Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. in 20. dnč vsaciga mesca na ccli poli, in velja po pošti za n Io It to 3 cld.. za pol U'a 1 i•«. eO ki . » tirk.inu sprejemana n.t leto 2 gld. UO kr. in na |
    *.ir.t\Ijt-na Ioni*. Ker \ :•■•»■ p.nit lol J • Kri-ta- I...-J •.! ! N.»j tvoj, kolina Kristjan«* u i : Naj lepše se v raju Nedoznost bliši. Kodoljub Podraiitovsk i. B*š'li pa zaupamo vladi Nj. veličanstva, da si prizadeva. Avstrijo pripeljati do svobode, ktera ima zmožnost življenja, ker živi v miru z Bogom in s pametjo. Od konca leta 1839 se jc z vsimi pomočki umetnega spodkopovanja vojskovalo zoper nemočne ženske, ktere od posvetnega išejo le saino to. kar je nar bolj potrebno in v zatajevanji služijo svojemu bližnjemu. To nevredno počeujanje ima na čelu znamnje sovraštva zoper keršanstvo; ima pa nad seboj še tudi nekaj saničljivega. mevžastega. česar bi se mogel tudi taki sramovati . pri komur je keršaustvu že odklenkalo . . ." Kardinalovo dokazovanje jc poterdil baron Hennet s tem. kar je sam vidil. bivši v kaznovavnici Kartuzi. ktero redovne «cstre opravljajo. Tudi on je bil nasprotnik tega. da bi se moški jetniki dajali redovnim sestram v oskerbo-vanje. in h to mislijo jc obiskal napravo v Kartuzi. Toda zc skoz eno dopoldne je spremenil misel. Zapustil je kaz-novavnico premagan z vtisljejem. da te slabe žeuske ska-zujejo veliko veči moč do sebi zročenih jetnikov, kakor pa je kdej kaka moška oskeibnija to doseči zamogla. To pa stori veselje, s kterim radovoljno si izvoljeno nalogo iz-veršujejo; nezmerna pohlevuost iu poterpežljivost. ki jo skazujejo v keršanski ljubezni in ponižnosti: neprestraše-n os t. ki <<<>»ni »iragemu sošolcu in prijatlu znamnic zveste keršanske prijaznosti ska-žejo ter kaj lepo poterdijo. tla je keršanska ljubezen močneji kot smert. Skozi in skozi, kar časa so sc pri nas mudili. s,» goreči misijonar kazali, da -o v pravem pomenu, kar so nam med drugim peli v pe*m'. ki v 7 jezikih njih življenje od otro- ških let do ziaj kratko n krepko naznanja — pastor Christi ovium — pastir ovče Kristusovih. Prav po zgledu naj resuičuišega prijatla otrok, ki jih je vabil: Pustite ~male k meni priti, so ljubezni polni starček v saboto dopoldne šolarje, popoldne pa šolarice s priserčno otroški umnosti primerjeuo besedo spominjali poglavitnih naukov, ki osrečujejo keršanskega otroka tukaj in v večnosti. Zdelo se mi je, da vidim krotkega pastirja pri svojih malih Indijanih. ko sim jih slišal otroke opominjati k pridnosti, k hvaležnosti da so keršanski otroci, k lepemu obnašanju v vednim spominu na Boga iu na angelca varha. da bi bili vsi božji. Jezusu posebno ljubi otroci, v katerih sercih prebivati hoče itd. Vsakemu so nazadnje podobico za spomin podali. _ Z dobrovoljno prijaznostjo, ki je le njim lastna, so tudi gg. učitelje opomnili imenitnosti in lepote njihovega čeravno težavnega stanu, jih tolažili za obilni trud z boljšim plačilom od Gospoda, kot so njih pičli dohodki, ki jim jih šc dostikrat nehvaležno zavidajo. Izrejo keršansko p-i duhu sv. Cerkve so priporočevali, sej se spodobi da mati hčerko _ Cerkev šolo — za roko varno vodi. — da hčerka hvaležno dobre matere derži, kjer pri materi -e literki g»tovo naj boljše godi! Drage zernica blagih naukov, ki s.t jih misijonar ua našem šolskem polji sejali, bodo gotovo lep sad obrodile, beseda iz serca gre do serca! ( Kou. na-l. i Z Goreii^kega , lb. svečana. Pervo postno nedeljo. 14. svečana, smo imeli kranjskogorski furani veliko srečo, našega rojaka slavnega misijonarja čast. gospoda Frančiška Pirca med sebuj imeti, ki so že pred 47 leti tukaj služili za duhovnega pomočnika. Ko se jc v petek zvedilo. de pridejo čast. gospod nas obiskat, in pa de bodo v nedeljo sv. mašo z govorom služili, se je govorica hipoma na vse kraje raznesla, vse se jc le od tega pomenkovalo in že težko zaželenega dne pričakovalo. Vsak je želel viditi čast misijonarja, gorečega apostcljna divjih Indijanov v polnočni Ameriki, ki je že skoz toliko let sto in sto ubozih Indijanov, zgubljenih ovčic, pripeljal v pravi ovčnjak. v edino zveličavno cerkev Kristusovo. Imenitno je slišati besedo Božjo iz blagih ust, iz ust, katire so že toliko divjih sere omečile in ua pot zveličanja uavodile. iu viditi častite roke. katere so sprcoberiijenim Indijaiiom sv. kerst delile iu jih za otroke Božje vpeljale v sveto Cerkev. Pervi govor so imeli častiti starček zjutraj pri šesti sv. maši. Razložili so stan ubogih Indijanov iu obširne kraje misijonov, v kterih je še veliko pomanjkanje duhovne pomoči in torej le poredkoma svoje misijone obiskati zaotorejo. Ob desetih so peto sv. mašo služili in zopet govorili ter češenje Božje Matere Marije tako goreče iu ginjeno v solznimi očmi priporočevali. de se je v>ako oko solzilo, posebno. ko so govorili o priporočevali ji v mogočno .Njeno varstvo, in pa koliko mogočna besednica pri svojem Božjem Sinu je Marija, tle vsak. naj v kakoršui koli nevarnosti, stiski in nadlogi k nji pribeži s pravim zaupanjem, gotovo pomoč zatlobi. Tudi so pravili, kako je Bog zaiiičevavce Marije Device že večkiat ociiuo kaznoval, kai tudi z verjetnimi zgledi iu i/, lastne skušnje piičali. Popoldan ob dveh so v svojem tretjem govoru zopet češenje Matere Božje priporočevali, posebno pa posnemanje Njenih lepih zgledov, zlasti čistosti iu globoke ponižnosti. Vse je bilo do joka ginjeno. veliko vročih solz se st« čilo. Poslušavcev je bilo pa toliko, de je bila etike v \>a