Poštnina plačana ▼ gotovini Sped. iii ahbon. post. - III Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 m Wl Leto IX. - Štev. !8 Gorica - četrtek 2. maja 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 KOMUNIZEM V KRIZI in krščanska demokracija l našem časopisu smo že večkrat Poročali o delovanju Mednarodne demokrščanske zveze (Nouvelles E- zejem: »Jaz sem dobri pa-st ir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa in kdor ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži in volk ovce pograbi in razkropi. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovce ni skrb. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Se druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati:'in poslušale bodo moj glas ,n bo en hlev in en pastir.« * Ljubka in, mila je podoba Zveličarja -— dobrega Pastirja, ki z očetovsko ljubeznijo skrbi za vse ljudi. Naziva jili ovce, kar pomeni, da so mu ljudje posebno pri srcu kakor dobremu pastirju tiste nebogljene živalice, katere pozna, jih ima vse preštete, jili krmi. napaja in neguje, vodi na pašo in varuje pred nesrečo ter nevarnostjo podnevi in ponoči. Tudi žrtvuje se zanje. G. Jezus nas nikoli ne pozabi in nikdar ne zapusti. On trajno misli na nas, vedno nam je blizu, vedno je z nami. Pase nas na razne načine: ohranja nam življenje in zdravje, daje moč in pomoč; pase nas v molitvi, pri sv. maši, s poukom (z resnico), z navdihi, s številnimi milostmi in še posebno s svojim Rešnjim Telesom — sv. obhajilom. Najlepši pašnik za naše duše je obhajilna iniza. Pristopajmo radi in s posebno ljubeznijo! Dober katoličan pozna številne blagodejne ličinke sv. obhajila: Sv. Hostija je nebeški Kruh, naši duši prepotrebna hrana, ki ima vso sladkost^ v sebi. Sam Zveličar pride v našo dušo v obliki posvečenega Kruha. S tem je povedano vse. On sam nas lorej hrani na duhoven način s svojo dobroto, resnico, sladkostjo in ljubeznijo. Združi se z nami, pomnoži obstoječo krstno milost, deli nam tolažbo, moč, mir, nadnaravno luč in posebno pomoč; očisti naše duše, utrdi in pokrepča našo vero in druge kreposti; podpre našo šibkost in ozdravi našo slabost. Razsvetljuje razum, omehča naše srce, da se vname v ljubezni do Boga in do bližnjega. Poseben učinek sv. obhajila mora biti zlasti velika in topla ljubezen do Boga in do bližnjega. Ce tega sadu ni, potem je znak, da sv. obhajilo ni bilo v redu prejeto. Zakrament sv. R. Telesa je zares zakrament ljubezni. Iz ljubezni je bil spočet, ljubezen vsebuje in daje, kliče, podžiga in pričakuje. Sv. obhajilo nam torej pomeni nadnaravno hrano, moč, zdravilo, oporo, glavno posvečevalno sredstvo in temeljno zagotovilo večnega življenja in nesmrtne blaženosti, katero pripravlja in jamči. Zaradi tega nikakor ne drži ugovor tistih, ki po navdihu hudega duha trdijo: sv. obhajilo ne sme preiti v navado ali v pretiranost! Vprašam vas: Ali je mar nespameten in pretiran tisti človek, ki skrbi za to, da mu telo od lakote ne omahne ali celo u-mre?! — Cenimo in ljubimo pogosto sv. obhajilo! Jezus, dobri Pastir, vodi nas in posveti nas! življenji VELIKONOČNA POSLANICA SV. OČETA Na Veliko noč je sv. oče govoril pred polnim trgom sv. Petra o moči Kristusovega vstaje«ja in o znakih v svetu za lepšo bodočnost ter je ponovno spodbujal svet in poglavarje narodov k pravemu krščanskemu redu. Radijska omrežja so po vsem zapadu prenašala papežev govor in tudi na televizij sitih aparatih smo papeža lahko opazovali. Tudi med osmino