Poštnina plačana v gotovini Štev. 11 ZADRUGAH Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili v Ljubljani VM Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številk« stane Din ISO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Z. Ljubljana VIL, ® - - -----------------------------------------------------------------------------— Razvoj zadružništva v zadnjih ste letih Letos v resnici ohbajamo stoletnico pričetka zadružnega gibanja. Leta 1827 se je dr. Kingu v Brightonu posrečilo, ustanoviti zadrugo imenovano »Co - operativ Trading Association«, ki je izzvala ustanovitev še par sto sličnih zadrug v različnih krajih. Žal, da je že po par letih, menda radi nerazumevanja zadružnikov, pričelo to gibanje hirati, dokler ni končno popolnoma zaspalo. Šele 70 let po teh dogodkih se je prizadevanju Rochetelskih Pionirjev« L 1844 posrečilo zadružno gibanje obnoviti, ki se je obneslo in je do danes razširjeno že po celem svetu. Vsekakor je prvi poskus služil tudi —**n«*caiškim pijonirjem za vzgled, da- sc pc /svili zadružno gibanje in njeno misel na solidneiše in zdravejše temelje, kakor dr. King. Pravo stoletnico razvoja zadružništva v, obliki kakor obstoji danes, bomo sicer slaviii šele leta 1944, vendar prvi poizkus ne sme biti pozabljen. Če hočemo biti pa pravični, niso niti Rcchdalski Pionirji po prvem neuspehu edini, ki so započeli to gibanje. Tudi Francozi se ponašajo in hočejo imeti svoj kos slave o zaslugah na zadružnem polju, ker so oni v resnici že leta 1885 ustanovili prvo zadružno podjetje, ki so mu dali ime Au Commerce Veridique« (k poštenemu podjetju). Naj že ho kakor hoče, za nas velja zgodovina, ki nam narekuje stoletnico pričetka zadružnega gibanja in to je rojstno leto 1827. Vse je bilo zgolj poskus, ki se pa ni obnesel, zato pripada slava le Rochdalskim pionirjem, ker to kar obstoja danes po vsem svetu, je njihovo delo. Zakaj se je ta poskus posrečil. Zato, ker so postavili Rochdalski pijo-nirji -temeljni princip, da se čisti dobiček iz zadružnih podjetij deli na člane, ne po višini vloženega kapitala, marveč po višini nakupljenega blaga. Postavili so načelo, da dobiček ne sme pripadati v razmerju kdo je bogatejši, marveč v razmerju, kdo se v podjetju najbolj udejstvuje s- svojimi nakupi. To načelo je v bistvu nasprotno od načel prvih ustanoviteljev zadrug, in to načelo je še danes .glavni princip v zadružni trgovini, zato se je tudi zadružništvo, ustanovljeno na tem principu, obneslo. Le tej vodilni misli se je zahvaliti, da je danes milijone in milijone ljudi vstopilo v krog zadružništva. Leta 1848 se je pričelo v Evropi velikansko gibanje za politično prostost. Revolucije v Franclji, Nemčiji, v Avstriji in Italije so bile pričetek do takrat pokopanega socijalizma, ki niso ostale brez pomena za zadružništvo. To leto bi v resnici lahko skoro imenovali ustanovno leto zadružne misli in cene to, pa vsaj periodo, po kateri so se tako v Francij*, kot-v Angliji apcičeke-ushusav- Ijati prve produktivne zadruge. To leto so se pričele v Nemčiji ustanavljati hidi Reiffeisnovke. Značilno je, da se je vsake zadruge oklenilo le nižje ljudstvo, da se z njimi osvobodi kapitalističnega prekomernega izžemanja in da se osvobodi raznih brezsrčnih pijavk, takozvanih oderuhov. Leto 1848 ne pomeni velik korak naprej samo za kreditne in produktivne zadruge, marveč so se s tem letom pričele krepili tudi konzumne zadruge, ki so danes prepredle že celi svet. Produktivne zadruge tudi nanes še niso na višku, ampak združevanje malih produktivnih hzadrug v eno celoto, pomeni še veliko bodočnost, ker koncem koncev, ako gredo po tej poti razvoja na mej. mora nastopiti trenutek, ko se tudi na polju produkcije osvobodi mali človek privatnega diktatorstva. 'Od leta 1848 dalje je začela toraj zadružna misel pronikati s takim zanosom in s takim razmahom, da se je leta 1884 že porodila misel ustanoviti Mednarodno zadružno zvezo« in sicer na ta način, da se združijo, v posameznih deželah vse zadruge v. eno organično. celoto, in te celote naj bi tvorile goraj imenovano Internacionalno zadružno zvezo. Tudi to se . je posrečilo. Ta zveza zaenkrat še ni bila nič drugega, kakor enot- na propagandna organizacija, vsebuje pa še danes seme bodoče Velenakupne zadruge, ki se je v tem trenutku deloma že ob-istinila. Ta »Mednarodna zadružna zveza«, kateri so ob ustanovitvi pristopile Francija, Anglija in Italija, ima že danes v svojem krogu 34 dežel. Ce se hoče poceniti življenjska sila kateregakoli organizma z ozirom na razvoj in zmožnost, potem pripada v tem oziru prvo mesto zadružnemu organizmu. In če vzamemo nesrečno leto 1914 ob izbruhu svetovne vojne, vidimo, da so vse socijalne organizacije bile oslabljene in so celo propadle, samo zadružne organizacije so častno prestale težko preizkušnjo. Tudi takoj po izvršenem miru, so se edino zadr. organizacije naprej okrepile 4r. .pomaožiie, -.Kam. druga m. se je pač mali Človek moral zateči po pomoč in zaščito, proti razpaslemu povojnemu verižnistvu in oderuštvu, če ne v zadrugo. In ravno iz teh razlogov se je ustanovila tudi naša Nabavljalna zadruga in tisoče drugih zadrug, kjer so ljudje našli najboljšo zaščito in najprvo spoznali vodilno idejo zadružništva,' vzajemnosti in samopomoči. Ljudstvo in države v Evropi so priznale velezaslužno delo zadružništva med vojno in po vojni. Danes vidimo vo lilne zadružne mtože Evrope na častnih mestih v vseh državah, kjer so jim izročene v uradovanje važne funkcije. Eden med njimi je predsednik Poljske republike, eden je direktor mednarodnega urada dela v Gentu. Vsi ministri Finske so vodilni uradniki Zadružnih podjetij itd. Kratko, vse. države so uradno priznale, da je zadružništvo obče koristna institucija. Leta 1920 je pa zadel zadružništvo hud udarec in sicer v Rusiji, ker se je bohse-vikom zdelo zadružništvo preveč meščanska institucija, ki ga je hotela boljševiška vlada izsesati; in v Italiji, kjer je fašizem začel ubijati zadružništvo kot preveč soci-jalistično institucijo. Medtem se je začelo v Rusiji