natlačena iu še zunaj jih je bilo obilo. Veliko jih je prišlo z Kateč in Fužin iu celo iz dovške fare. P« prav-ci se more reči. dc ta dau jc bil zares za nas pravi ini^ijou-ki dan. katerega mladi in stari ue bodo kmali pozabili. V»c z veselim sercem Boga hvali zu to milost. V Ponedeljek so imeli zjutraj srednje bilje * it cerno sv. mašo za ranjcega kranjskogorskega tedanjega iekaua iu fajmoštra g. Matija S k uma v ca. pri kater.ru «<» pred 47 leti služili za duh. pomočnika, in :udi za vse o.imerie farane P» zajutreku »o pa odrinili. Zdaj te Jim pa vsi laraui a prav priserčno zahvalimo. Jim vošimo srečno popotvanje in iz serca želimo, de bi Jih angelj Božji po vsih Njih potih vodil srečno. Jih zopet zdrave in vesele pripeljal k Njih ubogim Indijanom. na mogočno priprošnjo Božje Matere Jim Gospod še mnogo let v prid divjih Indijanov dal živeti, po smerti Jih pa naj Gospod Bog za Njih trud obilno poplača. Z Bogom! Janez Kranjskogorski. Z Dolen*keu;a. 9. sveč. k v U. — Preblaga „l)anica!~ Dovoli mi ktero tudi o mestih spregovoriti. Večkrat vidim, de kteri. ki suknje iu po zdravih mislih pametne in izobražene glave nosijo, se revnim kmetom posmehujejo iu jih za neumne imajo, kadar jih vidijo dolžnosti sv. vere očitno spoiuovati, postavim post, očitno molitev pred jedjo iu po jedi. Lepa molitev angeijevo češenje se pri kranjskih kmetih večidel pobožno moli v čast Marije Matere Božje, uaj si bo doma ali na polji. Vsi se berž odkrijejo in delo pustijo; ce jih je vec skup. na glas molijo. Pri nekterih je lepa navada, de vselej pred jedjo, tedaj vsak dan trikrat angeijevo češenje molijo. Takrat namreč jc vsa družina skupaj, iu vsi moliti morajo, ker pri nekterih hišah je tudi nekaj takih, de neradi molijo, večkat pa tudi zvoniti ue slišijo iu tako molitev opustijo. Vender se pa ta lepa molitev pri kmetih večidel povsod opravlja; pogreša se le pri nekterih bogatinih, iu pa pri množili, ki su preveč študirali, iu sc toliko naučili, de jim moliti tieba ni. pa tudi tako nežni postali, dc jim je klobuk pretezak. iu ga več ne morejo vzdigniti; tudi so v visokosti toliko do Boga prirastli. dc sc jim preveč zdi.se pred Njim ponižati in se toraj očitno moliti sramujejo. — Pa kaj bom od tega pisal, sej po deželi je tacih le malo; jih c pa po mestih toliko več. To siiu saui vidil, ko sim hil pred kratkim časom napervo v Terstu. potem v Ljubljani. V Terstu s prijatlom greva opoldan ravno po tergu zravcu sv. Petra, kar kanou poči, de se ves stresnem, ker malokdaj sim kationov glas slišal. Vprašam prijatla zakaj jc slrclil, iu mi reče: poldan ic, tukaj vsak dan opoldan streli. No, -i molim, tukaj pac vsi ljudje slišijo, kdaj je poldan, de iiedijo. kar pri nas večkrat lic slišimo. Odkrijem se iu molim; vidim pa veliko ljudi vsili stanov okrog sebe. pa Ic malo jih moli. komaj 4. del iu še ti Ic bolj nizkega stanu. Ileccm piijatlu: kaj so ti ljudje vsi druge vere. ki ne molijo' Al ou mi pravi, de so večidel naše vere, tode le bolj ime imajo, de so kristjanje. Eni so preveč učeni, tako de mi-lijo. de jim moliti treba ni: drugim su roke oslabele. de koibuka vzdign.ti ue morejo; večidel so pa gluhi, ki so jim bogastvo, posvetne skerbi in veselja sluh vzele, de kanotia nobeden ne sliši drugač. ko bi vanj poeil. Mislim si: dvema gospodoma, kaj pa. dc sc lic more služiti iu -prožijo se mi tudi mi-ii ua bogatina, šivankino uho in kamelo. V na»i Ljubljani pa vender gotovo tudi vsi učeni, vsi bogati, in vsi imenitni očitno molijo, si mislim, iu grem dalje svojo pot. Ali je-t ubogi kmetic sim se opekel! Neki dan sim v l.jubljaui; poldan zazvoni, se odkrijem, molim, se ozrem in vidim, de tudi tukaj kmečki in prosti ljudje molijo. v -uknjah in gosposkih klobukih, pa le malo kateri. Ne le kloiiukov nu glavi, tudi še smodke v ustih so inarsi-kttri imeli. No. si mislim, ti se za učene iiuajo. pa so manj uteni. kast.i ii.i kmetje; ko hi učeni bili bolj kakor mi. In gotovo odkrili iu hi Boga molili, ter se tako oeitno za krioijane »poznali; in ker več vedo. kakur kmetiški ljudje, hi lak-i bili lep izgled družim; sej nas Zveličat pravi: K d o i se h o m e n e p r e d ljudmi sramoval, tega se h o m t u d j est pred svoji ui O c e t o m sramoval, i n k d o i ho m e n e p r e d s v e lom spoznal, tega b o m ludi je-t s p o z n a I pred svojim Očetom. K i c r i je v nebesih. Z Bogom! Z Dolcilskcga. P. — Koledarjev . teh ie bilo kaj letos. Marsikdo je rekel : Mende so v-e cerkve ooozale! Naj - to piiliko lazodenem gotovo spod ibtio zelj » zavolj koie-dariev Koledniki naj koiedvaiu pametno, kakoj se spodobi. ne pa kakor sim uektere letos vidil. ki s svojim kaled-vanjem tudi neumnosti počenjajo; kjer kaj deklet dobijo, jih po hiši preganjajo, s silo hočejo denar od njih imeti, tako de se jim človek skorej ubraniti ue more. Zraven pa še tudi pohušljive, gerde besede po hišah trosijo. Ali so taki ne-čedueži koledniki? Koledniki prosijo darov v imenu svojega farnega ali soseskinega patrona ali patroue. Opravilo sc mora zročevati nar čednišim možem, ki jih fara ali soseska ima, ne pa porednim fautinoin ali drugim burkežem. Naj bi tedaj ključarji in oskerbniki cerkva ue pošiljali uarod-nežev in pohujšljivcev koledvat, ampak pametne može! Razuzdanosti in napčnosti je tako povsod zadosti, ui treba dc bi jo še od drugod hodili učit. Z vsacim novim letom pa hodijo še drugi koledniki novo leto vošit, in koledvajo z godbo od hiše do hiše grede. Taki prav radi vzamejo, kar jim kdo da. žita