatorjev Mednarodne konference {tudentov lesarstva Bled 2006 in za udele`ence konference pripravili voden strokovni ogled njihove proizvodne linije v Dekanih. Ogled je potekal v torek, 24. oktobra 2006, s sprejemom ob 11.00 uri. Obiskovalce sta sprejela Ivan Majcen, direktor Lame d.d. Dekani, in Martina Kuzmi~, vodja sektorja tr`enje. Ogled proizvodnje so po uvodni predstavitvi dru`be kon~ali ob 13.30 uri, s prijetnim klepetom pa so nadaljevali ob organiziranem kosilu v prostorih dekanske Lame. literatura 1. Adler, E. 1977. Lignin Chemistry-Past, Present and Future. Wood science and technology;11:169-218 2. Biocidal Products Directive (98/8/EC). 1998. Official Journal of the European Communities L 123: 1-63. 3. Cao, J., Kamdem, D.P. 2004a. Moisture adsorption characteristics of copper-ethanolamine (Cu-EA) treated Southern yellow pine (Pinus spp.). Holzforschung; 58:32–38 4. Cao, J., Kamdem, D.P. 2004b. Microwave treatment to accelerate fixation of copper-ethanolamine (Cu-EA) treated wood. Holzforschung; 58:569-571. 5. Claus, I., Kordsachia, O., Schröder, N., Karstens, T. 2004. Monoethanolamine (MEA) pulping of beech and spruce wood for production of dissolving pulp. Holzforschung; 58:573–580 6. European Committee for Standardization. 1994. Wood preservatives – Methods for measuring losses of active ingredients and otherpreservative ingredients from treated timber – Part 2: Laboratory method for obtaining samples for analysis to measure losses by leaching into water or synthetic sea water. SIST ENV 1250, Brussels1, 6 7. European Committee for Standardization. 1989. Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. SIST EN 113 , Brussels1, 4 8. http://europa.eu.int/comm/environment/ chemicals/reach.htm 9. Humar, M., Petri~, M., Pohleven, F., Despot, R.. 2003b. Upgrading of spruce wood with ethanol-amine treatment. Holz als Roh- und Werkstoff; 61:29– 34 10. Humar, M., Pohleven, F., [entjurc, M., Veber, M., Razpotnik, P. , Pogni, R., Petri~, M. 2003a. Performance of waterborne Cu(II) octanoate/ethanolamine wood preservatives. Holzforschung; 57:127-134 11. Humar, M., Pohleven, F. 2005. Bakrovi pripravki in za{~ita lesa. Les; 57:57-62 12. Humar, M., @lindra, D., Pohleven, F. (v tisku) Influence of wood species, treatment method and biocides concentration on leaching of copper-etha-nolamine preservatives. Building and environment 13. Humar, M., Kalan, P. , [entjurc, M., Pohleven, F. 2005. Influence of carboxylic acids on fixation of copper in wood impregnated with copper amine based preservatives. Wood science and technology; 39:685-693 14. Petri~, M., Kri~ej, B., Humar, M., Pavli~, M., Toma`i~, M. 2004. Patination of cherry wood and spruce wood with ethanolamine and surface finishes. Surf. coat. int., Part B, Coat. Trans; 87:149-156 15. Richardson, BA. 1993. Wood Preservation. Second edition. E & FN Spon, London, 226 16. Ruddick, J.N.R., Xie, C., Herring, F.G. 2001. Fixation of amine copper preservatives. Part 1. Reaction of vanillin, a lignin model compound with monoethanolamine copper sulphate solution. Holzforschung; 55:585-589 1 7. Wallis. A.F.A. 1976. Reaction of lignin model compounds with ethanolamine, Cellul. Chem. Technol; 10:345–355 18. Wilkinson, J.G. 1979. Industrial timber preservation. Associated Buisiness Press, London, 478 19. Zhang, J, Kamdem, D.P. 2000. Interaction of copper-amine with southern pine. Wood and fibre science; 32:332-339 ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj UDK: 681.3 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Chischner, naprava za su{enje v [vici (daljni in nepravi sorodnik kozolca) avtor prof. dr. Borut JUVANEC, Univerza v Ljubljani, FA, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA Slovenija, e-po{ta: borut.juvanec@fa.uni-lj.si izvleček Chischner, ca{ne, ca{nes so stara imena v jeziku rumantsch, v retoromanski [vici. Je ob~asno postavljena naprava, ko je bilo to pa~ potrebno. Seniki, kjer je spravljeno seno, so grajeni (zaradi prepiha pri su{enju) praviloma v kladnih lesnih zvezah. Te omogo~ajo prepih, v tem primeru su{enje. Za `ito imajo seniki na ju`ni fasadi mnogokrat horizontalne letve za su{enje `ita. @ito pa takrat, ko vsebina senika najbolj potrebuje toploto, zakriva sonce. Zato so postavili napravo za su{enje kakega pol metra pred fasado. To omogo~a vlek toplega zraka ob fasadi, a {e vedno zastira sonce. Tako imenovana “talina” je vmesna stopnja do naprave za su{enje. Zato je prostostoje~a naprava za su{enje postavljena pred senik. Detajl postavitve (nima vzidanega temelja, pa~ pa s kamni oblo`eno odprtino v tleh za vsakokratno vtikanje) govori o ob~asni uporabi. Chischner je visoka naprava z dvema ali s tremi stebri okroglega prereza (ki so debelej{i spodaj in tanj{i zgoraj), ki nosijo letve. Letve se za~enjajo na vi{ini dosega ~loveka (zaradi koz, ki bi spodnje letve obrale). V~asih je imel chischner streho, ki je bila ozka in manj efektna: zato je danes ni ve~. Konstrukcija je praviloma podpirana s tankimi, dolgimi tramovi, tako pre~no kot vzdol`no. Zaradi su{enja v prete`no lepem vremenu (pozno poletje) je naprava izgubila streho, ki jo v literaturi {e najdemo. Vloga chischnerja se je kon~ala z novo tehnologijo, ko ni bilo ve~ treba mleti moke tik pred uporabo. Kozolec v Sloveniji se je ob tem problemu spremenil v napravo za su{enje in za spravilo sena in drugih pridelkov; pri chischnerju tega niso naredili. Chischner je ob~asno uporabljana naprava za su{enje `ita, ki je postavljan po potrebi (preko poletja) in se je razvil kot dodatna naprava iz zatrepa gospodarskega poslopja. Glede na povsem jasen izvor in razvoj je chischner iznajdba umnega kmeta v te`kih razmerah. Razvijali so ga verjetno stoletja, nova tehnologija pa ga je uni~ila v nekaj desetih letih. Za spremembo namembnosti, kot se je to zgodilo kozolcu, preprosto ni bilo pogojev. Klju~ne besede: chischner, kozolec, konstrukcija, izvor, razvoj, modul, tehnologija uporabe Uvod Raziskava o su{ilni napravi v retoro-manski [vici je nujna za pomen kozolca. Medtem ko se je kozolec razvil kot naprava za su{enje in za spravilo `ita v prostostoje~ objekt, kasneje pa je vsebino zamenjal za seno, je chischner orodje, premi~na in za~asna naprava za su{enje. Ker `ita ne spravljamo ve~ v zrnu in ga ne meljemo tik pred uporabo za peko kruha, je naprava izgubila svoj pomen. Weiss poro~a, da je bilo do leta 1904 “na desetine” teh naprav v Graubuend-nu in v Ticinu, potem pa je to {tevilo le {e v upadanju (Weiss 1959:254). Dejansko stanje to potrjuje: ob obisku krajev, kjer so {e med obema vojnama stali chischnerji, sem na{el le {e dva samostojna in enega prislonjenega. Razumljivo, ti obstajajo {e v krajih, ki so dale~ od prometnih poti ali pa jih postavljajo zavestno kot pomnik svoje zgodovine. A tudi pri tem je treba povedati, da gre tudi v [vici za pomanjkanje strokovnega znanja in dela: chischner v Dandriu je postavljen v s kamnom oblo`ene jame (kar je mogo~e z mehanizacijo, z rokami so bili postavljani in podpirani z letvami). Danes nima podpornih tramov, kot jih je imel {e pred dobrega pol stoletja, ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 1. Dandrio, Ticino: leva slika takoj po prvi svetovni vojni (Buzzi 1995:31) ka`e na veliko {tevilo teh naprav - deset jih je videti. Leta 2004 stoji le {e eden. Zanimiva je primerjava kultur v krajini: stara slika ka`e mno`ico majhnih polj z `itom, na novi vidimo le {e travnike, pa {e ti so ponekod `e zara{~eni. Slika 2. @ito, ki so ga su{ili v chischnerju, so mlatili pod njim takoj, ko je bilo suho. Potem so zrnje spravili v “koraspiicher”, dvojno ka{~o (za dve dru`ini) (primera: Dandrio, 1220 m). Vsaka vas je imela po en “molino” ali mlin ter skupno pe~ ali “forno” (primer: Gribbio). Kruh so pekli enkrat mese~no. in to mu daje povsem druga~en videz (na dokumentaciji je “rascana” ali celo “rascagna” (Gribbio 2004), kot mu pravijo doma~ini (Buzzi 1995:31 omenja ime “rescana”) vedno podprt, vsaj z ene strani. Slika 1. Zanimivo je, da jih ljudje {e pomnijo, `ivo razlagajo o njihovem {tevilu in o delu z njimi: kako so mlatili na rjuhah, da niso izgubili dragocenega zrna. Chischner (Simonett 1969:63), “chis-chner” z akcentom na “e” (Weiss 1959:252), ca{ne, ca{nes (Schuermeier 1943:260) so stara imena v jeziku ru-mantsch (ali ruman~, s pravo stre{ico), rascana pa je italijanska verzija, pa {e to Buzzi pi{e kot “rescana”. Nasploh je zmeda pri pisanju starih jezikov: ponem-~ena beseda Tawetsch za hribovje nad Sedrunom se danes spet imenuje “Tuje-tsch”, nekdaj hotel Die Krone je danes spet “La Cruna”. Scheuermeier pi{e rumantsch besede kot “ca{ne” (z akcentom na e), strehi pravi “te~ ca{ne” (Scheuermeier 1943:260), omenja “lattas” (letve, “late” po na{e). Ni izklju~eno, da se v originalu tudi pogorje Tujetsch ne pi{e prav po na{e “Tuje~”. Usnjeni povezavi na orodju, ki so ga uporabljali pri obdevanju naprave, pravi “tre~a” (Scheuermeier 1943:261). Zanimivo pa je, da {e v Graubuendnu (Olivone) omenja italijansko obliko “rascan, tako imenovan ra raschena” (Scheuermeier 1943:261). Simonett lo~i samostojno napravo kot “chischner” (brez akcenta) in prislo-njeno napravo kot “talina” (Simonett 1969:64); drugi avtorji te izvedbe sploh ne omenjajo. Opis Je ob~asno postavljana naprava, ko je bilo to pa~ potrebno. Pod to napravo so na rjuhah tudi mlatili. @ito je bilo su{eno najve~ do oktobra, ko so ga spravili v ka{~e, ki so dvojne, za dve dru`ini. Pravijo jim “koraspiicher” (Simonett 1969:70). @ito so mleli v skupnem mlinu, enako so pekli kruh; v Gribbiu imajo {e danes praznik 15. avgusta, ko pe~ejo kruh v skupni va{ki pe~i. Slika 2. Konstrukcija Seniki, kjer je spravljeno seno, so grajeni (zaradi prepiha pri su{enju) praviloma v kladni zvezi. Klade niso zarezane do ~etrtine, da bi steno zaprle, pa~ pa so za celo debelino razprte. Za `ito imajo seniki na ju`ni fasadi mno- ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 3. S streho poravnana talina stoji kakega pol metra pred fasado lesenega zatrepa. Ima 10 letev (verjetno 9 plus streho, ki je danes ni ve~). Dobrih sedem metrov dolge letve imajo tri~etrt metra dolg previs, razpon pa je pet metrov. Sredinska letev ne nosi, le poravnava. Fiksiranje v senik je v vi{ini pod sedmo letvijo. Primer: pod Sedrunom, Graubuenden. Slika 4. Chischner sredi vasice, kjer `ivita le {e dve stari dru`ini, drugi so ob~asni obiskovalci. Enojni chischner nima podpor, ~eprav bi jih po virih moral imeti (Dandrio/ Ticino, 2004). gokrat horizontalne letve za su{enje `ita. @ito pa takrat, ko vsebina senika najbolj potrebuje toploto, zakriva sonce. Zato so postavili napravo za su{enje pred fasado, kakega pol metra. To omo-go~a vlek toplega zraka ob fasadi, a {e vedno zastira sonce. Slika 3. Tako imenovana “talina” je vmesna stopnja do naprave za su{enje. ^eprav ima svojo konstrukcijo, je zavetrovana in pritrjena na senik sam. Zato je pro-stostoje~a naprava za su{enje postavljena pred senik. Chischner je visoka naprava z dvema ali s tremi stebri okroglega prereza (ki so debelej{i spodaj in tanj{i zgoraj), ki nosijo letve. Letve se za~enjajo na vi{ini dosega ~loveka (zaradi koz, ki bi spodnje letve obrale). Slika 4. V~asih je imel chischner streho, ki je bila ozka in neefektna: zato je danes ni ve~. Konstrukcija je praviloma podpirana s tankimi, dolgimi tramovi, tako pre~no kot vzdol`no. Slika 5. Detajl postavitve (nima vzidanega temelja, pa~ pa s kamni oblo`eno odprtino v tleh za vsakokratno vtikanje) govori o ob~asni uporabi, o ~emer govorijo tudi nekateri avtorji (Simonett 1969:70). Chischner je praviloma grajen na dve okni, takega prikazuje tudi Hauswirth Slika 5. Chischner je navadno podpiran, redko ga najdemo brez podpor. Primer v Dandriu je tak. Temeljni odprtini obeh stebrov, ki sta skrbno obdani s kamnitimi plo{~ami, pri~ata o stalnem mestu, v katera vtikajo stojalo za su{enje. Chischner za~enja z letvami na vi{ini dosega ~loveka; pod njim lahko hodimo, koza pa se ne more stegniti do zrnja. ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 6. Fotografija chischnerja v dve okni z mo~nimi zavetrovalnimi tramovi dokazuje za~asnost naprave, ki sama ne bi mogla stati (Obersaxen, Meierhof/Graubuenden 2004). Slika 7. ^lovek je v primerjavi z napravo za su{enje pravi pritlikavec. To poka`e {ele slika, saj se letve za~nejo {ele na vi{ini ~lovekovega dosega ali nekaj vi{je. Ko je chischner poln `ita, je to pravo jadro in v vetru pomeni tudi fizi~no nevarnost. Primer: Meierhof (Obersaxen, GR). kot zna~ilni tip vernakularne arhitekture [vice (Hauswirth:85). Tudi v drugi literaturi najdemo predvsem naprave “na dve okni”, kot bi rekli pri nas, ~e-prav obstajajo tudi taki v tri (Scheuermeier 1943:260), v Gribbiu pa so praviloma v eno samo okno (Archivio Borelli, Airolo). Lep primer chischnerja na dve okni je na koncu vasi Meierhof. Slika 6. Tramovi, ki podpirajo konstrukcijo, niso tako tanki kot so videti: njihova dol`ina je nekaj centimetrov nad deset metrov, zato tudi upognjenost vitke konstrukcije. Slika 7. Weiss poro~a, da so bile naprave {iroko v uporabi do preloma prej{njega stoletja (1904), potem pa le {e v upadanju. Danes jih skoraj ne najdemo ve~, ~e-prav jih ljudje {e poznajo in radi govorijo o njem. V vasici Gribbio v Tici-nu rascan ni ve~: jih pa {e poznajo in radi pripovedujejo o delu z njimi: kako so stali na robu vasi, kako so mlatili na rjuhah pod njimi in uporabljali cepce. V Gribbiu/TI jim pravijo “rascagna”. Slika 8. V enem primeru ga najdemo celo kot simbol ob~ine na grbu. Slika 9. Slika 9. V nasprotju s Slovenijo, kjer imamo nekaj tiso~ kozolcev, jih je v [vici le {e za vzorec, ki pa jih v nasprotju s Slovenijo cenijo: v enem primeru ga najdemo celo na grbu ob~ine. Izvor in razvoj Izvor chischnerja (retoroman{~ina ali rumantsch) ali rascane (italijan{~ina) je nedvomen: izhaja iz zaprtega senika. Ta ni smel biti povsem zaprt ali zates-njen; zrak je moral prehajati, da je su{il vsebino. Kladna zveza okroglih brun z zarezovanjem dopu{~a netesno zapiranje, zavestno razprta konstrukcija pa su{enje {e pospe{uje. Su{enje in spravilo `ita zahteva horizontalne letve za zra~no nastavljanje soncu; zato je umni kmet pred fasado senika namestil letve. Ker stoji senik pravokotno na plastnice in na strmino (s svojim slemenom), je proti soncu obrnjen zatrep zgradbe. Tako so name-{~ene letve za su{enje proti soncu, praviloma ~imbolj proti jugu, v zatrepu. Oblo`en zatrep, poln `ita, pa zapira pot tako soncu (toplota) kot toku zraka Slika 8. Na robu vasi, pred gospodarskimi poslopji (seniki), stoji chischner. Julija 2004 je bil prazen. Meierhof (Obersaxen, GR). ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 10. - a zaprt senik ima obito steno z deskami; potreba po tem je izkazana z izpranostjo desak -~e desk ne bi bilo, bi bilo seno mokro. - b razprt sistem kladne zveze, ki je brez zarezovanja konstrukcijsko bolj preprosta. - c letve v zatrepu obremenjujejo vso konstrukcijo, predvsem pa tramove, ki s previsom {~itijo spodnji del pred de`jem. - d samostojna konstrukcija vezane su{ilne naprave ima zaradi odprtosti preprosto streho. - e samostojna naprava za su{enje stoji pred senikom; navadno ima streho, a je postavljana le po potrebi; spomladi jo postavijo, v jeseni pa podrejo. (su{enje). Polne letve dajejo senco seniku in ne dopu{~ajo, da bi vzgon dvigoval topel zrak ob steni navzgor. Zato so postavili napravo za su{enje “na svoje noge”, z dvema stebroma, a {e vedno tesno povezano s senikom samim. Zatrep senika oziroma njegova konstrukcija ni bila ve~ obremenjena, efekt pa je bil enak kot pri letvah na zatrepu. Slika 10. Zato je moralo biti stojalo za su{enje postavljeno pred senik sam; tako je postalo orodje za su{enje samostojen element. Samostojen v konstrukcijskem smislu, ne v ~asovnem; uporabljan je bil ob~asno, tako je bil tudi po-stavljan. Slika 11. Konstrukcija ni bila nikoli mi{ljena kot stalni objekt, zato tudi ne spada med kozolce, katerega osnovni ele- ment definicije je stalnost v postavitvi in v uporabi. Slika 12. Zna~ilen detajl je “temelj” ali pri kozolcu “baba”. Gre predvsem za vi{ino. V Sloveniji to pomeni le toliko, da pogleda iz zemlje, v [vici in na Tirolskem imajo (ali so imeli) predvsem koze, ki so pojedle vse, kar so dosegle. Zato je za~etna letev postavljena tako visoko (nad doseg ~loveka), spodnji del stebra ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 11. Zna~ilni elementi sestavljive konstrukcije; polkro`ne zareze podpornega trami~a idealno nale`ejo na okroglo letev. Slika 12. Enak konstrukcijski princip kot pri kozol~evi “babi”: spodnji del je v prerezu ve~ji, neobdelan in sega “dokler je potrebno”. pa je okrogel (da ne izziva koze, ko i{~e ostre robove za praskanje). Prehod okroglega stebra v oglat prerez je izveden mehko z zasekovanjem. Efekt je izjemna in iskrena dekorativnost. In ~e `e primerjamo chischner s kozolcem, {e ena velika razlika je. Velikost. Slika 13. Iskanja Pri chischnerju je treba povedati, da znanstvena obdelava skorajda ni mogo-~a, saj jih je le {e za vzorec, medtem ko je kozolcev na tiso~e. Zato je iskanje razmerij in konstrukcijskih principov ter reda bolj kot ne {pekulacija. Ker pa se pojavlja kar nekaj proporcijskih principov pri vseh treh vzorcih, bi znalo biti vsaj nekaj tega res. 1. Dva kvadrata 1.1. Svetla odprtina Gre za vi{ino do prve letve oziroma do konstrukcije zanjo, {irina pa predstavlja svetlo mero med stebroma. Odnosi pravokotnikov so taki: Dandrio: 486 / 225 = 2.160 Sedrun: 508 / 235 = 2.140 Meierhof 1: 482 / 242 = 1.991 Meierhof 2: 492 / 242 = 2.030 Napaka ali neeksaktnost se giblje med 8 in 1,5 odstotka. Pri tem pa je treba upo{tevati, da je primer Sedrun pri-slonjena izvedba in ni prav primerljiv s samostojnima chischnerjema. Nedvomno je, da so pravokotniki v spodnjem, odprtem delu chischnerja zelo blizu dveh kvadratov. 1.2. Kvadratni koren iz pet Kvadratni koren iz pet je diagonala dveh kvadratov. Kolikor ra~unam doseg do prve letve in vri{em dva kvadrata v svetlo odprtino, le-ta sedeta v okviru normalnega pogre{ka ali “{e dopustne napake, ki je oko ne zazna” (Kurent 1961:57 - Oko ne zazna napake, ki je v okviru pet procentov, kasneje sedem, od eksaktnosti). Dandrio: vi{ina = 225 cm, v . √5 = 503 cm, Slika 13. Slovenski stegnjeni kozolec (4,25 m) ne sega chischnerju (8,87 m) niti do pasu; tudi dvojni vezani (8,52 m), razmeroma velik kozolec ga ne prese`e (stegnjeni kozolec z Begunj na Gorenjskem; dvojni vezani z Lo~ice pri Vranskem). Sedrun: v = 235 cm, v . √5 = 525 cm, Meierhof 1: v = 242 cm, v . √5 = 541 cm, Meierhof 2: v = 242 cm, v . √5 = 541 cm. Koren iz pet krat vi{ino lahko poenostavim z dejansko svetlo {irino pravo-kotnika plus debelino stebra. Pri tem lo~im dva primera: chischner v eno okno in takega v dve (dvojnega pri tem ra~unam kot dva ali druga~e povedano: sestavim dva). Chischner v eno okno (slika 14): v . √5 = {irina + debelina stebra / 2 v . √5 = { + d/2 [ 1] Chischner v dve okni: v . √5 = {irina + debelina stebra v . √5 = { + d [2] Dandrio: v . √5 = 503 cm { + d/2 = 486+18 = 504 cm napaka: +0,598 % Sedrun: v . √5 = 525 cm { + d/2 = 508+16 = 524 cm napaka: -0,19 % ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Meierhof 1: v . √5 = 541 cm { + d/2 = 492+37 = 529 cm napaka: -4,06 % Meierhof 2: v . √5 = 541 cm { + d/2 = 482+37 = 519 cm napaka: -2,21 % D Slika 14. Chischner v dve okni: poenostavitev se{tevka svetle odprtine z debelino stebra. Pri tem je upo{tevano, da polovica naprave nima previsov, pa~ pa se nadaljuje v sredini osrednjega stebra simetri~no na drugo stran. In {e zanimivost: medtem ko je v pri-slonjenem chischnerju odnos koren iz pet proti vi{ini skoraj ena ali pravi kvadrat, najdemo v preostalih dveh zlati rez. zlati rez (√ 5 - 1) / (3 - √ 5) = 0,61804 [3] Dandrio: 504 / 840 = 0,60000 Meierhof 1: 519 / 887 = 0,61785 Meierhof 2: 529 / 887 = 0,62976 Pri tem so napake minimalne, dale~ izpod vizualne, ki {e zagotavlja ~loveku ugotavljanje razmerja. 