zadružništvo okrepljevati, ker mu je sovjetska Vlada že leta 1924 vrnila zopet svobodo razmaha. Bodoče si ne bo država asimili- rala zadružnega gibanja, marveč nasprotno, si bo zadružno gibanje asimiliralo državo. Že danes je na tem, da se bo iz Sovjetske Rusije ustvarila Zadružna Rusija, katero so že pred 40 leti prerokovali. • Slabše gre v tem oziru v Italiji, kjer se je zadružništvu vzelo vsako svobodo razvoja in pokreta, ker se je enostavno podržavilo. Upati pa je, da bo Mednarodni zadružni zvezi uspelo, da osvobodi zadružništvo prevelike fašistovske protekcije in da bo nekoč tako svobodno dihalo, kakor diha danes v Rusiji in v ostalih državah. In ko bo zgodovina kedaj pisala o velikih delih, ki so jih ustvarili veliki možje za človeštvo, ali ako bo ipisala o političnih ali strokovnih organizacijah in njih dobrih delih za človeštvo, potem bo zgodovinopisec gotovo dal prvenstveno zaslugo za dobrobit človeštva in njegovih koristi edino zadružnim organizacijam. Spominjal se bo raznih velemož in raznih zanimivih in važnih dogodkov, vendar dogodkov dela in uspehov zadružništva in koristi za celokupno človeštvo ne bo mogel niti z daleka s peresom tako opisati, da bi bile vse vrline, koristi, uspehi in dobrote tako pojmovane, kot so se dejansko vršile in kot so se dejanko izvršile in se še danes vrše. Opisali smo kratek pregled zadružnega gibanja v preteklem stoletju, ki je prinesel dragocenih koristi malemu človeku in tisoče in miljone obvaroval gospodarskega propada in zasužnjenja v različnih perijodah v gibanju človeštva. Ko bo leta 2027 zadružništvo obhajalo svojo dvestoletnico in ko bo zgodovinar pisal o zaslugah zadružništva za človeštvo, kaj bo dotični pisal? Morda bo pisal o zadružni organizaciji, ki je objela vse človeštvo, takrat bo morda cela Evropa ena sama zadruga. Mogoče pisec dvestoletnice tega ne bo napisal, gotovo pa bo pisal, da je potom zadružništva in njega vodilne ideje nastal boljši človek in da se človeštvu godi bolje, kot se mu godi danes. Zato smemo biti i mi ponosni, da srno člani in sodelavci v velikanskemu zadružnemu gibanju, ki bo prineslo znošnejše življenje seboj, kakor ga preživljamo danes. Obrestna mera Že marsikdo je očital naši železniški hranilnici, da je oderuška, da zahteva obrestno mero za posojila, kot — druge hranilnice. Ta očitek ni pravičen. Ali naj pokaže naša mlada hranilnica čudeže napram starejšim, že trdno fundiranim denarnim ustanovami? Večina naših vlagateljev ima »vezano« vlogo, obrestuje se jim vloga po 7 odstotkov. Z razliko 2 odstotka pa dela malokateri denarni zavod. Kako bi pa pri današnjem obrestovanju vlog mogli dajati posojila po 6, 7 odstotkov? Naj nam izračunajo kritiki, kako je to mogoče? Res je, obrestna mera 9% za posojilo je previsoka, posebno pri večjih posojilih se to zelo občuti. Na to smo že sami prišli in to so nam očitali že zadružni strokovnjaki. Posojila po 9%, to ni zadružno. Znižati bi mogli obrestno mero za posojila — pa tudi za vloge. Kaj bodo v takem slučaju rekli naši vlagatelji? Godrnjali bi, da ni zadružno, če ■ se jim zmanjša obresti. Pravilno bi bilo, da znižamo obrestno mero. Visoka obrestna mera za posojila ubija dolžnika in nazadnje tudi upnika. Imamo lepe primere pri naših bankah. Za časa inflacije, ko je bilo dovolj denarja, so banke ustanavljale in finansirale razna podjetja, zahtevale visoke obresti, 20 do 40 odstotkov, molzle, dokler je šlo, in navideznim momentanim dohodkom primemo razkošno živele. Industrijsko podjetje ni preneslo te obrestne mere, šlo je v kon-kurz, banka je zgubila vložene kapitale — in šla tudi sama v konkurz. Ti vzgledi veljajo nekako tudi za posojanje denarja v malemi obsegu, in za gospodarsko življenje v malem. Za producenta, kmeta gotovo ni zdravo, da mora plačevati visoko obrestno mero, ker ravno visoke obresti so poleg prevestne davkarije oni, ki zatro gospodarski uspeh v kali. Producenta se mora varovati in podpirati. Nizka obrestna mera je odsev bogastva in pri nizki obrestni meri se da tudi ustvariti bogastvo. (Bančni diskont v New Torku, Amsterdam, Curihu je 3V2, v Stockholmu 4, v Parizu 5, pri nas 6.) Naša hranilnica je že pri ustanovitvi povdarjala svoj namen: Če bi imela biti ta ustanova samo posojilnica, je boljše, da je ni. Ustvariti smo hoteli aparat, ki olajša železničarjem štedenje potom odtegljajev pri plači. Za to smo tudi nastavili obrestno mero za vlagatelje ugodno, na posojila še nismo takrat mislili. Tudi g. Pesek v Ljubljani je dajal najvišje obresti za vloge, in marsikatera hranilnica je nesla svoje prebitke v Slavonsko banko, ker je plačevala \% več za vloge, kot drugi zavodi. Vsi so končali žalostno! Da se ne bi zamenjavalo ali krivo tolmačilo! Hranilnica ne zbira denarja od železničarjev zato, da ga oddaja n. pr. Nabavljalni zadrugi. Saj je ravno nasprotno res. Nabavljalna zadruga je največji vlgatelj v hranilnici. (Preko 100.000 Din stalne vloge.) Naš glavni namen je širiti štednjo radi železničarjev samih. Uspeh naše politike« je zadovoljiv. Imamo precej vlagateljev in marsikdo nas je že pohvalil, če bi vas ne bilo, ne bi imel danes prihranjenega toliko in toliko dinarjev. Dalo bi se o tem govoriti, da preokre-nemo s sedanjo »politiko« v prid dolžnikov in v škodo vlagateljev. To razmišljanje in debato nam je prihranila država, ki bo v Ljubljani otvorila filialko Hipotekarne banke, ki bo plačevala za vloge najmanj 6 odstotkov. Naši gospodarski krogi so se dosti borili proti temu, da bi se pričelo zopet dvigati obrestno mero, žal da niso našli razumevanja v Beogradu. V takih razmerah tudi za nas ni umestno, da bi znižali obrestno mero za vloge in posojila. Sicer je tudi . pri sedanjih obrestih še preveč prosilcev in naš železničar ni producent. Čim manj posojila! V kolikor pa rabi naš član posojilo v produktivne svrhe (n. pr. popravilo hiše, nakup njive, krave itd.) — dalje v slučaju bolezni, bi bilo dobro, da se najde izjema in se po možnosti da cenejše posojilo. Ideja, da se daje v slučajih bolezni posojilo po 4% ni napačna, ako se dobi