ali denara. Posebno so veseli, kadar kaj piesavcev in plesavk dobijo, ker ondi dosti uakoledvajo ter denar izvabljajo iz nespametne mladosti. Ti lažikoledniki so tudi prav radi veliki pohujšljivci in klafači iu mladost k vsi neumnosti spodbu-dajo in napeljujejo. Kerčmarji so prav veseli, kadar jih ti gosti obišejo, ker s svojim vrišanjem dosti neumnežev skup nakličejo, iz kterih po tem godci in kerčmar ves denar izcuzajo. Pri tacih priložnostih pekel veliko veselje obhaja. Zato je prav nespametno leni kolednikom darov dajati; za taki dar bo malo Božjega povračila ali Iona. Kamor ti škri-paci pridejo, vso mladost neumno naredijo, večkrat ludi velike nerodnosti napravijo, prepire, tepeže. iu koliko šc druzih nerodnosti! Zatorej je nar boljši, tem kolednikom vrata zapreti; oni namesti dobrega srečnega novega leta le nesrečnega uapravljajo. Z Bogom ! Mariborski mil. škof Jakob Maksimilijan v postnem pastirskem listu svoje vernike opominjajo, da naj postno zapoved vestno spolnujejo in pravijo vmes med drugim: Nasa sv. katoliška cerkev ima dolžnost, svojim vernim vse tisto oskerbeti, kar jim pomagati zamore, večno življenje doseči. Sicer nam Bog večkrat priložnost daje, sami sebe, to je, svojo slabo nagnjenje premagati iu se v njegovo sveto voljo vdati. Za to nam pošilja mnogo težav in križev. Blagor nam. ako jih voljno prenašamo, in svoje serce zmiraj bolj ločimo od posvetuosti. Ali tudi sveta cerkev nam v imenu Gospodovem pot premage. ki v večno življenje pelja. ved no kaže. ter uas neprenehoma opominja, vaditi sc v tej čednosti. Zaloraj nam zdaj sveti post zapoveduje, ker po svoji modrosti dobro ve, da se človek toliko ložcj iu srečnejše zoper greh iu grešno skušnjavo vojskuje, ako se je učil. si iz ljubezni do Boga tudi kaj pritergati, kar ravno samo po sebi grešno ni. Ako Vam toraj kdo pravi, zakaj bi se ravno v petek mesne jedi zderžal. sej je meso tej den takšno, kakor druge dni; odgovorite mu: Res je to, sv. cerkev sama to prav dobro ve. tla je namreč vsaka jed božji dar. ako jo s hvaležnim sercem vživaiuo (I. Tim. 4, 4). alj ti ki tako govoriš, veš v čem sc pregrešiš, kadar post prelomiš iu cerkvene zapovedi ne spolnujcš ? s svojo uepokoršiiio zoper cerkvo. ktero je Gospod sam poslušati iu v bogati ukazal, rekoč, kdor cerkve ne posluša, je pred Bogom kakor malikovavec (Mat. IS, 17); s svojim napuhom se pregrešiš, ker hočeš modrejši biti, kakor cerkev Kristusova, ktero sv. Pavel steber in podporo resniec imenuje i I. Tim. .'{. 15); s svojo zanikeruostjo se piegrešiš, ker se pripomočkov poslužiti uoeeš. ktere ti cerkev pouuja, svoje hudo nagnjenje krotiti, iu zvest vojsak Kristusov poslali. Ne dajte se motiti, ljubi moji! Zvesti ostanite v veri. k'ero Vam sv. cerkev ozuauuje in razlaga: zvesto pa ludi spoluujie zapovedi, ktere Vam daja. l)a cerkev tu pravico ima. kdo lii nad leni dvomilv sej nji je Gospod sam lajisto dal. rekoč: Karkoli bore zvezali na zemlji, ho zvezano tudi v nebesih i .Mas. 1**. Is i. Da i o pa Vaš post Bogu vsec in prijeten, in Vam k zvelicanju, se lako postile, kakor na- Kristus uči. in nam sv. cerkev veleva itd. V Jarenini. 12. sveč. 1864. J. S. (O stvarjenji.) Kdo se bo priderzuil vsemogočnost Božjo tajiti, ki se v stvarjenji in v vrcdovanji sveta tako jasno kaže? — Kdo bo tei dil, da bi Bog ne bi bil mogel v enem hipu celega sveta in vse kar je v njem, razun grešnega človeka, tudi v sedanji obliki stvariti? — pa kteri pameten človek, pravi Origen (Periarhou lib. IV. c. IG. Toiii. 1. pag. 174 Sv. Bened. v Visem. Zuzanimcuhaug 2G5), je tudi kos misliti, da je bil pervi, drugi, tretji dan brez solnca. mesca iu zvezd? Vsakemu, ki se je le koliko kaj z geologijo pečal, je znano, da so se ua raznih krajih zemlje našle živalske okamnine, to je, okamueli ali oapneli ostanki žc davno po-koučanih živali, kterih plemena v historični dobi časa več niso živele ; imeli so jih dolgo časa učeni za kosti po občnem potopu pozgubljeuih žival ; pa resnice niso bili zadeli, kajti sčasoma se je pokazalo, da so skalnate sklade, v kterih so bile omenjene okamnine shranjene, čisto različne od tistih, ktere je bil občni potop vzročil, iu da so brez dvombe pregloboke, kakor da bi bili mogli občnega potopa, ki je le tedanjo poveršjc zemlje preuaredil. strašni valovi do njih svoje pogubljive kolobarce pošiljali. Večkratno skerbno opazovanje te prikazni je tudi učilo, da ui vsa zemlja enaka, da obstoji iz več sklad ali verst. ki druga drugo pokrivajo, iu so se zategadel tudi gotovo v raznih časih začele, in da vsaka teh sklad večidel okamnine lakih žival zakriva, ki se ne nahajajo ue v spodnji ne v zgornji, pa tudi ne v nijeni drugi legi. — Tako počivajo n. p. človeške kosti le v naj novejši, tako imenovani alluvijski skladi, ki tudi shranjuje oapuine večidel še živečih živalskih plemen, kar nam spričuje, Ua še človek ni zemlje obdeloval, ko so se poprejšnje sklade začele, pa tudi okamnine dojivk so še le v Molasni versti zakrite. — Veliko število živali pa. ki so v nekdanji dobi času živele. je čisto pokiinčanih, le kaka okamuela kost ali pa kak garnik sc še tu ali tam najde; pa vendar jc že to zadosti, da si učeni anatoinisli izpovzamejo, kako velika je bila žival, dokler je živela; kajti Stvarnik naj modrejši je vsakemu plemenu živali podaril odločue iu ou drugih plemen različne ude, ki so zopet med seboj v lepi razmeri zastran dolgosti, širokosti i. t. d., — tako da se zamore iz dolgosti enega uda, n. pr. iz zoba, dolgost