2. Kvadrati 1, 6, 12 kvadratov (1 : 1; 2 : 3; 4 : 3) Razen enega kvadrata, ki nastopa samostojno, stojijo mno`ice navadno v skupinah po dva (2 x 1), po 6 (2 x 3) ali po 12 (4 x 3). Izvrednotenje teh razmerij je: 1/1 = 1,00 kvadrat diagonala je √ 2 pri osnovnici 1 2/1 = 2,00 dva kvadrata diagonala je √ 5 pri osnovnici 1 3/2 = 1,50 kvadrat in pol 4/3 = 1,33 egipčanski trikotnik diagonala je 5 pri osnovnici 3 D Slika 15. Diagonala kvadrata je koren iz dve, pravokotnik z osnovnico 1 in z diago- Slika 14. Chischner v eno okno: formula je poenostavljena v se{tevek svetle odprtine plus pol debeline stebra i ftj^^ 1 1 1 1 2 7 C S 3 + \ j 2 , Slika 15 . Kvadrat, kvadrata in kvadrati: 2/3 in 4/3 Preglednica 1. Izra~un kvadratov, ki jih najdemo v chischnerju, opis Dandrio Scdniii Meicrliof 1 Mcicrhof 2 M1+2 brez letev 840/558 1.505 osno 540/540 1.000 polovica (11.80/2=590) gabarit 840/593 726/540 887/590 887/590 1180/887 1.41 1.34 1.50 1.50 1.33 = 2 x 2/3 ra/m, 3/2 ti: 2) 1/1 (4/3) 3/2 3/2 4/3 = 2x2/3 iiiipiikn: 1.003% 1.008% 0.220% 0.220% 0.997% ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Slika 16. Le Corbusier in njegov Modulor (Corbusier 1963). Doseg pri telesni vi{ini. Slika 17. Izra~un modula in njegova uporaba v horizontali pri enojnem chischnerju nalo kvadrata je najbolj uporabljan pravokotnik (evropska verzija dimenzije pisarni{kega papirja DIN), dva kvadrata imata diagonalo, ki je enaka osnovnici (1) krat kvadratni koren iz pet. Kvadrat in pol uporabljamo kot najbolj uporabljan maloslikovni format pri fotografiji, {tiri proti tri pa je pravokotnik, ki uporablja za vodilo egip~anski trikotnik 4 / 3 z diagonalo, ki je enaka pet. Izra~un kvadratov, ki jih najdemo v chischnerju, je razviden iz preglednice 1. Kvadrati, ki jih najdemo v chischnerju, dolo~ajo izjemno eksaktnost, saj je najve~ja napaka komaj kaj ~ez en odstotek. Najbolj pogostno razmerje je 2/3, ki nastopa trikrat samostojno, dvakrat pa {e v kombinaciji kot sestav dveh pra-vokotnikov: 2 x (2/3). Na treh primerih to {e ne pomeni tipi-ke, vendar zaradi eksaktnosti ne verjamem, da bi {lo za naklju~je. 3. Modul Modul je najve~ji skupni imenovalec, ki z najmanj{imi {tevili dolo~a razmerja. Ve~ji modul manj{a mo`nost napake, bolj eksaktno dolo~a razmerje in je bolj zapomnljiv, zato tudi bolj uporabljan. V centimetrski mre`i (z modulom 1 cm) so prav vsi chischnerji modularni, a ne nosijo zna~ilnosti kakega razmerja. Najbolj preprosta mera, ki predstavlja pogost modul, je ~evelj. A bilo je preve~ ~evljev, da bi postal univerzalni modul, v chischnerju pa ga tudi nisem na{el. 3.1. Osnova Zanimiva ugotovitev je, da je edina skupna mera, ki dolo~a kompozicijo, vi{ina do najni`je letve, ki se pojavlja v dvojni dol`ini tudi kot svetla mera spodnjega pravokotnika med stebri in spodnjo letvijo. Vi{ine 225, 235 in 242 so vi{ine dosega ~loveka. ^lovek je grajen v razmerju zlatega reza (Le Corbusier 1963). Slika 16. Vi{ine ~loveka in njegovega dosega so take: Dandrio: 225 cm (~lovekov doseg) pri vi{ini ~loveka 176 cm [ 4] Meierhof: 242 cm 189 cm 3.2. Teza [ 5] Slika 18. Aplikacija modula v {irini in v vi{ini: nastopa najbolj pogostno razmerje 2:3 Modul je nedvomno vezan na vi{ino ~lovekovega dosega. V horizontali ga najdemo kot dvojno vrednost v svetli meri med stebroma. Modul bi lahko bil ~lovekov doseg, ki mu pri{tejemo debelino stebra in previs letev v chischnerju. Pri dvojnem chischnerju (napravi v dve okni, bi rekel slovenski kmet) bi lahko bil modul dejanska {irina (od konca letev do sredine osrednjega stebra) polovic. 3.3. Izra~uni na najdenih primerih v 2004 3.3.1. Enojni chischner Oznake pomenijo: r doseg ~loveka (reach), w debelina stebra (column width), c previs letev (laths corbelling). ijaLes 58(2006) 10 7882 raziskave in razvoj Slika 17. Slika 18. Kolikor dr`i ta teza, je treba upo{tevati vi{ino do prve letve in ra~unsko {irino, ne pa dejanske. Meritve to potrjujejo, razlika pa je tako ali tako minimalna; tlorisna {irina je odvisna od terena - v skalnatih tleh pa je premik za kak centimeter povsem mo`en in povsem oportun (la`e je odstopiti od principa kot razbijati skalo zaradi eksaktnosti konstrukcije). Modul enojnega chischnerja je: M = r + w + c. [ 6] Na primeru Dandrio / Ticino, Tessin je izra~un takle: M = 225cm + 34cm + 30cm, M = 279 cm. {irina = M x 2 = 558 cm ({irina brez previsnih letev) vi{ina = M x 3 = 837 cm (skupna vi{ina) napake: dejanska {irina je 558 cm, 2M = 558 cm, napaka 0,00 odstotka. dejanska vi{ina je 840 cm, 3M = 837 cm, napaka 0,35 odstotka. 3.3.2. Dvojni chischner Pri dvojni napravi je izra~un nekaj bolj zahteven, saj nastopa osrednji steber in okno nima simetri~nega previsa letev na notranji strani. Modul je zato polovica se{tevka vseh nastopajo~ih mer, upo{tevaje ~lovekov doseg in ne neeksaktne postavitve v teren. Slika 19. Formula za modul dvojnega chischner-ja je torej taka: 2M = r + c + w + r + w/2. [ 7] Izra~un modula za dvojni chischner Meierhof / GR pa: 2M = 241 + 37 + 44 + 241 + 36/2, 2M = 582, M = 582 / 2, M = 291 cm. Celotna kompozicija: {irina = M x 2 = 291 x 2 = 582 cm vi{ina = M x 3 = 291 x 3 = 873 cm napake: dejanska {irina je 590 cm, 2M = 582 cm, napaka 1,35 odstotka, dejanska vi{ina je 887 cm, 3M = 873 cm, napaka 1,35 odstotka. ijaLes 58(2006) 10 raziskave in razvoj Mo`na teza postavlja dva modula, enega za enojnega in drugega za dvojni chischner: v obeh primerih gre za teoreti~no polovico ra~unske {irine, pri ~emer upo{tevamo vi{ino dosega. Enojni chischner dobi tako M1 in dvojni M2: M1 = r + w + c M2 = (r + w + c + r + w/2) / 2 Pri tem ima celotna kompozicija {irino = 2M, vi{ino = 3M. Slika 20. Slika 21. Tehnologija uporabe Vloga chischnerja se je kon~ala z novo tehnologijo, ko ni bilo ve~ treba mleti moke tik pred uporabo. Kozolec v Sloveniji se je ob tem problemu spremenil v napravo za su{enje in za spravilo sena in drugih pridelkov. Pri chi-schnerju tega niso naredili. Zato je njegova vloga zamrla. Kombajn je prevzel `etev, mla~ev in pakiranje. Razumljivo je, da je to delo za velike stroje, za velika polja v ravnini. Kombajn ne more v breg, njegova izkori{~enost je ve~ja pri ve~jih povr{inah, ki jih v goratem svetu preprosto ni. [e donedavna `itna polja (na primer v vasi Dandrio) so se spremenila v pa{nike, terase pa je prekrila nizka pora{~enost, ki krajino spreminja in, kot ka`e, bo vsak trenutek zajela tudi vas samo. Tehnologija obdelave polj pozna ro~ne kosilnice za travo, ki so sposobne za obdelavo strmih pobo~ij, ro~nih kombajnov pa ni. Cena `ita z visokih polj ne bi bila ve~ primerljiva s tistimi velikimi v dolinah. Konec chischnerja je torej povsem ekonomski. Sklep Glede na povsem jasen izvor in razvoj je chischner iznajdba umnega kmeta v m te`kih razmerah. Kot se je verjetno razvijal stoletja, ga je nova tehnologija uni~ila v nekaj desetih letih. Za spremembo namembnosti, kot se je to zgodilo kozolcu, preprosto ni bilo pogojev, ne potreb in ne mo`nosti. Nedvomna dejstva so: 1. Chischner ni objekt, je orodje za su{enje `ita. 2. Chischner je postavljan po potrebi, ob~asno. 3. Velikost chischnerja je v primerjavi s ~lovekom velika, ~eprav uporablja tudi pravilo zlatega reza. 4. Najdeni odnosi {irin proti vi{inam (detajlno in v celoti) temelje na razmerju 2 proti 3. 5. Modul je definiran z dosegom ~loveka: chischner jo dolo~a z vi{ino do prve letve. Modul je polovica vseh izra~unanih {irin, pri ~emer je vi{ina dosega odvisna od ~loveka, {irina pa variira odvisno od terena. 6. Kompozicija je sestav pravo-kotnika v razmerju stranic dva proti tri: pri enojnem chischnerju z enim pravokotnikom 2 proti 3, pri dvojnem pa z dvema, ki tvorita bolj preprosto razmerje 3 proti 4. Detajl chischnerja ni razvit, kot je to primer v kozolcu; njegova za~asna zasnova pogojuje ~imbolj preproste detajle, delujo~e in hitro sestavljive. Kozolec pomeni slovenskemu kmetu nekaj ve~: vrednoto, ki jo spo{tuje in jo je negoval na vseh ravneh (smiselno, iden-titetno, konstrukcijsko, kompozicijsko) kot dedi{~ino, v merilu ~loveka in ~loveku blizu. Vsega tega chischner nima. Je orodje, ki ga uporabimo, ko ga potrebujemo. Po uporabi ga lastnik zlo`i in odlo`i v kot. Najbolj zna~ilen primer je obdevanje kozolca (in sicer sena, ne ve~ `ita!): pri kozolcu ~lovek stoji na hlapcu, blizu objekta in v njegovem neposred- nem stiku. Pri chischnerju se ga kmet dotika tako reko~ s pinceto; `ito ob-deva na dale~, z dolgo palico. Chischner je ob~asno uporabljana naprava za su{enje `ita, ki je postavljan, ko ga potrebujemo in se je razvil kot dodatna naprava iz zatrepa gospodarskega poslopja. Weiss pravi, da so “v Alpah “getreideharfen” raz{irjene v glavnem vzhodno od Tirolske proti Koro{ki in [tajerski ter v notranjost Balkana” (Weiss 1959:254). To lahko predvsem Slovenci potrdimo, ~eprav bi ugovarjali definiciji. Teza o modulu in o njegovi uporabi temelji na eksaktnih izra~unih, a za resno znanstveno delo je izbor obdelanih chischnerjev premajhen. Tako ostaja predlagani modul le kot mogo~a oblika principa kompozicije chisch-nerja. Bojim se, da {tevilo {e obstoje~ih chischnerjev tega dokaza ne bo ve~ zagotovilo. [koda. 1. Buzzi,G. 1995: Atlante dell’edilizia rurale in Ticino, Valle Leventina, Edizioni Scuola tecnica superiore del Ticino, Belinzona 2. Hauswirth, F.: Haustypen der Schweiz 1, Bauernhaeuser, Schw. Hauseigentuemerverband, Zuerich 3. Juvanec, B. 1985: Kozolec in koren iz pet , v: SINTEZA 72, Ljubljana 4. Juvanec, B. 1985 Kaj je kozolec, LES, Ljubljana 5. Juvanec, B. 2000: Kozolec, raziskava, Univerza v Ljubljani FA, Ljubljana 6. Juvanec, B. 2002: Kozolec/Hayrack, kratka verzija, Univerza v Ljubljani FA, Ljubljana 7. Kaltenbach, F. 2004: Kozolec-Harfe, v: DETAIL 2004 1/2, München 8. Kollreder, F. 1959: Die Osttiroler Härpfe, Festschrift H Gamper, Innsbruck 9. Mu{i~,M. 1963: Arhitektura slovenskega kozolca, Zalo`ba Obzorja, Maribor 10. Scheuermeier, P. 1943: Bauernwerk in Italien, der italienischen und rätoromanischen Schweiz, Eugen Rentsch Verlag, Zürich 11. Simonett, C. 1960: Die bauernhäuser des kantons Graubünden 2, Verlag Schweizerische Gesellschaft für Volkskunde, Zürich 12. Weiss, R. 1959: Häuser und Landschaften der Schweiz, E Rentch Verlag Zürich 13. Zelenin, D.K. 1991: Vosto~noslavjanskaja etnografija, Etnogr. biblioteka, Moskva ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Ljubljanski pohi{tveni sejem 2006 Revolucija ali evolucija avtorica Fani POTOČNIK V ~asu med 6. in 12. novembrom je bilo na Ljubljanskem gospodarskem razstavi{~u spet `ivahno. @e tradicionalno so v tem ~asu na skoraj 9.000 m2 povr{ine priredila podjetja »parado« pohi{tva, pod imenom 17. Ljubljanski pohi{tveni sejem. To je tudi ena ve~jih – ~e ne celo najve~ja - sejemska prireditev v Ljubljani, ki vsako leto privabi veliko {tevilo razstavljalcev, poslovnih partnerjev in individualnih obiskovalcev. »Podobo so letos na ogled postavili« 301 razstavljalec, od tega 204 doma~i, tuji direktno iz tujine 15, prek slovenskih zastopnikov pa 82 podjetij, in sicer iz Nem~ije, Avstrije, Italije, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Japonske, Kitajske, ZDA itd. Sejem je v imenu Ministrstva za gospodarstvo odprla dr`avna sekretarka Adrijana Starina Kosem, navzo~i pa so bili {e nekateri drugi visoki gostje. Organizatorji prireditve so `eleli z le-to{njo razstavo poudariti pomen oblikovanja pohi{tva. To je bilo zaznati `e v sloganu