primerno poceni kapital, in dosti takega kapitala. Čast mu, kdor je zmožen nabrati tak kapital, in čast onim, ki ga dajo iz solidarnosti brezobrestno na razpolago. Taka ustanova pa je podporno društvo in ne hranilnica oz. posojilnica. Za naše razmere na Balkanu je naše dosedanje gospodarstvo z obrestno mero primerno, ne trdimo da je pravilno in zdravo s stališča Amerikanca in Angleža. Ne moremo in ne smemlo zapustiti gospodarskega principa trgovca, ki je odgovoren za vloge članov! Zadruge, ki so priključene Zvezi produktivnih zadrug, temeljijo na principu obratne demokracije. Vsi delavci so člani zadruge ter so soudeleženi tako na vodstvu podjetja kakor na čistem dobičku, kar pomeni, da se čisti dobiček deli na nje po višini delavskih mezd in ne po višini upla-čanih deležev. Višino razdelitve čistega dobička na nje se ravna po kvalifikaciji izvršenega dela. Vsak delavec mora plačevati deleže za obrat, ter si s tem pridobi pravico do zastopstvo v načelstvu. Produktivna zveza vodi po nalogu učlanjenih zadrug vsa ona dela, ki so ko-ristonosna in ki se morajo enotno izvršiti. Zveza produktivnih zadrug v Angliji Kot trgovska agencija in propagandna organizacija za pri njej učlanjene zadruge, vodi ta zveza sistematično zadružno gibanje, ter seznanja ljudstvo z izdelki produktivnih zadrug. Skupno računsko manipulacijo olajšuje zveza za svoje produktivne zadruge s tem, da sestavlja skupno bilanco od vseh ločenih knjigovodstev poedinih zadrug. Zvezi je priključenih 42 produktivnih zadrug, katere celokupen denarni promet je znašal leta 1925 2,285.385 funtov šter-lingov. Kot zadružna publikacija služi enkrat letno izhajajoče letno poročilo in mesečnik »Produktivnozadružni ogled«. Zveza ima oddelek, ki skrbi za redno nadzorstvo knjigovodstva kakor nadzorstvo nad novo ustanovljenimi zadrugami, dalje ima revizijski oddelek, ki revidira vsa knjigovodstva pri vseh v zvezi včlanjenih zadrugah. Odnošaji Zveze produktivnih zadrug napram ostalim zadružnim organizacijam v Angliji in v inozemstvu, v kolikor so v zvezi z Zvezo, so najprisrčnejši. V Mednarodni zadružni zvezi, je Zveza zastopana po svojem sekretarju. Odnošaji do ostalih Zadružnih organizacij v inozemstvu so harmonični skozi in skozi, če bi ne bilo svetovne vojne, in z njo zvezane devalvacije denarja v poedinih deželah, bi se trudu zveze gotovo posrečilo organizirati mednarodno blagovno izmenjavo, ki bi brez dvoma pokazala poti-pajoče rezultate. Danes še ni čas ugoden, prišlo pa bo nekoč do tega, da bodo naše zadruge prodajale blago, ki bo pridelano in izdelano v produktivnih zadrugah. Zato se moramio vsi le veseliti velikega napredka produktivnih zadrug tu- in v inozemstvu, ker šele z njimi bodo začele naše konzumne zadruge svobodneje dihati. Prihodnjič pa še kaj več o tem. Tempo Večkrat smo že naglasili, da je uredba o Nab. zadrugah in vse ugodnosti, zvezane s o uredbo, samo kost, ki jo je vrgla vlada v letu 1920 državnim nameščencem!, da so jih nekoliko odvrnili od zahteve po zboljšanju plač. Nekateri so mnenja, da je sedanje postopanje sestradanja drž. nameščencev sistem, da se jim odvzame vsaka samozavest in samostojnost, da postanejo mizerno orodje političnih strank. Drugi sodijo še hujše. A tretji so popolnoma apatični. Bodi, kakor bodi. Sedanje stanje drž. nameščenca ni zdravo niti za državne urade, niti za že-Ijeznico, niti za ostale državljane. Poglejmo zdrave razmere! Delavec v Ameriki zasluži povprečno več, kot naš železniški direktor! Naši uradniki, ki so sedaj potovali v Nemčijo, so imeli priliko videti oni tempo, ki vlada v Nemčiji, slišali so, kake plače dobivajo njih kolegi. Nemške železnice so zaposlile julija 1. 1927 skupno 313.401 uradnikov (nastav-Ijencev) in 412.858 delavcev. Povprečna plača je bila 272.28 Mk za uradnika in 175.50 Mk za delavca. (V našem denarju 3536.— Din ozir. 2.362.50 Din.) Po zlati valuti dobe 155 oz. 178% predvojne plače, ali 105 ozir. 122% realne olače (po življenjskem indeksu 146). Po kurzu zlata krona — papirnat dinar — bi morali dobiti 11.5 kratno plačo ali računano po draginji 16 kratni iznos predvojne plačilne lestvice. Tako pri železnici! In vendar so nemške železnice visoko aktivne, po svoji tehniki, točnosti in udobnosti daleč pred nami. Blagovna tarifa je za 25% nižja, kot pred vojno — naše razmere pa tako poznamo. O tem se čita dosti po stanovskih listih. Ali je mogoča taka razlika? Železničarji so plačani, ročni kot duševni delavci, in možgani zadovoljnega, sitega, samozavestnega uradnika dajo boljše produkte, kot glava onega, ki mora vzdrževati družino, pa ne ve, ali bi kradel, ali goljufal, ali postrani zaslužil, da nadoknadi, kar mu od plače še manjka do potrebne eksistence. Osebni kolodvor v Miinchenu ima n. pr. 20 uvoznih tirov s prometom 660 vlakov na dan — pa ima samo 1200 ljudi osobja. Zidan je pred 40. leti in še danes obvlada milijonski promet. Povsod se vidi velikopoteznost in tempo, hitrost prometa. Ne samo pri železnici! Saj je železnica samo prevoznik, žila medsebojnega prometa, ljudi kakor tovora. Kdor se vozi, koliko se prevaža? Naše železnice bodo letos Čutile, da se bo radi slabe letine prevozilo 59.000 vagonov manj koruze kot navadna leta. Nemci pa producirajo povprečno na površino štirikrat več, kot banaški kmet. Ako pridela v Banatu moderen kmet 16 stotov pšenice na jutro, navaden 10 stotov, dobrovoljci samo 2—4 stote, pridela kmet v Nemčiji 24—28 stotov. To je razlika! Stroški tamošnje produkcije so morda še enkrat večji kot pri nas, končni efekt pa je 3 do 7 krat večji, kot pri nas. In pri stroških produkcije žive še: Tovarne za poljedelske stroje in tovarne za umetna gnojila (lani se je porabilo v Nemčiji 700.000 vagonov umetnega gnojila, v Italiji 130.000, pri nas pa ca 7000 vagonov). Tu žive železnica, uradniki, trgovci, delavci. Vsemi se godi dobro. Mnogo se konsumira, pa se temu primerno tudi mnogo producira. Celi obtok gospodarske krvi — denarja je živahnejši in večji kot, recimo pri nas. V takem pulzu, če ga tako imenujemo, tiči rešitev naših plač