vsakega drugega uda, ii. pr., cevi ali inečue kosti posueti, — in vsled tega pravila si je učeni Cuvier iz ene same okamnele kosti cele gar-nike predhistoričuih živali zložil, ki so po šestdeset čevljev merili, in so bili natančno podobni naravnemu kostnjaku ravno tiste živali. kterega so še le pozneje iz zemlje izkopali. Pa zadosti od tega ! Kdor sc pa hoče v tej reči bolj na tanko podučiti. uaj bere: „IJie L ru elt und ihre \Vun-der, aus dem Fuglischeu des \V. Bucklaud, von Friedrich \Verner, Stuttgart 1837. Verlag von Paul NefT," ali |ia: „l)ie Kosinogonie des Moses im Vergleiche mit den geo-logischcn Thatsachen von .Marcel de Serres, aus dem Frau-zosisehen iibersetzt von Franz Yav. Stcck. kathul. Stadl-pfarrer zu Keutliugcii. Verlag iu Tiibiugcii iu der l.aupp-eclien Buclihaiidluug, in \Vien bei C. Uerold." Ali Cuvier: Discur. Hur le revol. du globe : Die Crgeschichte der Krde und des Meuschengeschiechtcs nach der Mosaiscbeu Cr-kundc und den Krgebiiisscu der \Visscnschafteii von Seb. Mutzl, 1843 \Vieii Mechitaristeii-Coiigregatioiis-Buchhaud-lung; ali: Zusaiumeiihaiig zvvischen \Visseuschaft uud Of-feiiharung von Kardinal \Visemanu. lunllcr Vorlrag; II. (»e-ologic. Ali pa: Philosophischc Studieu iiber das Christen-thuiu von August \icolas aus dem Fraiicosischcn iibersetzt uud verbessert von SiUester llester. I. Ilaud 3. Aullage: Padcriiorn. bei Ferdinand Sclioiiingh. Seite 33s. Moses gegenuber den \Vis-cnsclulien. iu drugih več. - Pa že iz tega. kar sem omenil o geologiskih prigodkih, se vidi. da so živele v raznih časnih dobah veliko let poprej, kol je bil Bog človeka ustvaril, že razne živali, ktere jc ogenj ali voda pokončala, zemeljske pervine pa. ktere so se usedle iu oterpuilc, v svojem naročji zakrile; kajti drugač se nikakor ne more razumeti, kako je to, da se človeške kosti samo le v naj novejši zemeljski skladi nahajajo, in nikdar ne v njenih starejših, med tem da so okamnine predhistoričuih živali po pet, šest. devet sklad globokejše. — Zastonj bi se trudil, kdor bi si prizadeval tc in enake geologiške prigodke tajiti; pa sejmu jih tudi tajiti treba ui. naj si bo še tako pazljiv čuvaj siouski. kajti Pij l\ so Iti. novembra 1852 Avgusta Nicolas-a izvolili ali imenovali viteza Pijcvega reda zavoljo njegovih izversiudi kti|ig. kterim jc naslov: Philosophischc Betrachtuugen iiber das Christcuthum, iu v kterih tudi on terdi, da omenjeni joih ni le štiri in dvajset ur dolg; sv Avguštin, sv. Cipriau. sv. Gregorij Naziančau. Origen pa iu drugi so ravno teh misli. Pa (udi sv. pismo ne pravi, da je Bog vseli šest dni stvarjcval, to je, z močjo svoje vsei .ogočue volje iz ničesar stvari vsakega bihliškega dnev . napravlja!, ampak kakor Bossuct pravi: je Bog pred i ceikom iu pied vsem časom stvaril, v času pa je le okiočal I VII e Klevat. sur les mvst.) ..V začetku je Bog stiard nebo iu zemljo. Pa zemlja je bila pusta in prazna. Iu Bog je rekel: Bodi i. t. d." Baco pa pravi zastran tega: Iu den \Verkeu der Schopfung seheu vvir einen zvveifachen An-Hu-s der gottlicheii Krali uud Gevvalt: der eiue bezieht sich auf seine Macht. der andere auf seine \Veisheit. Mer ciste giebt sich he-oudeis iu der Schopfung der Materie kund. der autlere dagegen in der Schonheit der Form. vvomit »lic Materie nuumehi bekleidet vvird. Wcun die h. Schrifi von der Materi«* redči, so sagi sic uiis nicht, tioti babe gesproehen. da-.- Ilimmci uud Frde vvcrdeu sollteii, fiat coelum et terra; da- i-t viel-melir eiue liedevveise. die er anvvendet tur die folgrudeii \Verke. \Vahrend also die Schopfung der Materie sich zeigt als das blossc \Vcrk seiner lland. liagt hiugegeu die Kiiifiihruiig der tiestalt iu die Materie dcu Charakter eiue-(»esetzes oder eines Befchles;" — .in ti tekst je v knjigi natisnjen, kojo so Pij l\ pohvalili i Pliilos. Stud. ubei d Christ. v. A. \icolas Seite 331 3. Aullage). Ako teilaj kdo pravi, da Bog je v začetku nebo m zemljo, ki je pa še pu-tu iu prazna hila. tedaj celo osvetje ob enem stvaril, iu da je še le pozneje v več zaporednih dobah to pozemeljsko /.mešanimi vredil. io morebiti tudi drevje, živali itd. iz zemeljskih tvaiiu se začeli zapovedal. taki gotovo ue taji vseinogočno-ti Božje, tudi ne Božjega ueposredujega djanja pri stvarjenji, ker so tudi naturue postave iiepo-rednji izraz vsemogočne volje Božje, po kterih sc še zdaj žive in nežive stvari ua svetu začenjajo. kakoi je bila nepo-reduja volja Božja, da so se vode zbirale v vodnjake, da so se vzdigale kviško. iu da jc po-talo morji iu se jc pokazala suha zemlja itd., iu kakor se mi zdi. lii bilo tukaj iiijencga st varjenja v pomenu katekizma | uamre« iz ničesar kaj napraviti), ampak le vredovanja ze bivaiocih tvariu potreba. Tako uči geologija, temu ne nasprotuje ue sv. pi>mo ne sv. kat. cerkva, zato se mi zdi. da m ui|cuega vzroka, bibliški jom v drugem pomenu jemati, kakor ga jemljejo keršauski razlagavci sv. pisma, in sem. kakor \\ i-eman. prepričan, da se vera nikakor ne podpira z odmk< vanjem. če tudi podsredujim. ze sto iu slokiat dopiicauih geolo-giškili prigodkov | \Vi-cinan . Zu-ammeuhaiig zvv i-cheii \\ i--seiischaft und Olfenbai uug. lleutsche verbess. und vcrmehi-te Aull. v. l)r. Benedikt Ueiuharl Seite 24» ) Iz Tersta. (Konec.) Bili smo. kakor že popoivaoic nanaša, večkrat pričujoči, ko se je slovo jemalo, ločilo in pa spet sošlo, pa še nikogar ni-iuo vidili lako giuljivo obledeli iu oiiemiti, kol tega zivocutncga fram i-kana. ko je po besedi in stisku rok zvedel, de smo njegov iojak iu de smo pri.