sejma: ®Evolucija-presodite sami! Da ima oblikovanje pomeben u~inek na dodano vrednost lesa-pohi{tva oziroma na njegovo tr`no vrednost, pove podatek, da s prodajo hloda iztr`imo pribli`no 82 EUR/tono, s prodajo vi{je stopnje obdelave lesa, torej pohi{tva, pa do 4.600 EUR/tono. že tradicionalno se na sejmu podeljujejo nagrade najboljšim ustvarjalcem za proizvode, ki se ocenjujejo po različnih kriterijih in jih podeljujejo različne žirije. Nagrade Deset najboljših-top ten Podelilo jih je Gospodarsko razstavišče za izdelke in sistematske rešitve, ki so najbolje združevali funkcionalnost s tehnološko oziroma likovno kvaliteto. Nagrado, ki se je letos podeljevala prvič, so prejeli naslednji izdelki: • tehnološko središče Kuhinje podjetja Gorenje d.d., za Design center Gorenje, ki sta jo oblikovala Janez Smerdelj in Tone Holobar; • jedilnica Quadro Lipe iz Ajdovščine, ki jo je oblikoval Julijan Krapež; • kolekcija svetil Pelikan, ki jo je izdelal Sijaj Hrastnik, oblikoval pa Oblikovalski studio Dvojka -Polona Matek in Petra Matijevič; • počivalnik Since Tapetništva Novak, oblikoval ga je Tony Kuralt; • fotelj Lift podjetja Tom iz Mokronoga, oblikovalcev Damjana Uršiča in Janija Bavčerja; • stol iz skupine izdelkov Fashion podjetja Donar, oblikovalca Feguš & Kohek; • sistem pohištva Amelia podjetja Lip Bled, oblikovala sta ga Tea in Edo Vidovič; • kolekcija odej in zglavnikov Grafiti iz škofjeloške Odeje, oblikovala jo je Andreja Cegnar; • kuhinja K 2006, ki jo je izdelalo podjetje Pobles iz Podskrajnika pri Cerknici, oblikovala jo je Mateja Cukala; • stoječi obešalnik Orbis tandema Vidmar Böhm, oblikovala sta ga Jernej Vidmar in Rasa Böhm. Ti nagrajeni izdelki so bili še posebej predstavljeni na posebnem prostoru v hali A, da so imeli obiskovalci priložnost izbrati z anketo najboljši izdelek med najboljšimi. Nagrade GZS - Združenja lesarstva in Gospodarskega razstavišča Namenjene so bile novim, javnosti še ne predstavljenim proizvodom in njihovim kreacijam. Kriteriji, po katerih je odločala komisija, so bili: oblikovalski (izvirnost), tržni (iskanje tržne niše, tržna prodornost) in celovita zasnova. • Prva nagrada: Gorenje notranja oprema d.o.o. Velenje za kuhinjo Delta multicolor s kuhalnim centrom in servirno mizo z vgrajenim hladilnikom. Oblikovala sta ga Janez Smrdelj in Tone Holobar. ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti • Druga nagrada: Tapetništvo Robert Novak, Ljubljana za počivalnik Since; avtor Tony Kuralt. • Tretja nagrada: LIP Bled d.d. za pohištvo Amelia, avtorja Tea in Edo Vidovič. Zlata plaketa revije Naš dom Dobilo jo je na sejmu predstavljeno pohištvo domačega proizvajalca, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje. • Nagrajenec: Podjetje CRI iz Celja za otroško posteljico Bukela. Priznanje revije Les Prejela ga je lesarska šola za najizvir-nejšo predstavitev svoje dejavnosti. • Nagrajenec: Lesarska šola Maribor. Priznanje Društva oblikovalcev Slovenije Prejel ga je avtor novega slovenskega izdelka, ki s svojim delom odločilno prispeva k njegovi jasno zaznavni dodani vrednosti. • Nagrajenca: Tea in Edo Vidovič za sistem pohištva Amelia, ki ga je predstavilo podjetje Lip Bled. Domiselni projekt za nastajanje novih zamisli je bil “ideja idej” - projekt študentov oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost, katerega končni produkt je prek dvajset idejnih zasnov jedilniškega stola. Sejemsko ponudbo pohištva so dopolnjevali tudi razstavljalci z artikli, ki spadajo k opremi bivalnih prostorov: kopalniška oprema, gospodinjski aparati, zavese, dekorativno blago itd. PredstavljaH so se tudi ponudniki plošč in pomožnih materialov za proizvodnjo pohištva. Za razstavljalce je imel sejem veliko m razli~nih pomenov: sre~anje s poslovnimi partnerji, tekmovanje v predstavitvi, iskanje idej, u~vrsitev poslovnih vezi, izbolj{anje ter utrditev imagea in pridobivanje novih kupcev. Nekateri razstavljeni izdelki so potrjevali, da je slovenska pohi{tvena industrija mo~no usmerjena v izvoz in zato po kvaliteti in oblikovni plati ne zamujajo za svetovnimi trendi. Kuhinja postaja sredi{~e dru`inskega in dru`ab-nega `ivljenja, zato je temu prirejena razporeditev delovnih povr{in in elementov. Takemu konceptu sledijo v Gorenju, v Svei Zagorje, v Lipi Ajdov-{~ina, v Poblesu pa tudi {e v nekaterih drugih podjetjih. V opremljanju prostorov se pojavlja trend: minimalizem. Iz hotenja do »{e ve~«, smo dosegli stopnjo: vsega je preve~. To se ka`e tudi v opremljenosti prostorov. Natrpanosti s pohi{tvom v prostoru naj ne bo ve~, ampak le pu-ritansko opremljen prostor s kak{nim dragocenim kosom pohi{tva izvirne kreacije. Posamezne primere tega stila pohi{tva je bilo najti pri proizvajalcih TOM Tovarna opreme Mokronog, Brest pohi{tvo Cerknica, Tapetni{tvo Novak Ljubljana, Stilles Sevnica in {e pri nekaterih drugih. V ~asu sejma so potekale tudi nekatere druge aktivnosti. Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z GZS-Zdru`enje lesarstva in SG LTP organiziralo delovni posvet o prihodnosti lesne industrije s poudarkom na gospodarjenje z lesom pod naslovom: Zbudimo se – obvladujmo klimatske spremembe z uporabo lesa. Na posvetu je bil navzo~ minister Janez Podobnik. V Sloveniji se premalo upo{teva celotni `ivljenjski ciklus lesa, ampak le njegov energetski vidik, kar je napa~no. Les naj rabi najprej ~loveku kot gradbeni material, kot pohi{tvo itd., {ele »funkcionalno odslu`en« naj se porabi za energetske namene. DIT Lesarjev, sekcija za poslovne informacije, je organizirala brezplačen posvet: Sodobne informacijske tehnologije in storitve za lesarsko prakso. Nekaj izjav in mnenj razstavljalcev o letošnjem pohištvenem sejmu: • Matjaž Zagorc-komercialist -Gorenje Velenje: Obisk je morda malo manjši kot leto prej, a po strukturi obiskovalcev kvalitetnejši. Ponosni smo, ker smo se s kuhinjo „Delta multicolor“ uvrstili med 10 najboljših in dobili še nagrado Zlata vez. Kdaj bo stekla proizvodnja te kuhinje, pa je odvisno še od drugih faktorjev. • Tomažin Tim, komerc. direktor SVEA Zagorje: Obisk je dober. Prišli so poslovni partnerji iz Slovenije in iz tujine. Letos smo predstavili veliko novosti, poleg kuhinj tudi regale za bivalne prostore višjega cenovnega razreda za opremo hotelov, dnevnih prostorov in podobno. Splošni vtis o sejemski predstavitvi je dober, ker so razstavne površine prostorne, urejene in specializirane. • Vesna Vran, komercialistka, Paron Laško: Obisk individualnih kupcev je mogoče malo manjši kot leto prej, vendar smo zadovoljni. Prišli so poslovni partnerji, ki smo jih povabili, pa tudi novi. Sejem je boljši kot v preteklosti, tudi prostori so bolj urejeni. • Dušan Petek, direktor PC Masivno pohištvo Lip Bled: Razstavljajo predvsem zaradi individualnih kupcev. Prišli so tudi poslovni partnerji iz bivših jugoslovanskih republik, iz Rusije ter Nemčije. Na sejmu je morda ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti kakšen razstavljalec manj kot prejšnje leto, zato pa so razstavni prostori še prostornejši in lepše urejeni. Nagrajena spalnica Amelia, izdelana iz masivnega bukovega lesa in v skladu z ekološkim trendom, je rezultat tesnega sodelovanja oblikovalcev in tehnologov. Veseli smo priznanja in zanimanje zanjo je ogromno. • Vili Frim, vodja maloprodaje, Brest Pohištvo Cerknica: Predstavili smo tri novosti za opremo dnevnih prostorov oziroma spalnic. V teh izdelkih je naše »lastno znanje” in prizadevamo si še bolj utrditi ugled lastne blagovne znamke. Z obiskom domačih kupcev kakor tudi tujih partnerjev smo zadovoljni. • Bruno Gričar, direktor, TOM Tovarna opreme, Mokronog: Obisk je zadovoljiv. Razstava je namenjena predvsem končnim kupcem. Za poslovne partnerje, domače in tuje, smo v času sejma naredili posebno srečanje. Sicer pa je sejem bolj promocijske narave, na katerem je bil velik poudarek na oblikovanju. Omeniti velja tudi slovenske medije, zlasti Delo z prilogo Delo in dom, ki so o sejmu objektivno in pohvalno pisali. Lesna industrija, vključno s proizvodnjo pohištva, je za slovenski prostor pomembna gospodarska panoga z vidika ohranjanja delovnih mest (tudi na podeželju), uravnoteženega razvoja, čiste ekologije ter s socialnega vidika. Lesna panoga v Sloveniji zaposluje več kot 19.000 delavcev. Direktor Masivnega pohištva PC Lip Bled je dal primer, da izdelava 7 spalnic zaposluje enega delavca/mesec. Kolikor več bomo kupovali domače izdelke, toliko več bomo lahko zaposlovali naše ljudi (a to je že druga zgodba). Podeljene {e zadnje nagrade Ljubljana, 13. november 2006 - V nedeljo zvečer se je končal 17. Ljubljanski pohištveni sejem, ki že tradicionalno zbere skoraj celotno lesno in pohištveno stroko v Sloveniji, in jo postavi na ogled javnosti. Na več kot 10.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je 301 razstavljavcev iz 23 držav predstavilo blizu 50.000 obiskovalcem. Prireditev je bila letos zaznamovana s sloganom Revolucija? Presodite sami. Z njim je Gospodarsko razstavišče želelo poudariti, da sejemska prireditev ne ostaja na nivoju razstave, ampak njen razvoj sledi razvoju oblikovanja in tehnologije v stroki. Prireditelji in razstavljavci sejma so letos izjemno pozornost namenili kvalitetnemu industrijskemu oblikovanju, kar se odraža tudi v nagradah, ki so jih prejeli ustvarjalci pohištva. Zadnji dan prireditve so organizatorji podelili še tri nagrade: • nagrado občinstva, ki so jo z glasovanjem za enega izmed nagrajenih izdelkov “Deset najboljših - top ten” izbrali obiskovalci, je prejelo Gorenje iz Velenja za kuhinjo delta multicolor z inovativnim tehnološkim središčem, • tri nagrade za projekt jedilniškega stola, s katerim so študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje sodelovali na natečaju “Ideja idej”, so prejeli Tilen Sepič, Gašper Premože in Andrej Štanta, • nagrado na forumu oblikovanja Forma 2006 pa je prejela Nina Vojvoda za inovativno kvalitetno ergonomsko in likovno rešitev konferenčnega stola. Ustvarjalci Ljubljanskega pohištvenega sejma so znova potrdili, da kljub uspešni prireditvi, izjemnemu zanimanju javnosti in odličnemu obisku ne bodo zaspali na lovorikah. Povezava z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi oblikovalci je bila zelo uspešna in odmevna. ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti HOMAGTREFF 06 avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Tako kot je uredniškemu odboru za vsako novo števuko revije LES gotovo najtežje pri izboru (pisca) uvodnika, je verjetno vsakemu avtorju pri uvodu članka. To velja še posebej, če gre za nekakšno nadaljevanko, kot je to primer z vsakoletnimi jesenskimi srečanji in še kakšnimi posebnimi vmesnimi dogodki, ki jih bolj ali manj odmevno pripravlja nemški in svetovni gigant na področju lesnoobdelovalnih strojev in tehnologij HOMAG, Schopfloch. Za letošnji uvod bi kazalo morda na kratko opisati vsaj zadnji del poti, ki traja s kolikor toliko spodobnim vozilom iz Slovenije (v času znamenitega Oktoberfesta) skupaj nekako 7 ur. Ko se prebijemo prek več gradbišč stalno rekonstruiranih avstrijskih avtocest (kamor mirne duše lahko prištejemo še na pol naš karavanški predor) in prek delno preobremenjene nemške avtoceste številka 8 od Salzburga do Stuttgarta (pri čemer od Münchna naprej kolnemo voznike osebnih avtomobilov, ki vsaj ob lepem vremenu najraje vozijo po levem voznem pasu), še pred tovarno MERCEDES BENZ v Sindelfingnu zavijemo na precej bolj umirjeno avtocesto številka 81 v smeri Singen. Zapustimo jo na križišču številka 30, prečkamo dolino reke Neckar v srednjeveškem mestecu Horb in se po skoraj neugledni, precej ovinkasti podeželski cesti dvignemo na v marsičem idilično planoto Schwarzwald. Po nekako 15 kilometrih vožnje (v koloni, ki jo povzro~ajo premnogi te`ki tovornjaki na poti v Francijo ali iz nje) skozi smrekove gozdove in mimo polj prispemo v za lesno industrijo verjetno najbolj znano hribovsko vasico Schopfloch, ki na zunaj nikakor ne izdaja, kaj skriva. Vsekakor pa pravo presene~e-nje do`ivimo (brez izjeme vsi, ki HO-MAG obi{~ejo prvi~) po tem, ko se nam gostitelji prijazno in strokovno predstavijo. Vsekakor pa je 14. HOMAGTREFF presenetil tudi tiste, ki se bolj ali manj redno udele`ujemo tega sre~anja vsako leto (po pravilu zadnji teden v oktobru). Letos je mati~na tovarna v Schopf-lochu pove~ala svoje proizvodne prostore za okoli 8.000 m2 (v vrednosti skoraj 5 mio EUR), ki jih je delno uporabila tudi za najve~jo hi{no razstavo (in demonstracijo delovanja) strojev in linij do sedaj. Pri tem naj navedemo {e, da se je letos HOMAG raz{iril {e v h~erinskih firmah WEINMANN HOLZBAUSYSTEMTECHNIK GmbH, St. Johann – Lonsingen (za 2.500 m2) in WEEKE BOHRSYSTEME GmbH, Herzebrock- Clarholz (za 2.800 m2). To {irjenje {e najbolje komentirajo nekatere leto{nje poslovne {tevilke skupine HOMAG za prvih 6 mesecev: v primerjavi z enakim obdobjem lani se je promet pove~al za 13 % (z 288 na 326 mio EUR), vrednost aktualnih naro~il za 57 % (z 161 na 252 mio EUR) in vrednost novih naro-~il za 36 % (z 275 na 374 mio EUR). Vse to napoveduje, da bo HOMAG s skupaj 3 % več zaposlenimi (z 4.400 na 4.530) sodelavci v letu 2006 povečal skupni promet za 10 do 15 %. Pri tem veljajo podobne napovedi za vso nemško proizvodnjo lesnoobdelovalnih strojev in naprav v višini 6 % (precej tudi na račun prodaje v Nemčiji, kjer se je vrednost novih naročil povečala v prvih šestih mesecih za obetavnih 11 %). Vsebino letošnjega srečanja za potrebe tega pisanja morda še najbolje predstavimo s točkami in podtočkami iz oglasa HOMAG v septembrski številki v strokovnih krogih precej brane revije BAUELEMENTE BAU, Stuttgart, pod naslovom Ideje za mojo bodočnost, ki je bil tudi slogan HOMAGTREFF 06: D Sobno pohištvo: • kompletne obdelave lahkih plošč od konfekcioniranja do gotovih pohištvenih delov, • stroji za formatiranje in robne obdelave z različnimi kapacitetami, • visoko fleksibilni koncepti strojev in naprav za posamično izdelavo v različnih stopnjah izgradnje, • nesting - fleksibilno razžagovanje plošč v več variantah, • vitka proizvodnja - od razžago-vanja plošč do gotovih pohištvenih delov v enem koraku. D Stavbno pohištvo: • kompletni sistemi za proizvodnjo vrat (vratnih kril in podbojev), • obdelave talnih oblog (laminati in parket), • izdelava oken praktično brez omejitev, • rešitve za izdelavo stopnic. D Različni materiali in kompoziti: • rešitve za različne postopke z zagotovljeno varnostjo pri ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti investiranju in obratovanju. D Nove tehnične rešitve pri obdelovalnih agregatih: • visokokapacitativno formatno rezkanje do 35 m/min pri razmiku med obdelovanci samo 400 mm, • Flex +: nov (tudi na obstoječih strojih) zamenljiv 5-osni agregat z avtomatsko menjavo orodja, • EXKA: ekstrudiranje robov na različnih lažjih elementih. D HOMAG Inženiring: • profesionalno planiranje (načrtovanje), realizacija in podpora proizvodnje od posameznega segmenta proizvodnje do kompletne tovarne - vse iz ene roke, • lifeline/service: brezhiben poslovni paket za zagotavljanje varnosti in gospodarnosti proizvodnje. D Program PRACTIVE: • vse, kar potrebuje obrtnik, • najmodernejše tehnologije za doseganje visoke gospodarnosti ob prvovrstni kvaliteti. D Handwerktag: • dan za obrtnike: četrtek, 28.09.2006, • posebej za obrtnike pripravljene demonstracije delovanja oziroma izdelave elementov pohištva, vrat oken in stopnic. Oglas je bil očitno namenjen za vsaj v Nemčiji zelo obetaven segment proizvodnje na nivoju obrtništva oziroma manjših in srednje velikih podjetij. Seveda je HOMAGTREFF postregel tudi z večjimi stacionarnimi stroji in pretočnimi linijami za industrijsko proizvodnjo, za kar so pokazali največje zanimanje poslovneži iz Vzhodne Evrope oziroma z območja bivše Sovjetske zveze pa tudi iz nekaterih sredozemskih in čezmorskih držav. Ne nazadnje moramo tu še zapisati, da ijaLes 58(2006) 10 so organizatorji poleg bolj ali manj naklju~nih (iz tega ali onega razloga radovednih) obiskovalcev pri~akovali kar 2.000 aktualnih in potencialnih partnerjev, ki se ob svojem prihodu tudi registrirajo. V {tirih dneh (od 26. do 29.09.2006) so jih na{teli kar 1.700 (ali povpre~no 425 na dan), kar je vsekakor velika {tevilka. Glavni vzrok za izpad recimo 300 uradnih udele`encev gre verjetno na ra~un dejstva, da je HO-MAG ra~unal z ve~ doma~imi obiskovalci. Te h je praviloma v letih mednarodnega bienalnega sejma XYLEXPO v Milanu predvsem iz prakti~nih razlogov ve~ kot v letih LIGNA v Ha-nnovru. Kakorkoli, ~eprav je HOMAGTREFF 06 v svoji 14. postavitvi po obsegu in vsebini v marsi~em presegal vse dosedanje, pa lahko mirno zapi{emo, da ni odstopil od svojega primarnega poslanstva, to je poglobljenih partnerskih odnosov. Ti so osnova za prepoznavanje vseh tehni~nih in poslovnih potreb na vseh podro~jih finalne predelave lesa in lesnih tvoriv, ki jih zajema s svojim proizvodnim programom v mati~ni in v h~erinskih firmah. S takim na~inom in z velikim razvojnim potencialom zna najti ustrezne, tudi povsem individualne re{itve ter ne nazadnje zanje tudi garantirati. In na poti domov lahko ponovno ugotovimo, da kdor zna, pa~ zna. P.S.: V tem tekstu nismo posebej navajali in opisovali posameznih razstavljenih strojev in naprav, niti vseh proizvodnih programov grupacije HOMAG. Ve~ o tem je mo~ najti v {tevilkah revije LES 56 (2004) 11, 57 (2005) 9 in 58 (2006) 5. Pravi naslov za aktualne ustrezne informacije je gotovo poobla{~eni predstavnik HOMAG v Sloveniji, to je KTP – Pivka (z novim sede`em v Postojni), ki se je prijazno odzval s svojim (tudi slikovnim prispevkom). Slika 1. Dvostranski formatni stroj FPL 526 Slika 2. Ve~namenski obdelovalni stroj Vantage 12L Slika 3. Vrtanje v pretoku Slika 4. Flex 5+: nov 5-osni agregat Slika 5. EXKA - ekstrudiranje robov na lahkoh plo{~ah m\ strokovne vesti HOMAG hi{ni sejem 2006 avtor Marko KREK, KTP d.o.o. Letos je HOMAGOV hi{ni sejem potekal med 26. in 29. septembrom v Schopflochu. Hi{ni sejem se je kot prireditev dobro uveljavil, saj je postal prava sti~na to~ka v panogi. Obiskovalci so se lahko tudi letos v miru pogovorili s tehni~nimi strokovnjaki o novih trendih in smernicah razvoja. V sredi{~u pozornosti je bila gospodarnost in prilagodljivost strojne tehnologije. Kombinacija teh dveh lastnosti je vse pomembnej{a za uspeh podjetij. HOMAG pridno i{~e re{itve za teme, ki se pojavljajo v panogi, da ~im bolj zadovolji svoje kupce. Letos je bil prikazan celoten spekter produktov za izdelavo pohi{tva in gradbenih elementov. Poleg strojev sta bili prikazani tudi logistika in organizacija, povezani s strojno opremo, in informacijski tok. Lahke plo{~e s satovjem Predstavljeno je bilo vse o lahkih plo{-~ah: od naknadno zalepljenih pokon~-nikov do lepljenja podpornega nalimka oziroma dekornega nalimka. Enostranski stroj KAL210 To je nova generacija enostranskih strojev iz uspe{nega Optimat programa. `e dolgo vrsto let HOMAG dokazuje, da so visoka kvaliteta, zanesljivost in ugodna cena zdru`ljive lastnosti. Stroj omogo~a natan~no lepljenje pri izjemno ugodnem razmerju med ceno in kapaciteto. Formatno-lepilni stroj KFL520 Compact Glavna značilnost tega stroja je visoka kapaciteta na minimalnem prostoru in z minimalno porabo robnega traku. Dvostranski formatni stroj FPL520 Namenjen je za profiliranje in forma-tiranje masivnih elementov (slika 1). S tem strojem HOMAG postavlja nova merila na področju lažjega dela, dostopnosti pri menjavi orodja in pri krmiljenju. Večnamenski obdelovalni stroj Vantage 12L Z nesting postopkom (gnezdenje programov na plošči) so prikazani novi prijemi v proizvodnji od razžagovanja do končnega izdelka na CNC stroju (slika 2). Gradbeni elementi Skupina HOMAG ponuja kompletne sisteme od razžagovanja do pakiranja za vratna krila, okna, vrata, stopnice in laminatne pode. Novosti pri agregatih • vrtanje v pretoku (slika 3), • hitri čelilnižagalni stroji in kopirni agregati s pomikom do 35 m/min pri razdalji med kosi 400 mm, FLEX5+: izmenljiv agregat za 5-osno obdelavo z avtomatsko zamenjavo orodja, DRIVE5+: nov 5-osni motor, ki ga je mogo~e vklju~iti na vseh strojih (slika 4), EasyEdge: cenovno ugoden, izmenljiv lepilni agregat, posebno primeren za manj{e {tevilo obdelovancev, PowerEdge: avtomatsko oblep-ljanje s pomikom do 25 m/min, ekstrudiranje robov na lahkih plo{~ah po novem postopku (slika 5). Trendi v obdelavah razli~nih materialov od lesa do aluminija, akrila, plastike itd. se v zadnjem ~asu samo krepijo. Dodatne informacije: KTP d.o.o. Kolodvorska cesta 28a 6230 POSTOJNA Tel.: 0590 72140 Faks: 0590 72149 http://www.ktp.si e-po{ta: info@ktp.si ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti WEINIGov hi{ni sejem InTech 2006 Uspe{ne predstavitve celotnega procesa obdelave masivnega lesa na hi{nem sejmu Tudi leto{nji tradicionalni hi{ni sejem In-Tech je bil za celotno Skupino WEINIG `e spet zadetek v polno. Od 27. do 