in našega blagostanja. Državni nameščenec, deloma tudi naš kmet so skoro nehali biti konsument n. pr. za manufakturo, za gledališče itd. Marsikateri železničar je celo prenehal biti konsument za meso!! To so fakta, ki govore cele knjige. Naš finančni minister dr. Markovič, star in preizkušen zadrugar, je izdal te dni pravilno parolo, ki glasi: Za nas je sedaj najvažnejše vprašanje domače kmetije in blagostanja v vaseh. V kupni moči kmeta leži ojačenje vseh ostalih panog našega gospodarstva, predvsem industrije in trgovine. Kako pa se naj dvigne kupna moč kmeta? Cen se ne more dvigniti, ker smo z njimi itak skoro že nad svetovno pariteto. Kmet ho moral več producirati. Posnemati bi morali Holandijo, ki v produkciji še nadkriljuje Nemčijo. Tam je zadružništvo dvignilo deželo do sedanjega blagostanja. Da se pa to doseže, je treba sodelovanja vseh. Brezbrižnost za gospodarska vprašanja najširših plasti naroda, je kriva, da smo tako daleč prišli kakor smo. Če bi bili v gospodarski vedi tako izurjeni, kakor smo v svoji strankarski zagrizenosti, ki je okužila našo celokupnost, potem bi bili danes lahko od vseh držav v zavidljivem položaju. Tako pa mi zavidamo druge države radi obstoječega in uveljavljenega blagostanja in dajemo prednost partizanstvu in nimamo trohice časa za najvažnejše gospodarske probleme in njih proučavanje. To smo prepustili gotovim, po splošnem mišljenju sposobnim ljudem, ki so ustvarili, kar danes imamo. Naša brezbrižnost ovira tempo na potu k blagostanju in skrajni čas je, da preokre-nenjp in sledimo drugim narodom, ki so pokazali, da se s pametno vodeno gospodarsko politiko ob podelovanju celokupnosti in z izločitvijo partizanstva, ustvarja blagostanje. Ali bomo vspričo te resnice še ostali stari grešniki? Ogled Kolinske tovarne hranil v Ljubljani Kdo ne pozna kolinske cikorije! . Gotovo vsakdo, marsikomu pa še danes ni znano iz kakih snovi in kako se cikorija izdeluje. Ker je upravni odbor zadruge polagal veliko važnost na to, da se sam seznani in da seznani tudi naše članstvo o načinu izdelave tega neobhodno potrebnega življenjskega sredstva, je zaprosil vodstvo ko- tinske tovarne, da dovoli članom upravnega in nadzornega odbora ogled njenih tovarniških naprav. Ravnateljstvo tovarne se je rad-volje odzvalo in dovolilo zaprošeni ogled, ki se je vršil zadnji torek popoldan, katerega so se udeležili skoro vsi člani upravnega odbora in en sami član nadzornega odbora. Gospod ravnatelj H v a t a 1 v sprem-stvu g. Seljaka nas je ob določeni uri jako ljubeznivo sprejel in pričel se je ogled pod njegovim osebnim vodstvom. Najprvo smo si ogledali parno strojar-no, v- kateri je namščen parni stroj s 150 konjskimi močmi, ki goni ves obširen tovarniški obrat in električni dinamo stroj, ki proizvaja tok za lastno električno razsvetljavo. Parni stroj ima povsem moderno kondenzacijsko napravo, zvezano z 5 metrov visokim železobetonskim hladilnim stolpom, ki je edini te vrste v Jugoslaviji, ter kotlarno z modernim parnim kotlom, ki proizvaja gonilno moč do 10 atm. nad pritiska. Pot nas je peljala v prvo pražarno, kjer se praži (žge) cikorna korenina v štirih velikih, kroglam podobnih, od vseh strani dostopnih železnih kotlih, z navadno premogovon kurjavo. Cikorna korenina je sad, podoben našemu korenju, ki raste v naši državi v Slavoniji in Vojvodini. V tem oddelku se žgo tudi fige za izdelovanje figove cikorije, na Isti način, kakor cikorne korenine. V drugem oddelku se žge ječmen, ki ga predelajo' v slad, ki služi kot zdravilen nadomestek za kavo, znan pod imenom žitna kava. Pot nas pelje nato v mlin, ki je popolnoma sličen našim mlinom za žito, v katerih se žgana cikorija zmelje v fino moko. Žgana cikorija prehaja iz pražarne po elevatorjih automatično v mlin, od tu zmleta po elevatorjih v presejalnico, ki je nameščena v najvišjem nadstropju, od koder se presejana, očiščena in sortirana odvaja po lesenih ceveh v razne oddelke, kjer se polni v različne zavojčke in zabojčke. V polnilnem oddelku vidimo pri enem stroju dve delavki, ki z amerikansko neizčrpno hitrostjo podstavljati kartonske ovojčke za ba kg pod stroj, ki automatično tehta in natrese predpisano množino cikorije. Pri vsej naglici ena delavka ne napolni več kakor 400 do 509 kg cikorije na dan v te male ovojčke. Vsa ostala polnitev se vrši na enak način z različnimi mehaničnimi pripomočki, ki omogočajo najhitrejše polnjenje. Omenimo še, da se polni cikorija v suhem, prahu podobnem stanju. Od tu se odneso polnjeni zabojčki, zloženi v to pripravljena; ogrodja v klet, v ka- teri se z enakomernim zrakom in vodo, proizvaja vlaga, v kateri ostane cikorija 14 dni, da postane vlažna in užitna. Iz kleti se nato preneso zabojčki na istem ogrodju v dvorano, kjer se zabojčki opremijo z raznimi tovarniškimi etiketami in s tem je cikorija pripravljena za prodajo. Na enak način se polnijo tudi zabojčki s sladom ali s takozvano žitno kavo. Zanimivo je gledati hitrost mladih delavk, ki ovijajo zabojčke, katerim mehanično daje papir z lepilnim škrobom, nalašč zato prirejen stroj. Poleg tega ima tovarna še oddelek za lastno kartonažo, v kateri se z največjo naglico reže karton (lepenka, pristrigava papir, izdelujejo z največjo naglico različni in vsem težam primerni ovojčki itd. Končno ves obrat odvisi le od agilnosti, pridnosti in gibčnosti brhkih delavk, ki morajo izpolnjevati vse ono delo, v kolikor ga mehanično ne dovršijo stroji. Organizacija tovarniškega obrata je občudovanja vredna, ki jo diči poleg tega še brezhibna čistost in snaga, tako v prostorih samih, kakor na v njih nameščenih delavkah. Ogledali smo si še mizarsko delavnico, v kateri se izdelujejo zaboji vseh vrst in razne druge tovarniške potrebščine, s povsem moderno opremljenimi stroji za obdelovanje lesa. Dalje autogaražo s tremi automobili in tremi motornimi kolesi, ki vsi služijo v svrho brezhibnega poslovanja, tako v pogledu reklame, agenture, razpošiljanja in reprezentance. Gospod ravnatelj nam je z živim zadovoljstvom dajal razna pojasnila, da smo se