-li iz ..cesarskega stolnega me-ta." To njegovo nepričakovano veselje pa veči del pi ipi*ujcm» temu, de je ze dvajset let pošlo, kai -amolni uiisijouar ui vidil nobenega rojaka iz omenjenega stolnega mesta, ki bi ga bil v inaternem (?) jeziku nagovoril in mu gorko v roko segal. Vse duhovno opravilo s svojimi verniki, naj že bo na prižnici, v spovednici ali pa s presveto popotnico pri smertni postelji, doveršuje le v tujem, to je . v francoskem in indijanskem jeziku. Kar nam je pa pri tem mniškem življenji najbolj v serce segalo, bilo je uboštvo in brezpomoč, s kterima se ta pobožni duhovnik bojevati mora, kar mu v njegovem svetem poklicu toliko neprilik dela. Skorej vsi udje katoliške cerkve, kteri so iz spreobernjenih Indijancev iu inešancev, so saini tako ubogi, de se od njih nobenega pripomočka ali pa milošnje upati ne more. — — Pobožni frančiškan. ki pri svojem uboštvu za hišo in za cerkev le malo storiti zamore, opravlja sploh sam du-hov.-ke in cerkveniške opravila; on lišpa in kinču oltar, mala podobe svetnikov, si zvoni k maši, in zraven tega • •skerbuje še tudi svoje revue domače reči. V nedeljo srno bili pri službi Božji. — — Med mašo •o peli štirje mešanci v belih roketih po latinsko, in sicer tako pobožno umetno, de bi se v a d I j a t i dalo, de umejo vsako besedo. Pridigalo se jc po francosko, ker ta jezik večji del otočanov govori. Beseda bila je lahka domača iu prostemu ljudstvu umevna. Popoldne pa je neutrudljivi duhovnik po.ločeval v indijanskem jeziku take, ki so še le pred kratkim k sveti veri pristopili, al pa zavoljo starosti in vlabe glave druzega jezika ni-o znali. Ko je ta iskreno prepričani in v poklicu goreči duhovnik blagoslov dajal svojim vernikom, ki so vsi pokleknili, obraze zagernili iu pa pobožno sc prekrižali, se je nam še bolj iuako storilo, dc (ako blago opravilo zavoljo pomanjkanja časnih pripomočkov še boljše in dostojniše tekniti ne more. O kako blagovito bi vender katoličauski misijonar tu dopolnoval svoje opravila, ko bi imel potrebnih pripomočkov ! Bil bi mlad o-1 i učenik. bolnim zdravnik. ubogim pomočnik itd. Oc. Otonov sošolec. Iz Tersta. 22. svečana. Danes smo imeli tu na c. k. gmnazii posebno slovesnost. Blagovolili so podeliti naš presvitli cesar njenemu tnuogo zasluženemu vodju, g. Ven-eeslavu Jožefu Mencelnu . ki se po 35letnem trudu v pokoj poda, zlati kri/cc za zasluge s krono. Sošla se je bila v okiučani molitevnici šolska mladost s svojimi gg. učeniki iu vodji druzih tukajšnjih cesarskih učilnic. Ob enajstih pa pridejo gg. milostljivi škof Jernej l.egat. dvorski svetovavec baron Steriieek , šolski svetovavec Pavišič, mestni župan Porenta in šc nekaj tlruzih počastuikov. Dvorski -vetovavec jc v svojem nagovoru prav serčno povzdignil /.a-luge verlega vodja in mu potem pripel omenjeni zlati križec. Xa to sc vodja ginljivo zahvali Njih Veličanstvu za postavitev, učiteljski skupšini za njeno marljivo pripomoč m podbtiduje šolsko mladost, sc tako vesti, de bode kdaj ••as? iu ponos svoje blažene deržave. S trojnim počislavnim ../•vio" ua presvetlega vladarja se je končala slovesnost. Iz Notranjskega. K. — (Igra za postili čas.) Bral sem v slovenskih listih hvale vredno prizadevo predstojuištva rokodelskega društva za spodbudo blažili čutil pri udih tega dni-tva z nedolžnimi veselicami. Bral sem. da so take nedolžne veselice tudi \lojzijanci imeli. Ko sem liste na stran položil, začel pa iskati iu zbirati tvarine za postne pridige in sc vč da tudi svetopisemske prilike od zgubljenega sina nisem zgrešil, me iieprcvidoma misli obidejo: Toliko veselic je v di ušivih, čitavnicah in posameznih družinah. pa ne spomnim sc še, da bi se bila kje svetopisemska prilika od zgubljenega sina z osebami igrala. Kako primerna bi bila ta igra za sv. postni čas. Gotovo nedolžna, pa koliko blazih čutil bi tudi v sercih gledaveev obudila! \a, hi se kaka bistra ^lava potrudila to priliko v igro z osebami predelati, kakor n. p:, zgodba egipt. Jožefa, in naj b: «e kje poskusila Žalostni Oče. ki svojfglavuvmu otroku delež odšteva: kaj morebiti njegov trat govori: kako se poslovijo; ošabni mladeneč v sredi hudobnih pajdašev; potem pa razcapani svinjski pastir; njegovi sarnogovori; vernitev ; prihod pred očeta; veselje vsih itd.: vse to bi se dalo prav živo poočitovati. Taka igra, do konca speljana, bi morebiti marsikomu globokejši do serca segla, kakor dolge ekscrcicije. Iz Gorice, 24. sveč. —ni— Dau novega leta preteklo je leto, kar so tatje odnesli ciborij iz naše velike cerkve po noči. pustivši pa vender presv. zakrament v ta-bernakeljuu. Fuaka ali še hujši hudobija se je letos ponovila v kuratni cerkvi sv. Roka Podturnorn. Pervo postno nedeljo namreč proti 8 zjutraj je nekdo ukradel ue le ciborija iz taberuakeljua. ampak tudi odnesel presvete Hostije, ki so bile v njem hranjene. Pač zgrozivno djanje za vsacega, kteremu le iskra češčenja do naj Svctejega še v sercu tlije! Kam bi se imeli enaki oskrunjevavci vpisovati? — Naj se le Renanovi knjižurači prosti tek pusti, se bo gotovo njen vpliv prej uli poznej tudi med lačni proletariat vrinil. kterega nasledek pa bo tudi gostejši ponavljanje omenjenih oskrunjevanj in tatvin po naj svetejih krajih. Bog ne daj tega! Zatoraj so uuš prezvišeui vikši škof še prav o pravem času v svojem taiijaiiskem pastirskem postnem listu posvarili verne svoje nadškolijc zoper Renanovo knji-žuro, naj bi ua puhlo