29. septembra se je na razstavnih prostorih v Tauberbischofsheimu zvrstilo pribli`no 1.000 strokovnih obiskovalcev iz razli~nih dr`av. V treh sejemskih dneh je celotna Skupina za-bele`ila s pribli`no 6 mio evrov vredno prodajo dober rezultat. “Kjer drugi {e i{~ejo ideje, mi `e imamo re{itve!” je poudaril Josef Zerle, vodja prodaje pri WEINIG AG v Tauber-bischofsheimu. V treh dneh je Skupina WEINIG predstavila svoj celoten proizvodni program. Poravnavanje in pro-filiranje kot tudi pripadajo~i izdelki za optimizacijo so bili glavni elementi dobro obiskanih predstavitev. V sredi{~u predsavitev na leto{njem sejmu je bil stroj PowerMat 400 in nov Weinigov okenski system PowerWin. Obe re{itvi omogo~ata posebno majhnim in srednjim podjetjem bolj eko-nomi~no poslovanje in proizvodno u~inkovitost v obdelavi nasivnega lesa. PowerMat 400 je stroj, s katerim mojstri prihranijo ~as, kajti le stavbni mizarji in tesarji vedo, kaj pomeni prestavljati stroj na nov profil. S starim sistemom hitra reakcija na moderne potrebe trga, kot so {iroka paleta izdelkov, kratki dobavni roki in proizvodnja majhnih serij skoraj ni ve~ mogo~a. PowerMat 400 nudi cenovno ugoden vstop v PowerLock tehnologijo in z njo zagotavlja povezavo med hitrostjo in enostavnostjo rokovanja. S PowerMat 400 Weinig hkrati predstavlja PowerLock tehnologijo ki je `e postala svetovni standard v sektorju strojev, ki se uporabljajo v malih in srednje velikih podjetjih. PowerMat 400 je na voljo v {tirih variantah s 5 do 7 vreteni, pri vsaki je mo`na kombinacija z univerzalnim vretenom. Stroj ima standardno vgrajen PowerLock sistem za hitro menjavo orodja in Weinigov Memory System. Medsebojna povezava teh tehnologij omogo~a hitro in enostavno prestavljanje orodja na stroju brez velike izgube ~asa. Z Memory sistemom je mo`no z maksimalno natan~nostjo in minimalnim trudom reproducirati nastavitvene profile, ki so predhodno `e bili nastavljeni na stroju. Nov tip PowerLock koncepta z ve~jim premerom orodja v povezavi z manj{o te`o omogo~a optimalne rezalne hitrosti s hitrostjo vretena 6000 vrt/min. Z Dual tehnologijo je te`a orodja zmanj-{ana do 50 %, hkrati pa je pove~ana togost. Kot dodatek se PowerLock iz-ka`e z enostavnim rokovanjem kot tudi z visoko natan~nostjo nastavitev poravnalne ali profilirne glave, ki so na voljo do delovne {irine 260 mm. Kot dodatek k novi tehnologiji vpenjanja na nove stroje brez te`av lahko prilagodimo tudi navadna orodja. Da bi pove~ali zmogljivost strojev Po-werMat 400, jih lahko nadgradimo s PowerCom sistemom in motorno kontroliranimi osmi v CNC voden stroj. Inteligentna PowerCom kontrolna enota z ekranom na dotik organizira ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti procesne sekvence in optimizira nastavitve stroja. V delovni spomin lahko shranimo do 10.000 razli~nih profilov in orodij. Sistem nudi zelo veliko udobnost rokovanja. PowerWin, Weinigov novi koncept izdelave oken, sedaj omogo~a ekonomi~-no proizvodnjo oken tako za mala kot tudi srednje velika podjetja. Proizvodnja do 30 okenskih enot na dan se izvaja na samostojnih strojih, tako da je zagotovljena enostavnost uporabe. Glavna zna~ilnost PowerWin oken je vija~ena kotna vez. Omogo~a proizvodnjo oken z integrirano rezkano letvico za zasteklitev, rezultat tega pa so odpravljeni dragi procesni koraki za njeno proizvodnjo. Tudi nadaljnja mon-ta`a oken je prav tako mo~no poenostavljena. Kvaliteta lesenega okna je mo~no pove~ana s {eststransko povr-{insko obdelavo posameznih komponent. Dol`insko profiliranje okenskih profilov se opravlja na stroju PowerMat 500 s fleksibilno PowerLock tehnologijo. Stroj je mo`no v najkraj{em ~asu prestaviti na druga~ne okenske profile z odli~no povr{insko kvaliteto. S PowerCut sistemom so okenski profili natan~no odrezani na dol`ino in zvrtani v dveh procesih, ki sta si enakovredna. Hkrati nagibajo~e enote dovoljujejo diagonalni rez do kota 60 sto- pinj. Posamezni dol`inski elementi so rezkani na PowerTec stroju z obeh strani proti sredini z dvema procesnima vretenoma. Hkrati se opravi na prednji strani vrtalni proces za mehansko spajanje z vijaki. Zadnji korak v proizvodnem zaporedju Power sistema pa je vrtanje lukenj za okovje in vogalne vezi s PowerDrill strojem. Posebna prednost WEINIGOVEGA PowerWin sistema je rezkana letvica za zasteklitev kot del profila, to pa pomeni odstranitev odve~nih procesov, ki so bili do sedaj potrebni za njeno proizvodnjo. Kot dodatek, spojev ni potrebno lepiti in tako tudi okvirna stiskalnica ni ve~ potrebna. [eststran-ska povr{inska obdelava in pove~anje termperaturne izolacije kot tudi izbolj-{anje tesnenja okna so sedaj dodatni aduti tega sistema. Obe novi predstavitvi sta vzbudili veliko zanimanje in se bosta zagotovo uveljavili na trgu. Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, 97941 Tauberbischofsheim Germany www.weinig.com IskraEKO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Sodelovanje med Svetom za les in avstrijskim Pro:Holz-em avtor Janko MAZI Prostovoljna organizacija Svet za les je tudi tokrat pokazala, da je mo~no dejavna tako doma kot tudi zunaj na{ih meja. To dokazuje tudi povabilo na odli~no organizirano strokovno ekskurzijo po avstrijski Koro{ki v sodelovanju z avstrijskim Pro:Holz-em iz Celovca. Gradnja z lesom vse bolj na-ra{~a, se izpopolnjuje, predstavljajo se najrazli~nej{e inovacije s podro~ja za-{~ite lesa, izolativnosti v lesenih gradnjah in kombiniranju najrazli~nej{ih materialov z lesom. Les postaja vse bolj aktualen, `al, pri nas {e zdale~ ne tako kot v sosednji Avstriji. Njihova osve{-~enost in sprejemanje gradnje z lesom je med prebivalstvom, dr`avo, proizvajalci in univerzo zelo dobro predstavljeno in podprto. Pri nas pa gradnjo z lesom podpirajo le nekateri posamezniki in ne toliko dr`ava, kar se trudimo v prihodnosti spremeniti. To pa je tudi eden izmed razlogov dr. Franca Pohlevna, rednega profesorja na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, za ustanovitev prostovoljne organizacije Svet za les. Skupaj s strokovnjaki vseh pod- ro~ij se trudijo bolje predstaviti les in gradnjo z njim. Da je bil to pravi na~in izbolj{evanja osve{~enosti, priznava tudi avstrijsko podjetje Pro:Holz, ki je profesorja `e ve~krat povabilo, da je o tej problematiki predaval na njihovih univerzah. Do pred ~asom so bili v njihovem podjetju zdru`eni le strokovnjaki s podro~ja lesarstva, po enem izmed predavanj in po posvetu z dr. Po-hlevnom pa se vanj postopoma vklju-~ujejo strokovnjaki z vseh podro~ij. Da nas pri na{em poslanstvu podpira tudi podjetje Pro:Holz, dokazuje tudi dejstvo, da vsako leto enemu na{emu {tu-dentu omogo~ijo {est-mese~no dobro stimulirano prakso v Gradcu. Praksa {tudentu da novo znanje in poznavanje za bolj{e in uspe{nej{e nadaljnje delo ter izobra`evanje. Strokovna ekskurzija je bila prikaz uspe{nega sodelovanja slovenskih in avstrijskih strokovnjakov z vseh podro~ij. Podprta in tako za nas brezpla~na, je bila s strani podjetja Pro:Holz; strokovno na nivoju, odli~no vodena, predvsem pa je treba poudariti, da nam je bila celotna eks- kurzija predstavljena v slovenskem jeziku, za kar je poskrbela njihova prevajalka. Ogledali smo si ve~ objektov lesene gradnje – nekatere `e zgrajene, nekatere pa {e v gradnji. Prvi je bil na novo zgrajeni park znanosti in tehnologije LAKESIDE, katerega podoba {e ni dokon~na, saj na~rtujejo {e obse`-nej{o gradnjo in povezanost s fakulteto in {tudentskim naseljem. Nekaj je stanovanjskih kompleksov, katerih cena je enormna in mednje sodi tudi tako imenovana PAMETNA HI[A. Predstavili so nam tudi mesto Celovec ter sodobne objekte s tradicijo v njem. V popoldanskih urah pa smo si ogledali {e eno izmed bogatej{ih zbirk, to je muzej na prostem oziroma Freilichtmuseum, kjer so s celotne Avstrije zbrali in sedaj javnosti predstavljajo nekaj hi{ preteklih let. Pri nas kaj takega ne bi bilo mogo~e, saj je starej{ih hi{ in ka{~ vedno manj, skorajda jih ni ve~. Ali jih bomo res pustili propasti? Kot za vse drugo, je Pro:Holz poskrbel tudi za uspe{en zaklju~ek ekskurzije z bogato ve~erjo v eni izmed njihovih pivnic. ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Lesarji v mednarodnih projektih avtor Igor MILAVEC, Lesarski grozd, Vodja projekta za Slovenijo Jeseni leta 2004 se je v Helsinkih za~el triletni projekt z akronimom WOOD-ISM, s pestro mednarodno sestavo, saj v njem sodeluje kar 17 ustanov iz 12 dr`av Evropske unije. Projektni konzorcij je bil ustanovljen z namenom spodbujanja malih in srednjih podjetij za sodelovanje v razvojnih projektih sofinanciranih iz fondov EU. Za cilj so si postavili vklju~itev 90 podjetij iz lesnopredelovalne verige in to predvsem v projekte sofinancirane iz 6. in 7. Okvirnega programa EU. V Sloveniji je bilo vodenje projekta zaupano zavodu Lesarski grozd, ki povezuje tretjino slovenskih lesarskih in gozdarskih podjetij. Njegova prva naloga je bila poiskati zainteresirana podjetja iz grozda in izven njega ter prepoznavanje njihovih razvojnih potreb. Doslej je tako k sodelovanju pozval `e ve~ kot 150 podjetij, pri dvajsetih pa je podrobneje spoznal njihove razvojne potrebe. Izvedel je tudi sklop 4 delavnic kot pripravo za vklju~evanje v projekte 6.OP, katerih se je udele`ilo 75 slu{ateljev. Na zadnjem projektnem sre~anju letos septembra v Atenah, so projektni partnerji pregledali opravljeno delo v prvih dveh letih in Lesarski grozd je bil s vklju~enimi 13 podjetji ter 8 ustanovami v 13 predlogih projektov med naj-uspe{nej{imi partnerji. Pred projektnim konzorcijem je {e slabo leto dela, v katerem bodo sku{ali vklju~iti kar najve~ novih podjetij v mednarodne projekte financirane iz 7 O P. Vsa srednja in mala podjetja iz lesnopredelovalne verige, ki ste zainteresirana za sodelovanje v mednarodnih projektih imate sedaj mo`nost, da izrazite va{ interes. Vklju~evanje lesarskih in gozdarskih podjetij v mednarodne projekte, je namre~ eden izmed najbolj{ih na~inov za prenos naj-sodobnej{ih znanj v slovenska podjetja. kratke novice ACIMALL je izdal letno poro~ilo za leto 2005 Acimall – italijansko zdru`enje izdelovalcev lesnoobdelovalnih strojev in naprav - je izdalo letno poro~ilo 2005, obse`en dosje, ki ponuja, kot je to `e obi~ano, natan~en in podroben pregled italijanske industrije in prikazuje izvozne in uvozne dele`e glavnih tekmecev (Nem~ija, Zdru`ene dr`ave, Kitajska, Tajvan, Japonska). Dokument je bil razposlan glavnim organizacijam te industrije po vsem svetu, zanj pa lahko zaprosijo tudi novinarji. Poro~ilo je mo`no dobiti na Acimallovi spletni strani (http:// www.acimall.com/eng/ index.cfm?id=151). Letno poro~ilo 2005 – ki ga je izvedlo podjetje Acimall Studies in Promotion Office v italijanski in angle{ki razli~ici – jasno prikazuje razvoj dinami~ne industrije, ki je {la skozi obdobje pomembnih in globalnih sprememb. Prvi primer je nova vloga kitajskih proizvajalcev, o ~emer je `e tekla diskusija v izdaji iz leta 2004. Ve~ informacij: Luca Rossetti telephone +39 02 89210200 rossetti@acimall.com ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Bo{tjan Novak – novi doktor lesarskih znanosti avtor Leon OBLAK Dr. Bo{tjan Novak je osnovno {olo obiskoval v Celju in v [marju pri Jel-{ah, srednjo lesarsko {olo pa v Mariboru. Od leta 1993 do 1997 se je izo-bra`eval na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, na univerzitetnem {tudiju lesarstva, kjer je leta 1998 diplomiral. Leta 2002 se je vpisal na magistrski {tudij lesarstva in ob izpolnjenih pogojih neposredno pre{el na doktorski {tudij lesarstva. Od leta 1999 do 2000 je bil zaposlen v podjetju Keros d.o.o. kot poslovodja na oddelku pohi{tva, od leta 2001 pa je zaposlen v podjetju Paron d.o.o. kot vodja plana in analiz. 