lažje upoznali v celotno produkcijo in kvaliteto tega domačega proizvoda. Iz njegovega predavanja smo zvedeli, da se je tovarna zgradila leta 1910 in prizidala leta 1921 ter da znaša njena kapaci-tetna delavnost 160 vagonov cikorije letno. Prvotno so bili lastniki te tovarne Čehi iz Kolina. Radi precddaljenosti je pa češka družba svoje delnice po prevratu prodala našim domačim delničarjem' in je tako prešla celotna tovarna v slovenske domače roke. Tovarna danes zaposluje okrog 70 delavk in delavcev; indirektno pa jih zaposluje še mnogo več, ker naroča vse svoje potrebščine izključno in edino doma. Niti enega inozemskega predmeta se ne kupi. Tako ima kruh naš seljak, ki proda pridelano cikorijo, delavec v tovarni za lepenko in papir, lesni delavec za dobavo lesa, tiskar za tiskanje reklame, litograf za propagandne letake in plakate itd. itd. Koncu ogleda nas je g. ravnatelj povabil na bogato zakusko v papirnici, kjer so nam brhke delavke postregle z vsem, česar človek za okrepčilo potrebuje. Seveda ni manjkalo tudi priznano dobro prirejene kave, ki je okrepčilno upli-vala na že precej razvajene želodce. Naš tovariš predsednik se je v imenu zadruge zahvalil za velik trud g. ravnatelja, ki ga je imel z vodstvom ogleda, kakor tudi za bogato izkazano gostoljubje. Napil je s črno kavo k procvitu in razmahu tega edinega domačega podjetja. G. ravnatelj se je v izbranih besedah zahvalil za izrečeno naklonjenost, želeč da bi procvitale naše železnice, da bi procvi-tala naša zadruga in da bi procvitale tudi naše železniške organizacije in da bi ohranili še nadalje eno naklonjenost do tovarne. Po daljšemi medsebojnem kramljanju je končno napočil čas, ki nas je pozival k odhodu. Gospod direktor nam je ponudil še kočijo za odhod, ki smo jo rade volje okupirali. Par krepkih stiskov rok je naznanjalo končno ločitev od preprijaznega in gostoljubnega gospoda ravnatelja. Tem potom se gospodu ravnatelju ponovno zahvaljujemo za izkazano pozornost. S tem smo izpolnili nalogo do našega članstva, ki smo jo dolgo gojili. Nismo hoteli, da ostane samo pri obljubah, ki so bile ob priliki ogleda izrečene, ker smo uverjeni, da smo s tem člankom podali toliko važnih in potrebnih pojasnil, da bo marsikdo kolinsko cikorijo in razne druge kolinske izdelke od danes naprej mnogo višje cenil, kot jih je cenil doslej, ko še ni vedel iz česa in kako se prideluje kolinska cikorija in razni drugi njeni izdelki. Neobičajna čistoča in snažnost v tovarni nam potrjuje, da delamo prav, ako priporočamo našim gospodinjam, da se v bodoče poslužujejo edinega domačega kolin-skega produkta, ki daje kruh izključno domačemu delavcu in nameščencu. Bombaž od grma do tkanine (Nadaljevanje.) Do malega vsa amerikanska produkcija in pretežni del azijske in afrikan-ske je takozvana »Upland -volna, ki je mehikanskega izvora. Ta Upland odgovarja najbolje vsem rentabilitetnim zahtevam producentov in industrije. Razmeroma majhne obdelovalne režije vržejo kvalitativno in. kvantitativno zadovoljivo žetev. Od hektara se pridela povprečno poldruga bala. — Niti tega prediva so 20 do 45 mm dolge in zadostujejo za izdelovanje tkanin srednjih kakovosti. Daljše niti ne daje egiptovski bombaž, ki ga vsled tega rabijo za finejše izdelke. Surovina je tudi v barvi različna, in najdemo predivo snežne beline, potem zopet rdečkasto, žolto in sivo; izluši se iz orehu podobnega sadu kot semenska nit, ki prikipi pri dozorenju iz lupine in je znotraj s semenskimi koščicami zaraščena. Kakovost pridelane volne se presodi po dolžini niti, po barvi, jakosti, svitu in čistoti. Povprečno se pridela iz enega sadu 40—80 gramov, od teh čiste in r ablji v e volne pa 26—38%. S posebnimi pripravami je treba zrnje izločiti od volne, predno pride ista v običajnih balah po 216 kg na trg. Razen Amerike pride danes za evropski trg samo še Egipt v poštev, kjer so bombažni nasadi zadnja desetletja prav lepo napredovali. Od tam pride takozvana Makoc-volna, po njenem kulturnem pionirju Mako-Bey, ki je rastlino vzgojil po peruanskih sadikah, in ki daje izvrstno sivkasto blesteče predivo, približno 500 kg od hektara. Podobne vrste egiptovskega izvora so »Mitafifi«, »Abbasi«, »loanovitsch« in »Ashumi«. Jako prikladno podnebje Egipta in na točne obroke odmerjena padavina pospešujeta pridelovanje, ki ga drugod ovira nesigurnost vremena. Sicer pa kultivacija bombaža ni posebno občutljiva in uspeva do malega povsod med 42. pasom severne in 36. pasom južne širine; ampak njena ekonomija je odvisna od cene delavskih moči ter se tam ne izplača, kjer so mezde previsoke. Bombaževe sadike se razvrstijo po 40—50 cm narazen, zemlja se mora vedno očistiti plevela in je treba nasade po petkrat okopavati. V šestih mesecih je rastlina dozorela in je godna za žetev. Potem se vejevje odreže ter v ognju uniči. Bombažna semena s katerimi so prej krmili živino, sedaj izkoriščajo za izdelavo olja, vsebujejo namreč 15V2 maščobe ter 33 ip moke in predstavlja ta postranski produkt samo za Zedinjene države na leto za 5.200 milijonov dinarjev vrednosti. Iz moke se pridela še prav tečna krma, in celo neka precej užitna človeška hrana se dobi iz te semenske omletve. Iz 1000 kg nažetega bombažnega sadu se pridela 400 kilogramov moke, 360 kg lupin, 150 kg olja, 20 kg čiste volne in ostane 70 kg odpadkov. Glavni pridelek bombažne rastline je bombaž, ki se rabi v prvi vrsti za razna prediva, za sukanec in tkanino; potem, se izdela iz njega vata, eksplozivna volna, celuloid in kolodium. Največ bombažne surovine potrebujejo predilnice in tkalnice, ki na milijonih vretenih predelajo ogromne množine tega blaga. Svetovne cene bom-baževini narekuje še vedno Amerika, njene borze v Newyorku in New-Orleansu zbirajo gradivo za ugotovitev svetovne žetve po količini in kakovosti in določajo vred- nostno pariteto. Cene se določajo po centih (1 stotina dolarja) in točkah na bazi »Uipland middling«. Najnižja dosedanja cena tega blaga je bila 4-90 centov 1. 