čenčljanje overženega bogotajca ne zgubili vere v Jezusovo božanstvo, ktero je skoz in skoz tako jasno iu jederno prepričano in verovano že skor 19 stoletij, da le neumnež iu več kot prederzni hudobno/, se mora imenovati, kdor koli bi to tajiti hotel. Iz Ljubljane. Naš prečastitljivi gospod misijonar Fr. Pire so zdaj že čez teden zopet v Ljubljani iu se pripravljajo s svojo zbrano deržino na odhod nazaj v svoj misijon. Kolikor se zdaj ve, pojdejo z njimi: iz ljubljanske škofije duhoven v. č. g. Jož. Buh in 3 bogoslovci: gg. Jan. Žužek L, Nace Tomazin in Jaka Trobic III.; iz goriške vikši škofije 4 bogoslovci: gg. Alojzi Plut, Janez Tomaževič, Jaka Erlah, Ivan Velikanje; dva učenca goriška: g. Ivan Pirnat (petošolc), g. Blaž Dermastja (šesto-šolc); šest bogoslovcov iz Paderborna. Tudi izined ljubljanskih študentov, ki se jih je silo veliko ponudilo, mislijo uektere seboj vzeti, da bodo tamkej potrebnih reči se izučili in potem duhovni posvečeni ter misijonarji postali. Verlega prijatla misijonu so se skazali posebno goriškim bogoslovceiu, ktere so bogato obdarili, visoko častiti gosp. Janez Budav, kanonik, semeniški vodja, šolski nadziratelj itd. Vsi obdarjeni bogoslovci Jim preserčno zahvalo naznaiiujejo in obetajo, vedno moliti zanje, da bi se vdeležili vsega zasluženja, ako je Božja vo!ja, da bodo mogli kaj za zveličanje Aiiierikaucev delati. Bog Jih živi! Tudi mnoge druge veselje obhaja, v Ameriko preseliti se. Iz Štajarskega je pisal neki posetnik iu rokodelec gosp. Pircu, da sc zbira več čverstih iu umetnih rokodelcev, ki mislijo s svojimi deržinami vred v Ameriko preseliti se. kadar se nar manj 20 deržin zbere . iu prosi gosp. misijonarja za svet v tej zadevi. Mičuc iu za Slovane častno reči se berejo v dveh pismih gosp. Pircovega namestovavca v Ameriki (iz kterih sicer tihotapsko tukaj kaj povemo, pa upamo, tla dobrotljivi gosp. misijonar bodo prizanesli). V pervem listu 29. grud. u. I. g. Jož. Anton Marija Giiss. njih namestnik, lepo prosi, da naj se gosp. misijonar Pire nič ne prenaglijo, temuč .,naj tako dolgo čakajo, da bodo iz svoje lastne dežele dobili stanovitnih misijonarjev, ter naj se nc zanašajo na parske in francoske, ako bi v svoji lastni deželi precej ue dobili duhovnov, Nemci iu Francozi nc bodo obstali, ker nimajo zmožnosti za jezike, kakor Slovani. Vaši stanovitni rojaki." Iz ravno tega pisma je tudi očitno, kako močno ljubljeni in spoštovani so gosp. misijonar Pire v Ameriki. „Ves Crovv \Ving," pravi pisavec. pozdravila o«i/.dravlja iu močno koperni. zopet kaj od Vas slišati. Vašega godu dan. ko se je podoba Vašega patrona na altarji lesketala, je bila cerkev bolj polna, kakor kako nedeljo." Potem nasledvajo velike pozdravila in vošila, poslednjič zopet priserčna prošnja „v prid časti Božje iu zveličanja indijanskih divjakov, da naj »terpijo s poterpežljivostjo, ki po zaterjeni Zveličarjevi obljubi Htotereu sad obrodi, ter naj ue zapušajo poprej svoje dežele Kranjskega, dokler nar manj šest slovansko govorečih duhovnov ne d o b i j o.4* V drugem listu 19. pros. 1864 ponavlja g. vikarij Gass poprejšnjo prošnjo in piše: „V svojem poslednjem pismu sem bil pozabil pristaviti, da v god nedolžnih otročičev je mesec razlijal sijauje v podobo moštrance, kar sem razlagal za dober prcdpomen, da bote, Prečastitljivi gospod! poterpež-Ijivo sterpeli v svoji deželi dotlej, da iz svoje lastne dežele nar manj šest duhovnov skupaj imate, da bote mogli z njimi svoji duhovski oblasti (jurisdikcii | zročene indijanske misijone oskerbeti. Odpustite moji nadležuosti v tej reči, ker zmiraj se bojim, da se povernetc brez duhovnov. Pred S dnevi je bil pri metli pervi poglavar iz Vinibugošis l.ake iu me je vprašal, če pridem tje gori. Rekel sem mu, da v začetku svečana iu dal sem mu ko ,,tnasinaigaii" za ,.o-gimansag" tobaka. V nedeljo sem bil v Belle Prairic, kamor sciii hotel žc ob novem letu iti, bil je pa takrat tako steklen mraz v zavezi z vžigajočim viharjem, da mi je skoz 4 dni kava v sklediei vse do dna v led zinerznila. Čez noč mi je kruh zmerznil, da je bil kakor kamcu____Zdaj je mraz pojenjal. .. . Vse poprašuje po Vas v Belle Prairie, kakor tudi tukaj ob nedeljah vse pozveduje; in vsi tni uaročujejo pozdravila do Vas. in ljudje se močno vesele, ako prav veliko duhovnov sebojpripeljete. .. Pred sklepom je še enkrat prav živo priporočevanje za duhovne. Čuditi sc mora vsaki človek krepki delavnosti č. g. mis. Pirca v toliki starosti. Kodar ho hodili po deželi, so zmiraj pridigali, iu še poslednjo nedeljo trikrat v Frančišk. cerkvi Božjo besedo ozuanovali. Opomniti moramo posljednjič še posebue časti in veselja, ki ga je te dni kmetijska družba napravila tolikanj zasluženemu rojaku in misijonarju. Odbor te družbe jim je namreč zročil prelepo poslavilno pismo, v kterem serčno hvalo naznanuje za vse, kar so v. č. gosp. Pire storili za našo deželo. Pismo slovensko časti obdarovanca iu darovavce. Tako-le je: Prečastitemu Gospodu KRAMT PIRtT mnogozasluženemu misijonarju v severni Ameriki! Slavni Gospod! Prihod Vaš v domovino našo, ki Vas še zmiraj kot svojega dobrotnika v hvaležnem ^ercu nosi, naklada kmetijski družbi dolžnost, ne le, da svoje veselje naznanuje, da Vas je po toliko težavnih opravilih v nogradu Gospodovem v daljni Ameriki Previdnost Božja po preteku 28 let krepke in zdrave ua Vaš dom pripeljala, temuč da Vam svojo serčno zahvalo razodeva za (rud Vaš, s kterim ste pred 40 leti tako rekoč stvarivec umne