13. julija 2006 je na Oddelku za lesarstvo, Biotehni{ke fakultete uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Ravnanje z zalogami v lesnem podjetju«. Tema doktorske disertacije je zelo aktualna, saj so zaloge pomemben del premo`enja podjetja. Pojavljajo se v vseh fazah procesa. Ker ve`ejo velike koli~ine finan~nih sredstev, jih podjetje `eli zni`ati na najni`jo mo`no mero. Optimiranje zalog ni enostavno, zaradi naro~anja v sve`njih, so~asnega naro-~anja, dolgih dobavnih rokov, predvidevanj kupcev in odzivov na prodajne akcije po posameznih trgih. Raziskave sistemov uravnavanja zalog so pokazale, da pri uporabi nekaterih sistemov uravnavanja zalog lahko pride do izrazitega pove~anja variabilnosti naro~il napram variabilnosti povpra{evanja. Razvitih je veliko pristopov za plani- ranje proizvodnje, ki uporabljajo razli~ne metode. Glavni cilj disertacije je bil na osnovi teoreti~nih spoznanj izvesti analizo obstoje~ega stanja in razviti model ravnanja z zalogami v lesnem podjetju Paron d.o.o. Bo{tjan Novak je v doktorski disertaciji predstavil {tevilne sisteme ravnanja z zalogami. Preu~il je vpliv izbire sistema uravnavanja zalog na primeru podjetja Paron d.o.o., ki del finalnih lesnih izdelkov proizvaja za znanega kupca, del pa za neznanega kupca, torej na zalogo. Pri ravnanju z zalogami je najva`nej{e pravilno predvidevanje povpra{evanja po izdelkih v prihodnjem obdobju. Za ~im bolj natan~no predvidevanje je potrebno uporabiti ustrezno metodo. Bo{tjan Novak je v disertaciji predstavil {tevilne kvalitativne in kvantitativne metode predvidevanja, ki jih uporabljamo za kratkoro~no napovedovanje. Po prou~itvi stanja v podjetju se je od-lo~il za uporabo metode eksponentnega glajenja, ki se je pokazala kot najbolj ustrezna. Pri{el je do spoznanja, da lahko del zalog materiala spremlja kot da bi {lo za neodvisno povpra{e-vanje, druge zaloge pa spremlja prek plana prodaje, ki je osnova za kreiranje delovnih nalogov. Osnova dolo~anja materialnih potreb je plan prodaje, ki nastaja s skrbnim spremljanjem povpra{evanja na koncu dobavne verige. Ker je bilo v izdelavo simulacije podajanja naro~il zajetih 529 artiklov, je uporabil A-B-C in X-Y-Z analizo. Analizi sta pokazali, da je za razreda A in B iz skupin X, Y in Z smiselno kreirati naro~ila na osnovi posami~nih potreb iz plana prodaje, za dolo~en del razreda B iz skupine X je smiselno zdru`evati materialne potrebe za ve~ terminskih enot skupaj, za razred C pa je smiselno naro~ati po letnih pogodbah. Za dolo~itev vrstnega reda lansiranja dru`in izdelkov v proizvodnjo je uporabil metodo ve~kriterijskega odlo-~anja, kar je izviren na~in re{evanja tega problema. S programskim orodjem DEXi je definiral prioriteto lansiranja posameznih dru`in izdelkov, kar v praksi pomeni tudi do 10 dni kraj{i dobavni rok. Predpostavil je, da lahko z realnim zni-`anjem zalog podjetje pove~a fleksibilnost do kupcev in skraj{a dobavne roke. Natan~no in organizirano spremljanje povpra{evanja naj bi bila osnova za izdelavo plana prodaje, ki bi natan~-no definiral materialne potrebe. Te naj bi se planirale deterministi~ni in stoha-sti~no. Tak{no ravnanje z zalogami naj bi skraj{alo plansko obdobje, s tem pa naj bi se zmanj{ale tudi napake v napovedovanju prodaje. S pravilnim planiranjem naj bi se zmanj{ale zaloge materiala in zaloge kon~nih izdelkov. Celovito spremljanje povpra{evanja naj bi zni`alo vrednosti nedovr{ene proizvodnje. S spremljanjem pretoka materiala, informacij in denarnih sredstev ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti naj bi se dobavni rok bistveno skraj{al. Plan prodaje se v podjetju Paron d.o.o. po novem ne dela ve~ za tri mesece vnaprej, temve~ se je ta ~as prepolovil. To pomeni ve~jo to~nost napovedovanja - razlike med napovedjo in dejanskim stanjem so se nekajkrat zmanj-{ale. Sprememba pri naro~anju materiala ne vpliva samo na zmanj{anje zalog repromateriala, temve~ tudi na mnogo ni`je stanje zalog kon~nih izdelkov. Rezultati so pokazali, da se je preto~-nost posameznih dru`in skozi proizvodnjo zvi{ala. Razlog je kvalitetnej{e ravnanje z zalogami v skladi{~u kon~-nih izdelkov. Kljub ve~jemu {tevilu aktivnosti v fazi ravnanja z zalogami kot v preteklosti, se je dobavni rok skraj{al za polovico. Doktorska disertacija, v kateri je Bo-{tjan Novak predstavil in preu~il {tevil-ne sisteme ravnanja z zalogami, se navezuje na `e objavljene raziskave s tega podro~ja. Na osnovi znanih teo-reti~nih izhodi{~ je oblikoval skupek izvirnih akcij, ki so potrebne za na-tan~no, kvalitetno, a`urno, stro{kovno u~inkovito in celostno ravnanje z zalogami. Uporaba metode ve~kriterijske-ga odlo~anja za dolo~itev vrstnega reda lansiranja dru`in izdelkov v proizvodnjo pomeni izviren prispevek na preu-~evanem znanstvenem podro~ju. Doktorska disertacija re{uje problem v konkretnem podjetju. Oblikovan model, ki omogo~a optimalen nivo zalog repromateriala, nedovr{ene proizvodnje in zalog kon~nih izdelkov, pa je z manj{imi modifikacijami uporaben tudi v drugih podjetjih. kratke novice Nastajanje nagrajenke slovenjgra{kih rezbarjev avtor Maks ARIH, [CSG, Poklicna gostinska in lesarska {ola Kakor smo obljubili, smo v {olskem centru Slovenj Gradec – na poklicni gostinski in lesarski {oli – nadaljevali z rezbarjenjem tudi v {olskem letu 2005/2006. Zato `elimo prikazati, kako je nastajala skrinja, za katero smo na MOS v Celju prejeli srebrni ceh za kvaliteto. Skrinjo so iz hrastovega lesa izdelali dijaki 3. b razreda programa mizar – tapetnik. Na njenem korpusu je uporabljena odkrita roglji~ena vez, na ukrivljenem pokrovu pa vez na utor in pero. Rezbarija je na vseh vidnih delih (razen na hrbti{~u) izvedena v tehniki akantovega lista. Pri izdelavi je sodelovalo 8 dijakov, ki so v izdelek vlo`ili pribli`no 400 delovnih ur. Skrinjo smo na koncu zlu`ili in polakirali s poliuretanskim lakom. Okovje zanjo je izdelal kova~ iz Slovenj Gradca Vlado Zupan~i~. Skrinjo smo predstavili tudi na Pohi{tvenem sejmu v Ljubljani. Kon~ni izdelek pred povr{insko obdelavo ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Moje izpovedi v lesu so rezultat prijateljskega pogovora s kosom drevesnega debla avtor Marijan VODNIK Mnogokrat me ljudje, ki jih je narava obdarila s ~utnostjo do lesa in jim je tako dana mo`nost u`ivanja mojih lesenih izpovedi, vpra{ajo, kako te pravzaprav nastajajo. To je bil eden od razlogov, da sem za~el o tem tudi razmi{ljati. Letos mi je uspelo iz kosa drevesnega debla oreha izklesati glavo, okoli katere poplesavajo muze in ideje. Ta ples je tako intenziven, da se mu nujno mora{ odzvati, ker druga~e nima{ miru. To pa je tudi za~etek te zgodbe o nastanku. Zdi se, da mi je bila ta neodlo`ljiva nuja odziva polo`ena v zibel. Tudi les sem vzljubil `e kot otrok in to prijateljstvo z drevesi se ohranja vse `ivljenje. Iz tega prijateljstva izhaja tudi dejstvo, da nobenega drevesa nisem posekal z razlogom, da bi vanj klesal. Vzrok klesanja v les je vedno podalj{anje `ivljenjske dobe vsaj kosa drevesnega debla in tako ohranitev njegove izpovednosti. Verjamem nam-re~ v to, da imajo drevesa, ki {e rastejo v ~imbolj ~istem okolju, izredno veliko energije in nam imajo iz svojih izku-{enj tudi marsikaj sporo~iti. Obi~ajno nas drevesa s svojo starostjo prerastejo in so zato njihovi zapisi mnogo obse`-nej{i kot na{i. Te`ava je le v tem, da smo ljudje izgubili mo`nost komunikacije z njimi, ker smo se preve~ odtujili od narave. Zame so namre~ drevesa enakovredna `iva bitja, do katerih pa je upadlo spo{tovanje zaradi pohlep- nosti pridobitni{tva. Z vsakim kosom drevesnega debla se sku{am prijateljsko in enakovredno pogovarjati s ~im ve~jo spo{tljivostjo. Edini podalj{ek moje roke pri tem pogovoru je dleto, pri uporabi katerega pa mi zaradi trdote lesov mora zopet pomagati kos lesa v obliki lesenega bata. To prijateljsko spo{tovanje je tudi vzrok, da pri tem pogovarjanju ne uporabljam strojev, stroj namre~ uni~uje energijo lesa. Kot ~isto enostaven primer lahko navedem dejstvo, da se kruha, zgnetenega z ljubeznijo rok moje `ene, veliko bolj najem kot {e tako lepega drugega iz trgovine. Prvo, kar moramo pri pogovoru z lesom spoznati in se tudi nau~iti, je ~utenje, da dleto vrezuje v les z zelo lepim gladkim rezom. Za to je treba najpreje kos lesa dobro spoznati. Cefranje lesa je nasilno dejanje in pri pogovoru z njim ne more prinesti dobrega rezultata. Ve~krat klesanje v les primerjam z odnosom do ljubljene osebe. Nobeno nasilno dejanje ne more prinesti skupnega ugodja takega pogovora. Odziv lesa pri takem sodelovanju pa nas nemalokdaj tudi presene~a in pogovor je vedno usklajevanje obojestranskih mnenj. Taka presene~enja, ki so mnogokrat poleg na~ina rasti vezana tudi na razne po{kodbe in zunanje vplive, ki jih je drevo do`ivelo in se moralo proti njim boriti, pa so mi vedno izziv in direktno sporo~ilo tistega unikatnega kosa drevesnega debla. Vsako drevo in vsak njegov del je naravni unikat in na{a dol`nost je, da ga unikatno izpovedujemo. Zavedati pa se moramo, da mora biti izpoved vedno obojestranska, saj druga~e klesanja v les ne moremo istovetiti z dogovarjanjem. Samo z dogovorom zdru`u-jemo prejeto sporo~ilo in energijo s svojo zgodbo in svojim