1899. Letos notira Amerika 17‘18 dolarskih centov, cena pa se pomika kvišku navzlic ogromni poplavni škodi. Angleško glavno bombažno tržišče je Liverpool, na evropski celini pa Bremen; tu kupuje bombaž Nemčija, Švica, Poljska, Rusija, Avstrija, Češkoslovaška in vse severne države; za ostalo Evropo pa pride v poštev Liverpool. K. Tiefengruber. Ha znanje Prejeli smo v vednost brzojavko, da se mora za Nabavljalno zadrugo, kakor za Gospodarsko poslovalnico vse pošiljke oddati s civilnim tovornim listom. Mi smo Službene Novine, v katerih je razglašen pravilnik o prevoznih ugodnostih, takoj prvi dan pravilno razumeli in se po tem ravnali. Edino pri embalaži nismo bili na jasnem, ali imiamo nadalje prost prevoz ali ne. Ali tudi tu je železniška uprava interpretirala določbe in smisel pravilnika ozkosrčno, in plačati smo .morali lepe svote tudi za prevoz embalaže. Pričakovali smo, da se bo pravilnik vsaj v tej točki naknadno ugodno tolmačil, ali brzojavka nam zaenkrat ne nudi pričakovane olajšave. Svoječasno smo izdali našim članom navodila, naj se čimbolj poslužujejo živilskih knjižic, na podlagi katerih imajo prost prevoz za 10 kg embalaže in 50 kg živeža, člane opozarjamo, da si takoj preskrbijo od direkcije takozvane propratnice. Na podlagi teh imajo člani izven Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja pravico dobivati živež 10 kg dnevno brezplačno, iz mesta nabave, na podlagi istega imajo tudi pravico poslati dnevno 10 kg embalaže namesto nakupa. Pod imenom živež se razume, glasom predtiskane propratnice mleko, mast, meso, kruh, moka itd. Pod embalažo pa razumemo posode, v katere se stavlja imenovane predmete. Železničarji so tedaj upravičeni pošiljati dnevno v Ljubljano 10 kg težak zaboj, ali dobivati dnevno iz Ljubljane živeža do 10 kg. Ta določba se nanaša tedaj tudi lahko na dnevni prevoz moke ali sličnih potrebščin. Lahko se zje-dinita dva ali več železničarjev, da skupno dobivata v eni posodi mleko, ali meso ali drug živež. V tem slučaju se mora pritrditi k embalaži toliko propratnic, kolikor po 10 kg teže se misli poslati. Praktično se izrabi la osebna ugodnost železničarjev napram Nabavljalni za- drugi tako, da se pošlje embalaža, ki je namenjena za živila, potom imenovane propratnice na naslov zadruge. Kjer je zaboj pretežak, se morata zjediniti dva ali več članov, da se lahko prevaža brezplačno po 10 kg na železničarja. Špecerijo se pošlje potem v zaboju, moka v posebni vreči, odpravi pa se živila iz zadruge s civilnim tovornim listom, kot sedaj. Ker ne bo v tem slučaju nobenega spremnega dokumenta za zaboj, naj se natančno označi na zaboju lastnika, odnosno one, ki pošljejo skupno svoj zaboj, in pritrdijo nanj propratnice. Ker se propratnica radi slabega kartona kmalu strga, naj se potem, ali pa lahko že takoj napiše na zaboj še številko izdan propratnice. Propratnice za mesto Ljubljano pridejo v poštev samo za gorenjsko in dolenjsko progo ter za pirogo Rakek do Celja. Poslali bomo našimi delegatom Trebova-nja« z navedbo prizadetih članov, in jih prosimo, da puste članom, ki reflektirajo na propratnico, podpisati- Ostalo preskrbi zadruga sama pri direkciji in razpošlje potrebne propratnice. Te veljajo samo do 31. decembra 1927, potem bo treba naročiti nove propratnice. Radi živilskih knjižic smo že intervenirali, naj se priznajo vsem železničarjem, in izgleda, da se najde kredit, da se jih nabavi in razdeli. Kjer ne bo kazalo, ali kjer ne bo dovoljeno pošiljati s propratnico, dostavimo članom tovorni list za pošiljanje embalaže. Komu, to razglasimo pismeno, in o tem obvestimo skladiščnika in gosp. postajena-čelnika. Ako se člani drže termina in nabavljajo blago v skupinah, kot smo se sedaj navadili, ne bo igra ta izdatek posebne vloge. Nikakor pa ne bomo priznavali obremenitev kot doslej, da nekateri pošiljajo vsak posebej tovorni list, za katerega si vzame predujem Din 6.50. Razvoz na progo nas stane dosedaj ca 6000 Din mesečno; ako bi se člani bolje organizirali in skupaj pošiljali, bi se zmanjšal ta izdatek vsaj za 1000 Din mesečno. Informirani smo, da se misli v novo tarifo, ki bo stopila v veljavo 1. jan. 1928 vnesti določbo, da mora zadruga plačevati 25% tovornine za dovoz. Pri razvozu pa se lahko vsak železničar odloči, ali prepusti one ugodnosti (10 kg živil in embalaže dnevno) zadrugi, ali jo porabi sam v prometu z drugimi. S tem bi dobili zopet prost razvoz s spremnicami ali nekakimi režijskimi tovornimi listi. Za sedaj plačuje vss stroške razvoza Nabavljalna zadruga, toda le v slučajih, ki smo jih navedli. To je: ob času termina in ako se zjedini vsaj 5 članov ali, vsi člani iz dotične postaje. Mnogim se pa sploh ne splača pošiljati embalaže. Je cenejše, da dostavi Nab. zadruga pri vsaki dobavi nov zaboj; od sladkorja zaboj ne stane več kot 4 Din. — Tovorni list pa stane 5.50 Din. Naročila z vrečico pa se že kako pošlje v Ljubljano. Člane prosimo, da si gornje naznanilo točno prečitajo, da bo šlo tudi v bodoče poslovanje tako od rok kakor dosedaj. V splošnem pa, držite se terminov in zjediniti se v skupine, to prihrani zadrugi mnogo doslej nepotrebnih izdatkov. [Zadružni vestnik Premog iz Prekmurja se lahko dobi v teku 14 dni in je prav lep kosovec; naj člani segajo po tem premogu, ker je bolj izdaten kot trboveljski in tudi za 30 Din od trboveljskega pri toni cenejši. Drva se bodo od 10. novembra dalje razvažala, ter naj člani tudi sedaj naročijo in pripomnijo, ako želijo žagane ali cele bukova drva. Krompir. Za krompir sprejema zadruga še naročila. Jabolka, zimske, ima zadruga večjo množino v zalogi. Kostanj, štajerski, došel. Manufaktura. Člani iz province naj zahtevajo vzorce, ker jim jih drage volje pošljemo v pogled. Trikotaža, zimska: došla je večja množina spodnjih majic, srajc, »Reform« spodnjih hlač za ženske, moške in otroke. NAJDENO. Denarnica se je našla z srednjo vsoto. Zgubitelj jo dobi v zadrugi. TERMINI Veljavni od 1. aprila 1927 dalje. Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu: 1. Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico: od 1. do 9. v mesecu. 2. Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo: od 10. do 14. v mesecu. 3. Za Dolenjske proge: od 15. do 17. v mesecu. 4. Za Štajerske proge: od 18. do 19. v mesecu. 5. Za zamudnike: od 20. do 21. v mesecu. Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve. Za vsako ceno je preprečiti naval v trgovini posebno okrog prvega v mesecu, ker se gnetejo te dni člani iz vseh prog. Pri navalu trpi redna solidna in točna postrežba. Da se izbegne raznim v naglici napravljenim nedostatkom in kasnejšim pritožbam, velja edina beseda »Držite se nakupovalnih terminov«. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Članki, vesti, predlogi, nasveti, se ra-devolje sprejemajo in uporabljajo, četudi niso slovnično dovršeni. Take članke in dopise uredništvo samo predela. Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš. Kdor hoče, da ne bo pisal za koš, naj take stvari odloži v političnem časopisju. Program našega lista je le gospodarsko zadružno vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo se hoče strogo držati tega programa, ker hoče z vzgojnim delom iz vseh članov ustvariti eno dušo in eno telo, da kot taka enota uspešneje nastopamo proti izžemalcem povojne dobe. Uredništvo. Cenik živil t,s%. mesec november lOfiT Šubiotti in bleki 9 60 Zvezdice za juho )» 9 60 Zrnje. Riž L vrste kg 8 — Riž II. vrste » 7 — Koruza v zrnu 250 Kaša prosena >» 5-50 Ješprenj domači 5-— Ješprenček za juho 8 — Fižol koks 550 Fižol mandaljon » 5 — Fižol beli ff 2 60 Leča domača yy 5 50 Leča debela yy —•_ Sladkor. Sladkor v kockah kg 15 70 Sladkor sipa yy 14 80 Sladkorčki (bomboni) yy 25 — Sladkor v prahu yy 16 50 Kava Kava Portorico kg 64 — Kava surova I. vrste ry 48— Kava surova II. vrste yy 42'— Kava žgana » 56'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna yy 8'— Kava vidrova n 12 — Kava figova yy 22 — Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 22 — Cikorija Franck yy 20 — Cikorija kolinska yy 19 — Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5'20 Moka mehka 0 yy 510 Moka krušna yy 4 — Moka ajdova II a n T— Moka ajdova I a yy 8-— Moka ržena I a yy 5 — Moka koruzna n 2-80 Moka krmilna M 2’— Zdrob pšenični yy 5-50 Zdrob koruzni yy 3'80 Otrobi pšenični yy P80 Otrobi koruzni yy 1-20 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11-20 Makaroni domači yy 960 Polži jajčni yy 11-20 Polži domači yy 9-60 Rezanci domači široki w 9 60 Špageti domači » 960 Fidelini domači n 960 Drugi predmeti. Mast domača kg 28 — » v dozah po 10 kg doza 300 — Mast v dozah po 5 kg yy 150-— Čajno maslo kg 52 — Kuhano maslo yy 42 — Sol debela kg 2-80 Sol drobna kg 3 — Čaj v dozah doza 12,24,28 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, 7, 8, IS Čaj v zavitkih yy 13,15, 16 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit. —"— Paradižniki a V2 kg doza 10-— Paradižniki a V5 kg yy —■— Marmelada kg 22-— Čokolada a XA tabl. 12 — Čokolada a 1/1o » 4-50 Čokolada a V20 yy 2 50 Čokolada z lešniki yy 3 — Rožičeva moka kg 8 — Dezert šnite kom. 250 Štev. 11. Delikatese. Slanina krušna ff 25 — Slanina mesnata »Ham- burska« kg 30 — Slanina prekajena debela V 28 — za zabelo Slanina papricirana. V 28*— Salame ogerske ff — Salame krakovske 9t 36'— Salame navadne 18 — Kranjske klobase kom. 5*— Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke Praške 11 Krače 11 17*— Svinjski parklji, glava 11 10 — Svinjske glave brez kosti kg 18 — Sardine velike škatle 11 — Sardine srednje 11 9'50 Sardine male 11 6 — Postrvi 11 18 — Med cvetlični I. kg 24*— Med cvetlični II. n ' Sir pol ementalski I. 11 40 — Sir pol ementalski II. n 34*— Sir trapistovski n 28*— Maggi velike steki. 22 — Maggi srednje 11 14*— Maggi male n 9'— Maggi na drobno dkg 1*50 Juban velike steki. 12'— Juhan male 11 6*— Juban na drobno dkg 110 Gorčica (ženf) kozarec 10*— Keksi v zavitkih zavitek 5,6,7,11,13 Reberca z Špeh. kg 26 — Reberca brez Špeha 26 — Sir Permazan 5 let star 11 88'- Polenovka suha kg 22 — Sir Chalet komad 3 50 Salama letna kg 28*— Salama Veromeška 11 —'— Salama Kremonska 11 80*— Salama Planinska 11 — * — Salama Alpino ala Ogerska 11 32*— (dokler zaloga traja) Karlsbader Oblati polneni zavitek 20'— Keksi fini 1 karton kg 22'— Keksi fini 1 karton 11 50*— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — češplje suhe domače 11 —*— Hruške suhe domače 11 —'— Orehi celi 11 —*— Rožiči 11 6 50 Fige v vencih nove 11 12'— * Mandelni dalmat. 11 54'— Rozine fine 11 38*— Grozdiči - Vamperli 11 18 — Čebula 11 3 — Česen 11 10 — Limone komad 1, 0*75 Hruške namiz. kg Jabolka namiz. „ 2'50, 3 Civebe nove 11 30 — Kostanj 11 3 — Krompir 11 110 Tekočine. Kis trikratno močan vinski liter 10 — Kis dvojno močan 11 4*— Olje namizno fino 11 18 50 Olje namizno* bučno la liter 21*— Olje olivno 11 24 — Konjak a 7/io 1 steki. 60*— Rum fini a Ve 1 n 35 — Rum fini ali liter 60*— Konjak medicinal 0I35 steki. 36'— Žganje borovničar a VV 1 11 25*— Žganje hrušovec a Ve 1 19 23'— Tropinovec a Ve 1 11 23 — Brinjevec a Ve 1 11 23 — Slivovka a Ve 1 Y) 23 — Malinovec a Ve 1 11 17 — Mineralna voda a IVe 1 11 6 — Vino dalmat. črno novo lit. 11 — Vino dalm. črno staro 11 12'— dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. 12'— Vino dalmat. belo a 7/i0 1 dezert steki. 