sadjoreje na Kranjskem postali. Slavni Gospod! Seme, ki ste ga sejali pred odhodom Svojim od nas , rodilo je toliko bogat sad, da ponosno moremo reči. da Krajua ui več zadnja dežela v veliki naši Avstrii. Priča tega so nam sadne razstave bile, ki smo jih trikrat vidili v Ljubljani. To je naj bolj Vaše delo! zakaj Vi ste bili pervi, ki ste z besedo in djanjem položili podsloinbo temu razdelku kmetijskemu, ki pospešuje materialni blagor domovine naše. Ko se tedaj Vašega prihoda kmetijska družba poslužuje, da Vam razodeva iskreno hvaležnost v imenu cele dežele za veliko dobroto, ki ste ji jo skazali v povzdigi sadjoreje. Vam izročuje Vašega ..Ve rt n ar j a" že v tretjem iztisu, ki naj Varu bode spomin, da ime ,,Pirc" je z zlatimi pismenkami zapisano v zgodovino ne le kranjske, temuč vse slovenske zemlje. Sprejmite blagovoljno ta spominek! Mili Bog pa uaj Vas srečne vodi in varuje po vseh Vaših polih, pa Vas zopet pripelje v domovino Vašo. domovino našo. kadar koučate svoj veliki poklic na tuieru svetu ! Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljaui 28. januarja 1864. Hdelis Terpinr b. r.. predsednik. Dr. Janez Bleiwei* •. r.. tajnik. Minf je hej norega po širokem sretu ? Sedanji stau po svetu je taki, da povsod vre, po nekterih krajih bolj, po nekterih manj glasno, sein ter tje tudi kipi; boje se pa, da bi ne skipelo v spUšnjo vojsko. Kaj pa da se v tem kropu kuha, blezo tudi sam bistri Napoleon dobro ne ve. Iz Slesvika se nekaj dni že nič posebnega ne sliši, ker močni duppelski zakupi utegnejo zaveznikoma še kaj časa kljubovati. Nekaj šuma ho zagnali, ker mi Prusi tudi vJutlaudijo segli iu vzeli Dancem Koldiug. perv.* znatno mesto v Jutladii ua poli v Kristiansfeld iu Friderici-jo. Svedija je zavolj tega ua angleško prizadeto z Danijo zavezo sklenila, da ji bo po suhem in po vodi na pom»č pritegnila, ako bi vojska žugala več kot le Slesvik v zastavo vzeti; Francija pa da se je storila porokiujo te zaveze. Po tem takem bi stale te moči zoper Prusijo iu Avstrijo. Pravijo, da Avstrija iu Prusija niste edinih misel u Sle— viku iuJutlaudii. ker Avstrija je zmerna. Prusija predeleč sega. Naj poslednjiše se je tudi razglasilo o pogovoru, kterega je Anglija uasvetvala. da bi se šlesvik-holšleiuske hoinatije poravnale, in ki ste ga neki Avstrija iu Prusija sicer sprejele, veudar pa da med tem časom vojske ne mislite ustaviti. — Zastran Mezike *e naznanila močilo križajo. Nemci strašijo po časnikih nadvujvoda Maksimilijana, kolikor morejo, da bi ne sprejel oudotue cesarske krouc iu vsakterih zadreg pripovedujejo; francoski listi pa se hvalijo, da se Fraucozom dobro godi. da se njih nasprotniki (Jua-rezovci) sami ined seboj rujejo. V nekem takem tepežu med seboj so jih 30 pobili. — Poljaki Rusom zopet hujši pritiskajo z uporom in skrivno narodno vlado. — V Grecii iu ob spodnji Donovi se klice mirti ue razcvitajo. — Od angleške kraljice se uinogo govori, da se hoče vladi odpovedati. — Marsikteri česki beletristiški listi svojega sto iu stokrat prežuljenega llusa zopet žulijo iu žalijo, iu ue morejo se ločiti od njega, kakor čevljar od smole ue. Ta večna dražba zoper katoliške Slovane je menda pospeševanje tiste vzajemnosti, ktero sicer radi priporočajo. V Bogšaii-u v Bauatu, kakor ,.C\r. a Meth." po „Ung. N." piše, je 310 ondotnih nezedinjenih grekov izreklo, da so pripravljeni v katoliško Cerkev prestopiti V Rimu, kakor je znati, bose pred koncem I. 1864 novo posvečevauje služabnikov Božjih. Blažena, ki imata biti med svetnike prišteta, sta: Blažena Fraučiška Marija peterih kervavih ran, in blaženi Jožafat Konkevic. vikši škof v Polocz-u. Ta sveti prelat, rojen v Volodimiru, je bil bazilijanski minih, in v samostanskem življenji kakor na višjiškofovskem sedežu zgled zatajevanja. Vedno si je prizadeval spačene k pokori napravljati, krivoverce in raz-kolnike spreobračati. Leta 1623, 12. kim. so ga krivoverci. nadraženi od pološkega razkolniškega in vsiljenega škofa, razdraženo napadli in neusmiljeno umorili, s kolini iu palicami pobili, truplo pa po cestah vlekli ter ga h kamni na vratu v reko vergli. Verniki pa so truplo iz vode oteli iu ga v stolni cerkvi pokopali. Razni čudeži so skazali svetost viksega škofa, tako krivično za vero od sovražnikov umorjenega. Sveti zbor obredov je I. 1624 z določilom poterdil, da je niučenstvo tega vikšega škofa očitno spričano. iu da so mnogoteri čudeži njegovo svetost poterdili. Torej ga je papež 1'rban VIII naslednje leto 16. majnika v zapisnik spričevavcev ali mučencev pripisal, in praznik njegov postavil 12. kim., poterdil tadi mašo in denevnice za red hv. Ha/.ilija in za vse katoliške cerkve na Kusovskem. Nesrečo v Sautjami v Aoieriki, kjer je veliko ljudi '/gorelo, moramo še enkrat »meniti. Vsaka reč, zlasti pa tud) čudna, se v začetku rada presili. posebno kadar je ka) tacega. da je s cerkvijo in katoliško vero zedinjeuo. Tako je bilo tudi tukaj. Ni zgorelo 2000 ljudi, tudi ne 1 Snu. ne 1500, tudi 500 ne. Naj poslednjiši naznanila jib devaja na 200, ki je tudi še grozna in velika nesreča. Morebiti jih pa tudi še toliko ni bilo. Iz Bolgarije. ( Kat. List.) Bolgarski vikši škof So-kolski. ki so bili llusi razvpiti, da je zopet odpadel, živi se vselej in je stanoviten v katoliški veri. Naj posledujiše naznanita do Propagande v Rimu to reč poterjujejo iu ni dvoma. »Ia je bil res s prekano izpeljan iz Carigrada, v začetku zapert v nekem razkoluiškcm samostanu, pozneje prestavljeni' itrujega