energetskim dodatkom. Samo to je tisto, kar kasneje lahko dojamejo tisti, ki jim je narava to dojemanje omogo~ila. Najlep{e je, ko se sre~ujem z opazovalci, ki brez `elje po nakupu lahko s seboj odnesejo toliko pozitivnih do`ivetij, da od njih {e lep ~as `ivijo. Vsak kos drevesnega debla pa prinese s seboj tudi svojo zgodbo, ki nujno vpliva na kon~ni izid izpovedi. Ko sva se leto{njo pomlad prvi~ peljala proti Vr{i~u, sem `eni omenil, da bi si `elel kos macesnovega debla iz tega kraja, da bi si sklesal za spomin nekaj, kar bi me spominjalo na vse lepo, kar sva do`ivela v Julijcih. Zgodilo se je, da je sne`ni plaz izpod Mojstrovke letos polomil vse macesne in tisti `eleni kos me je ~akal ravno prav{en ob cesti. Nastali so stenarji, simbolika obrazov iz kamnitih sten na{ih Julijcev, ki jih je ta macesen lahko kar dolgo opazoval. Tako se je rodila ideja, ki sem jo moral v nekaj dneh pripeljati do konca. Na doma~em vrtu je ve~ kot {estdeset let rasla izredno lepa jablana. Pri{el pa je ~as, ko se je morala nujno umakniti ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti gradnji sinove delavnice. Posekal sem jo z velikim spo{tovanjem in hotel sem ji podalj{ati `ivljenje. Zame les `ivi, dokler ga ne uni~imo s kemijo ali na kak drug na~in ali ga seveda enostavno ne pokurimo. Vedno ho~em ohraniti les pri `ivljenju, pa ~eprav ga moram zelo dobro spoznati, da mu z na~inom klesanja sku{am zmanj{ati tiste prevelike napetosti, ki bi ga lahko raznesle. Vesel sem, da mi les s svojimi majhnimi razpokami {e vedno sporo~a, kako se po~uti in da {e `ivi. Popolni `iv-ljenjski videz s polnostjo barve, ko se iz njega {e cedi sok, lesu sku{am povrniti s prepojitvijo z naravnim ~ebeljim voskom. Kos debla te jablane je imel obliko stare ribi{ke barka~e in tako je nastala ideja za izklesanje jaslic z naslovom – re{ilna barka za ljudi v stiski. Ker je jablana v svoji eri do`ivela vsaj {estdeset bo`i~ev, jih bo sedaj lahko do`ivljala naprej. V prej{njem letu pa sem dokon~al ve~ kot tiso~urno pogovarjanje in dogovarjanje z orehovo korenino s Koro{ke s sporo~ilom, da je izbrala mene in da bi `elela, da bi iz nje nastalo moje `iv-ljenjsko delo. Kar zahteven izbor, ko stoji{ pred 1700 kg te`kim dejstvom na svojem dvori{~u. To je bilo res dejstvo, ki ga {e premakniti ni bilo mogo-~e, tisto jesen pa je moji `eni podarilo {e lepe {torovke, ki so vztrajno rasle na njem. ~e sem hotel, da bo dvori{~e prazno, sem se moral lotiti tega s kamni in peskom ter zemljo za~injenega pogo- varjanja. Moram priznati, da ta pogovor v prvi fazi niti za zobe verige pri motornem kro`nem `agalnem stroju ni bil lahek, vendar pa je bil v tem primeru nujen, saj moje roke, sicer vajene vsega, druga~nemu za~etku pogovora niso bile kos. Glede na kasnej{i rezultat sem ugotovil, da mi korenina takega za~etka ni zamerila. Po~asi sem pri{el do te`e, ko je bila celota premakljiva in pred zimo sem jo uspel postaviti na ustrezen vozi~ek. Tako je minila zima in naravne poteze rasti korenin so mi pri~arale sposobnost nadaljnjega pogovarjanja s to prelepo naravno stvaritvijo. Izoblikoval sem naslov jaslic, ki so za~ele dobivati prve konture in ime na{e korenine je postalo simbolika na{e zakoreninjenosti v slovenski zemlji in na~i-na na{ega `ivljenja. Te korenine so mi narekovale barvo in obliko figur, barvitost kulise in pisanost ov~ic. Pogovor je stekel do kon~ne faze v najve~ji poletni vro~ini in les se je toliko osu{il, da je postal primerno trd tudi za najfi-nej{e poteze izrazov. 118 jasli~nih figuric je za`ivelo v celotni kiparsko-rezbarski kompoziciji in izoblikovalo kompletno bo`i~no zgodbo, ki jo je dopolnila vrsta ~isto na{ih do`ivetij ~love{kih zgodb. Vrinila se je celo sre~-no kon~ana avantura na{ega plezalca, ki je razli~no zaznamovala do`ivljanja vseh ljubiteljev gora. Verjetno je po obse`nosti kot delo nastalo res moje `ivljenjsko delo, pa ~eprav ne vem, koliko sem star, saj ne vem, kako dolgo mi bo dano {e `iveti. Moral bi omeniti {e klesanje v les vsaj {tiristoletnega drena, ki mi ga je bilo s prijateljevo pomo~jo dano re{iti gorenja. Neverjetno mi je bilo zavedanje, da mi je bila dana ~ast, da sem se po tako dolgem obdobju lahko prvi vrnil v ta ~as, ko sem priklesal v sredino dre- vesa. Moram pa priznati, da si je to drevo pridr`alo pravico oblikovanja izraza do take mere, da so si vsi trije rezultati pogovorov, izklesani iz tega drevesa, kjub drugi vsebini spoznavno podobni. Iz teh izpovedi veje nekaj posebnega, kot da bi drevo `elelo sporo-~ati tisto, kar je do`ivelo. Upam, da mi je s tem opisovanjem uspelo vsaj delno pojasniti na~in mojega izra`anja v lesu. Klesanja nikdar ne imenujem rad delo, ker je to moja iz-klju~na zabava in po~itek po delu, ki ga v `ivljenju seveda moram opraviti. Vesel sem vsakega dne, ko mi je dano pogovarjati se z lesom in hvale`en sem za vsak dan takih dol`nosti, ki mi jih nalagajo muze in ideje; sre~en sem, da mi jih je dano izraziti, saj vse ve~krat razmi{ljam, da sem le orodje za tuzem-ski zapis nekak{nih sporo~il, ki jih drevesa evidentirajo in sporo~ajo zunaj dosega na{e dol`ine `ivljenja. ijaLes 58(2006) 10 ars les Razstava s tretje rezbarske delavnice v gradu Jablje avtor Stane MESAR V gradu Jablje, ki le`i ob gozdu med Trzinom in Meng{em, je bila od 1. do 3. junija letos tretja delavnica rezbarjev in slikarjev. Z obdelavo lesa se je pod vodstvom mentorja Marijana Vodnika ukvarjalo 14 ljubiteljskih ustvarjalcev iz dvanajstih slovenskih krajev. Dela so avtorji dokon~ali doma in jih trzinski in {ir{i slovenski javnosti predstavili v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Razstava je bila odprta od 7. oktobra do 10. novembra. Delavnico in razstavo je organiziralo Turisti~no dru{tvo Trzin, v katerem `e skoraj pet let deluje tudi rezbarska skupina. Harmonikarja iz orehovega lesa je ustvaril Simon Rutnik z Mute. V spomin na dva, `al, `e umrla ustanovna in prizadevna ~lana trzinske rezbarske skupine, sta bili razstavljeni dve njuni stvaritvi: - vrtnico iz hru{evega lesa je izdelal Ivan Ru~igaj, skledo iz drevesne korenine pa Martin Planko; oba sta bila iz Trzina. Jaslice, 9 figur iz lipovega lesa, je izrezljal Alojz [kvar~ s Cola nad Ajdov{~ino. Razgibana skulptura iz hru{evine z naslovom `ivalski vrt v miniaturi je delo Milana Kufer{ina iz Trzina. Grajski drevored, intarzijo iz furnirja doma~ih drevesnih vrst je izdelal Darko Po`enel iz Ajdov{~ine. ijaLes 58(2006) 10 strokovne vesti Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Področje: /Verne plošče - 1. del V reviji Les {t. 9-10/1986 do {t. 9-10/1987 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko bagása -e ` ostanki pri ekstrakciji sladkorja iz pese ali trsa, uporabni tudi za izdelavo celuloze, ivernih in vlaknenih plo{~ Bagase f bagasse barvílo -a s organska ali anorganska barvilna snov, topna zlasti v topilih in vezivih: naravno -, sinteti~no - Farbmittel n dyestuff bat, -áta m gibajo~i se element v valju: dvigalni – (npr. pri hidravli~nih dvigalih), stiskalni (tla~ni) – (pri hidravli~nih stiskalnicah) Kolben m ram stamp, press belílo –a s ima lastnost razbarvanja, snov za razbarvanje: klor, oksalna kislina, vodikov peroksid, `veplov dioksid Bleichmittel n bleaching agent béljenje -a s (drzanje, majenje, lupljenje) olubenje debla ali hloda, da se odstrani lub, skorja: ro~no -, strojno- Entrindung f debarking bla`ílnik -a m (amortizer) priprava, ki prestreza in du{i sunke in udarce Stossdämpfer m buffer brízgati –a m {kropiti, razpr{evati delce teko~ine: - lak, - lepilo, - lu`ilo Spritzen to spray brizgálen -lna -o namenjen za brizganje: -lna pi{tola, -lna {oba Spritzend spray brúsiti –i m obdelovati predmete ali lakirne povr{ine z brusilnimi sredstvi, da dose`emo ~isto in gladko povr{ino, natan~no mero ali ostrino: fino -, grobo -, ro~no -, strojno - Schleifen to sand brú{enje -a s fino -, grobo -, mokro-, - orodja, - laka, ploskovno - Schleifen n sanding búnker -ja m (shramba, silos, vsebovalnik) prostor, ki rabi v tehnolo{kih pro- cesih kot vmesno, medfazno skladi{~e: - za mokro iverje, - za olepljeno iverje, - za suho iverje, nasipni -, tra~ni -, vmesni - Bunker n, Silos n bunker cepljívost -i ` (cepkost) mehanska lastnost lesa, da se cepi, kala v smeri vlaken Spaltbarkeit f cleavability ciklón -a m (izlo~evalnik, separator) naprava za izlo~anje (z zrakom transportiranih) trdih delcev oz. prahu Abscheider m separator ~ás natrésanja –a – m (- nasipanja) ~as, v katerem natresamo ali nasipamo predpisano koli~ino iverja na olikovalni trak, podlogo Einstreuzeit f spreading time, forming time debelína –e ` ena od treh razse`nosti med dvema najbli`jima nasprotnima ploskvama: - deske, - ~rte, - filma, -folije, - iverja, - papirja, - plo{~e, - vlakna, merjenje –e Dicke f thickness debelínski -a –o nana{ajo~ se na debelino: -o nabrekanje lesa, -o nabrekanje plo{~, - skobeljni stroj dicken ... ticknessing debelínski skóbeljni stroj –ega –ega -ôja (ne: debelínka) stroj za skobljanje `aganic in lesnih plo{~ na `eleno debelino Dickenhobelmaschine f ticknessing machine defibrátor -ja m (razvlaknjevalnik) stroj za razstavljanje kosov lesa v vlakna v proizvodnji vlaknenih in tudi ivernih plo{~ Defribrator m defibrator defibrírati –a m razvlakniti, razstaviti kose lesa v vlakna defibrieren to defiber delílni `agálni stroj –ega –ega –ôja m kro`ni `agaIni stroj za pre`agovanje, deljenje brezkon~nega traku po dol`ini Trennsäge f ripping saw disperzíja -e ` sistem drobno razpr{ene trdne, teko~e ali plinaste snovi: koloidna -, molekularna - Dispersion f dispersion disperzíjski -a -o nana{ajo~ se na disperzijo; -a barvila, -a lepila, -sistemi dispersion ... dispersion distán~na létev -e -tve ` prizmatski vlo`ek, ki dolo~a debelino plo{~ v stiskalnici Distanzleiste f distance stop, spacing stick dodátek -tka m kar damo zraven, povrhu: - za bru{enje, - lepilu, - za (strojno) obdelavo, - za prileganje Zusatz m addition dodélati – a m (dokon~ati) opraviti dolo~ena dokon~evalna dela, za lep{i videz in bolj{o kakovost izdelka nacharbeiten to finish dodrobíti - i m delce lesa dodatno drobiti v manj{e, drobne dele nachzerkleinern to regrind, to disintegrate dozíranje –a s ro~no, mehansko ali avtomatsko odmerjanje snovi; enakomerno natresanje iverja ali vlaknene suspenzije Dosierung f dosing dozíren -rna -o nana{ajo~ se na doziranje: -rni bunker, -rna naprava, -rna plo~evina, .-rni prekat, -rna tehtnica, -rni valj dosier ... doseing ijaLes 58(2006) 10