20'— Francosko žganje »Brazay« 10, 24 Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali 11 1'50 Cimet cel in mlet veliki n 3 — Cimet cel in mlet mali 11 1*50 Klinčki (žbice) 11 2'50 Dišave cele in mlete vel. 11 2'50 Dišave cele in mlete mal. 11 1 '50 Lavorjevo zrnje (lorber) 11 2'50 Janež 11 2*50 Kumna 11 2'50 Muškatov! orehi komad 0*70 Vanilija v šibkah 11 2'— Vaniljni sladkor zav. 0*60 Žefran ii 0 80 Paprika mleta velik n 3'— Paprika mleta, mali v 1'50 Pecilni prašek ii 1 — Limonadni prašek 91 0 80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15 — Milo Zlatorog » 14 — Milo terpentinovo 11 16 — Milo Gazela 11 14'— Milo v kockah ala Marseill 91 —'— Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno »Glycerin« 11 T— Milo toaletno »Elida« 11 8, 14'20 Milo toal. »Mandelnovo« 11 7*— Milo toaletno »Speick« 11 6 — Milo toal. »Grand Oval« 19 9 — Milo toaletno viola 91 4*— Soda za pranje kg 2 Plavilo zavitek 2'50 Boraks 11 2'50 Pralni prašek 11 2'50 Pralni prašek »Labud« za fino perilo 11 7 — Škrob rižev škatla 5'— »Tri« soda 11 3'50 Milo za britje kom. 4*— Pralni prašek »Radion« zavitek 6'50 Pralni prašek »Persil« 11 6'— Mila »Gazela« terpentinovo 11 16 — Milo za madeže kos 4'— Potrebščine za čevlje. Rujava krema Fox škatla 5'- Krema Jadran 11 5'— Krema Lux 11 5'— Krema Fox 11 7'— Krema bela 11 3 — Mast vazelina 11 5*50 Krtače za blato komad 4 — Krtače za mazati 11 1'50 Krtače za svetliti 11 12 — Čistilo belo škatla 3*— Vrvice za čevlje dolge par 2 — 1 '50 Vrvice za čevlje kratke 19 1 '25 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 7*— Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke 11 18 — Krtače za ribati 11 4*— Omela za parkete 11 30 — Omela mala 11 14 — Metle rižove vel. 11 11 — Metle rižove male 11 9 — Jelka čistilo za parkete steki. 24*— Jelka čistilo za parkete 1> 13 — Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 Svitol čistilo za kovine n 4 80 Smirkovo platno pola 1'50 Tepači veliki kom. 18*— Tepači srednji 11 13*— Tepači mali 11 8'— Sveče velike paket 8'50 Sveče velike kom. 150 Sveče male paket 8'50 Sveče male kom. 1 — Vžigalice paket 10 — Vžigalice škatl. 1'— Zobotrebci zvezek 0'50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki kom. 1*20 Svinčniki tintni 11 3*— Peresniki 11 VSO Mera metrska 11 4, 7*- Slame za predsobe komad 13, 4 Muholovci 11 V— Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Šampon 4 •— Platno za zastore 100 cm „ ’ 32'50 Sveče nagrobne 1 šk. 10 kom. 12 50 Platno za blazine belo „ 32'50 Drva mehka butara 3'50 Gradi modri „ 20- Gradi za sipodnje hlače „ 13,19'50 Manufaktura. Gradi beli »Raye« „ 18, 23 Žamet barvasti za dečje Gradi za žimnice „ 38—47 obleke m 60' — Platno za obrisače „ 12,14,17,21 Štruks za hlače „ 65, 125 Obrisače Frotir kom. 25—50 Rusko platno za moške Obrisače za kuhinje kom. 8—12 letne obleke m 46‘ — Servijeti „ 15— Sukno in štoli za moške od 60 Mizni prsti barvani •m 42, 53 obleke ,, do 400 Mizni prti damast „ 60— Sukno za damske plašče Prtički kom. 18 — »Velour« „ 100—250 Stenske preproge kom. 60, 100 Kamgam beli „ 190- Posteljne garniture gam. 520, 560,950 Baržun črn „ 86, 102 Odeje posteljne kom, 165'— Lister, črn in modri „ 170- Dežni plašči kom. 200—715 Hlačevina „ 22—70 Rjuhe flanelaste „ 62, 85 Volneni rips za ženske Rips svila za damske obleke „ 85—135 obleke m 80 — Cvirnato bago za ženske Črna svila za damske obleke „ 1850 plašče „ 125, 130 Crepp za ženske obleke „ ir50-t50 Volneno blago za obleke Koton za ženske obleke „ 11-14 in kostume „ 96, 130 Modra tiskovina „ IV- Volneno bago za jesenske Cefir „ 12-48 damske plašče * 80— Deleni volneni „ 34'- Double za moške suknje „ 132,309, 400 Svila siva (umetna) „ 29—34 Palmaston za črne suknje „ 220-295 Svila za plesne toalete 60'— Sukno za železn. uniforme „ 88-220 Pongis svila „ 45- Barheht za damske obleke „ 16—20 Rips črn „ 17'50 Barhant za spodnje perilo , 19—25 Pique „ 19- Silk-saten podloga „ 20, 40 Crepdechin v vseh barvah . „ 140'— Zimske »Haferl« nogavice par 18'— Crepp Jourguet » 150’ Dokolenice „ 46 — Svila surova 65—170 Volna »Gebschihld« štrena štrena 17' — Flanela zelena za srajce „ 15'— Zimske triko srajce moške kom. 50—70 Flanela m 13—1850 Zimske triko sp. hlače „ 46—73 Ruš m 20'— Zimske triko reform hlače Klot črni 54-63 ženske „ 46-55 Klot barvani „ 30, 31 Zimske triko spodnje hla- Okslort za srajce „ 12, 20 če damske „ 75-86 Serg 35 70 Zimske triko turist srajce „ 95,100 Elastik-podloga m 12—24 Dežniki ženski „ 61—76 Žima podloga „ 20, 30 Dežniki moški • „ 61—76' Rokavina „ 20—40 Enobarvni angleški Kanafas „ 2050 barhend „ 30- Brokatopodlaga za Otroške spodnje obleke za damske plašče „ 55-70 2—12 let kom. 34—50 Inlet barvani „ 16—22 50 Inlet beli m 17—32 Pletenine in galanterija. Šifon „ 16—25 Batist-šilon „ 25'50 Srajce moške bele kom. 48, 60 Batist „ 34 — Srajce možke Cefir „ 54—115 Etamin beli m 30 — Srajce moške, rips kom. 62— Etamin beli za zastore „ 50 — Srajce moške skaut, fl. in „ 42—50 Kanafas „ 11, 14 Srajce moške mrežaste „ 20, 24 Platno belo „ 9 50—18 Srajce moške oksfort „ 45—60 Platno domače za rjuhe Spodnje hlače moške „ 25—48 Platno za kapne „ 35-48 Nogavice moške par 10—28 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30 50 Nogavice ženske „ 13 — 48 Kontenna rjava (Molinos) „ 10-13 Nogavice dolge' otroške „ 8—17 Kontenina rjava za rjuhe „ 23-50 Majice moške „ 33—44 Platno za nahrbtnike „ 54'- Majice sokolske „ 20—34 Damske rokavice, letne „ 30 — Damske rokavice zimske „ 22—35 Moške rokavice zimske „ 22—47 Kokarde za žel. uniforme „ 11-17 Porte zlate in srebrne „ 9, 15 Elastika za naramnice kom. 1, 0’75 Moške naramnice „ 18—40 Otročje naramnice ze- „ 15, 20 lene z vez. „ 11—20 Vata tabl. 5'— Samoveznice (kravate) „ 20— Damske podveze par 18—32 Moške podveze „ 10—12 Elastika za rokava „ 5— Elastika ozka m 1 '50, 2 Elastika za podveze „ 4-9 Robci žepni „ 4—9'50 Traki črni in beli m 0'50 Pavolca D. M. C. rdeča in modra štrenca 2'— » D. M. C., bela „ P50 Jgle varnostne duc. 1'50 Bucke „ 3— Šivanke „ 1'50 Meterska mera za šivilje kom. 7'— Sukanec beli in črni 10—16 20-36 40—50 špula Din 5'— 3'75 3 — Obutev. Čevlji moški visoki par 22» — Čevlji možki kovani 1 r7c'l2S?T'*0S' 1/ - i v Čevlji moški nizki Schimv „ 220— Čevlji moški visoki Schimy „ 220— Čevlji otroški Čevlji ženski visoki boks „ 220'— Čevlji ženski nizki boks „ 195 — Čevlji damski s špango par 175—150 Sandali veliki Sandali srednji Jf Sandali mali ff Copate iz filca „ 12—62 Copate z usnjen, podplaii „ 24-75 Kuhinjska posoda. Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. Ponve emailir. Zajemalke emajlirane Pokrivače t Zajemalke penovke Umivalniki Vedrice za vodo velikosti Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek, petek Kruh dnevno svež kg' Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.