blizo Kieva, kjer še zdaj stanuje. O. Ivan K. Faleronc. apostoljski načelnik frančiškanske misije v Carigradu. kteremu je bila dana naloga, da naj to reč preiše, je zastran tega poslal Propagandi neoveržljive dokaze. naznanilo se natanko zlaga z dopisom iz Kieva v ...lotirnal-u de Coristantinople" IK listop. u. I. „Ni vec dvoma, da mlgsp. Sokolski. nesramno ugrabljen svoji čedi. je stanovitni* iu srečno ostal zvest kalol. Cerkvi in da zapert v razkoluiškcm samostanu mora terpeti vse hudo." Vemo, •Ia iioi-ki Mul se bo na vso moč prizadjal. da bi se ta pre\tedni cerkveni častnik, vikši škof bolgarski, v svobodo spia\il. Zadei žkov se gotovo ne bo manjkalo, pa tudi z druge strani se ue bo uic opustilo, kar bi moglo to reč po-pe«iti. Lesniki, Jabeika in tesni ka, X V aršavi je neki Ru-» ukazal oo. Beinardincem, da se morajo v 3 dneh pobrali iz svojega samostana, ker bo i/ njega napravil derzavne ječe. Da bo uboge Poljake v njili jecil. kaj pa da? Ni pa čudo, ce razkolnik ropa ka-t dieana. ker na Laškem katoličan s katoličanom tako dela. I'ia\ica je šla spal. — Freimavrarija sadanjo dobo imajo v 2 .'»s beznic ali lož s 500.000 bezničarji ali djavnimi udi, uedjavnib je neki kake tri milijone. Prepovedana je bezni-carija na Spanjskein. A vsirijauskcui iu Ruskem. — Pomoček /opei pijanost. Uerd dedec v luteruald-u. prepričan da se je bit upijanil iti je svojo ženo iu otroke terpinčil, je bii obsojen: I. sc delj easa zapert postiti; 2. je bil po zandarmii - i ha u tir jih je 25 spravil; 3. bo po-lan v spokorno hišo /a pol drugo leto; I. bode po prestani kazni zgubil pravico pili. bodi si po kerčmah ali po druzih hišah; 5. mora sodniške -iroške plačati. — Tisti žlezasti ..Comitato nazionale," ki ima v liimu toliko piavicc. kolikor žohar ali šurk v mleku, ie o Pustu tujcem v Kimu vštulil razglas, s kterim je pre-povedoval se vdeleževali pustnih veselic, da bi ne zabavljali u/aljenju suzujega ljudstva!" ..Armouia" pa pravi, da tri ieei IjiiiUtvo sužnje delajo: zatiranje njegove vere, njegovega časnega prida, njegove osebne p r o-sio-.ii. — potem pa jasno dokaže, Ua s temi tremi šibami >e lan* ljudstvo v novi Italii. — nc pa v Kimu. kjer je ljiidsi\o lako svobodno, da bi si \e* laški narod srečo %osil. ako iti bil v taki sužnosti, kakor je rimsko ljudstvo. Na Ogerskcm lakota hudo vdeluje, 21. u. m. je v Sol-iioku pet Ijmli za lakoto umerlo. — V Drinopolji (Adria-iiopeluu l iu okrogu je lo zimo do 200 ljudi zmerznilo. — Slavni francoski derzavuik, visoko učeni zgodovinar iu iz-terstui govornik Ičuizot se h i zoper bogokletno Keuaiiovo knii/iiio /a Sinu llozjega potegnil v posebni knjigi ki jo bo ua -\illo dal. >la\a mu! — Izmed 1 tolovajev, ki so hotli ee-arja Napoleona umoriti, sta lireko in liabuko na gaieio. Skaljoiii in Imperatori pa po 2<> let \ ječo obsojena. MMnhorske spremembe. V ljubljanski skolii. Fara šmartiu pod Šmarno goro je podeljena gosp. Antonu Namre-tu, lokalistu v Kopanji; le-ta lokalija je torej 24. t. m. razpisana. V teržaski škofii. Cmeri je gosp K a r o I M a r e n c i, baron Mahrenfel* in Schonegg, mlad duhovnik v pokoju R. L P Dobrotni ftarori. Za Kiharje\ spomin k. P. n. gosp. kan. in kanci. O. Vclkaverh 15 gld. — fi. Ant. Tavčar, škof. kapi., 3 gld -- S Šmarne gore 2 gid. Za misijon gosp. Pirca. .lan. K. 1 gld. — Kr K. 2 gld. - S Šmarne gore 2 gld. Za u b o ž n o cerkev sv. Duha v č a t e š k i du-hovuii. (i. M. Km. 1 gld. imogorori z gg. ftopisorarci. Bivajočemu in l>i\šemti: Lepa hvala! Naročeno sc bo.le opravilo 1». H. .s. v R.: Strinjenje obrh p<»g. je negot. in t«rej ne kaže: prcstavlj. hi bilo silo mučno; torej upamo, da hote tako zadovoljni Drusii se Imile spoliulo. — Kr. S. v Si. gor.: \ se »tobite po hukv. g. Gerb. — G. And. >1. v G.: Zastran lista, ki je bil sicer od tod poslan, pri oitpravn. govorili; — spis ..pripovedka'* (poslan 10. jan ) pride na tersto nar prej ko bn moč. drosega nam m došlo. — Preljubim rojakom. V malo dneh, ko sem se mudil pri svojih tiolirih rojakih iu več krajev obiskal, sem povsod najdel toliko ljubezen in prijaznost, de je bilo moje serce močno ginjeno. Bog Vam obilno pnverni Vašo priljudnost, preljubljeni moji rojaki! pa ludi darove, ki ste jih za moj misijon darovali, čeravno za to nisem bil nobenega povabila razglasil, in bodite prepričani, de se bodo obračali v namen, v kakoršnega ste jih dali. In Tebi, slavna kmetijska družba! serčna hvala za tako lepo počislanje, ki si mi ga razo-dela v imenu moje lepe domovine. Spominek , ki si mi ga zročila po slavnih svojih udih, blagu-rodnih gospodih, predsedniku Fidelu Terpincu in dr. Janezu Bleiwei.su, mi bo vedno prav drag ostal in prizadeval si bom tudi v daljni Ameriki vrednega skazovati se dobre misli, ki jo moji nepozabljivi rojaki od mene imajo. In zdaj ko se od Vas — blezo za vselej ločini^ in se podam nazaj k svojim ljubim Indijanom, Vas prosim, priserčni rojaki! molile za-me. tle hi usmiljeni Bog, kakor do zdaj, tako tudi v prihodnje moje delo blagoslovljal. Molimo eden za druzega, de se enkrat v Očetovi hiši stanovitno snidemo; tukaj je veselje s sprijatli kratko. Za svojega upravnika sem naprosil g. vrednika ,,Zgodnje Danice," ako bi imel kdo kaj izročiti za oprave mojih cerkev itd. Ako bi mi kak prijatel želel pisati, naj napis tako-le naredi: Rev. Mr Franci* Pierz, kath. Missiouarv at Via Cro\v Wing, Wicn, Miuesota, Bremen, Nordamerika. Nc\v Vork. V Ljubljani 28. svečana 1864. ITanči^k Pire. kat. misijonar.