velike noči je sv. oče sprejemal vsakovrstne skupine in jim dajal smernice za njihovo delovanje. Zlasti je bila veličastna splošna avdienca na velikonočno sredo, ko je v polni cerkvi sv. Petra govoril sestTam-bolničarkam in pozdravil romarje iz vsega svobodnega sveta. KARDINAL VIŠINSKI V mesecu maju /pričakujejo v Rim poljskega primasa kard. Višinskega z nekaterimi poljskimi škofi. Na Poljskem so se verske razmere v toliko zboljšale, da so škofje dosegli razpust duhovniških društev, podobnih Ciril-metodijskim društvom v Sloveniji in da se je vpeljal pouk krščanskega nauka v vse osnovne in srednje šole. BLAGOSLOV RIBIŠKEMU BRODOVJU Na obrežju reke Tajo pri Lisboni je pomožni škof lizbonskega patriarha Roha blagoslovil veliko ribiško brodovje, ki od- haja na ribolov na Novo zemljo in Groen-landijo. Brodovje šteje 20.000 mož. Med ribiškimi ladjami je tudi ladja s kapelo in bolniška ladja. MOLK NA VELIKI PETEK Na pobudo msgr. Cardijna je 80.000 članov belgijskih katoliških sindikatov na veliki petek za eno minuto prenehalo z delom. S to minuto molka ob treh popoldne, ob uri Gospodove smrti, so počastili Jezusovo žrtev. CERKEV JE HIŠA BOŽJA Bolonjski kardinal Lercaro je v Firencah imel predavanje o stališču arhitekta do cerkvenih zgradb. Poudaril je, da mora arhitekt v svojem delu izražati svojo vero, do katere pride po Cerkvi. Za arhitekta ne sme biti vseeno, ali gradi katoliško cerkev ali budistični tempelj. Cerkev, ki jo mora arhitekt uresničiti v svojem delu. je dom Boga. POPRAVLJENA KRIVICA Nemški senat je te dni sprejel odredbo, ki preklicuje odldk izza ^časa kulturnega boja, ki je določal kazen za tiste poro-čence, ki so prej sklenili cerkveni zakon kot pa civilnega. POMEMBNO SPREOBRNJENJE Pred časom je sveti oče sprejel v privatni avdijenei japonskega poslanika pri sv. stolici z ženo in tremi otroci. Njegova žena je namreč po enoletni pripravi prestopila v katoliško cerkev iz budizma in je bila krščena na ime Marija Klara. Istega dne je tudi prejela prvo sveto obhajilo. TEDEN EVANGELIJA Ta teden imajo v Madridu »Teden evangelija«. Prireditelji hočejo v vernikih poglobiti poznanje svetega pisma, ker je e-vangelij temelj našega verovanja in tudi daje smernice za pravilno življenje v družbi; pojasnjuje tudi namen človeškega življenja na svetu. PRIMERNA STANOVANJA Monakovski kardinal Wendel je na nekem zborovanju poudaril, da je pravica do primernega stanovanja ena izmed prvih pravic vsake družine. Zato so nemški katoličani ustanovili posebno organizacijo za družinska stanovanja. LEPA SPRAVNA POBOŽNOST Gibanje »Pax Christi«, katerega glavni namen je prinašati pomirjenje med narodi, je organiziralo ganljivo spravno pobožnost v francoskem kraju Ascq, severno od Lilla, kjer je aprila 1944 padlo kot žrtev nacistov 86 ljudi. Nemško zastopstvo je vodil škof iz Eichstadta, msgr. Schroeffer, predsednik gibanja Pax Christi v Nemčiji. Sprejel ga je kardinal Lienart, nadškof lilLshi. Eichstadski škof je poklonil župni cerkvi inaŠni plašč vijolične barve z napisom: Spovem se Bogu vsemogočnemu, in vam, bratje, da sem grešil veliko. P< klonil je tudi mašno knjigo in velikonočno svečo. Kardinal je v imenu francoskega naroda izjavil, da smatrajo Francozi pozabljeno dejstvo klanja, ker se morata oba krščanska naroda zbližati v imenu Kristusovem in skrbeti skupno za mir in srečo Evrope. Našli so prve dokumentarne spise iz časov prikazovanj v Lurdu Po 99 letih so pred nedavnim prišli na dan prvi spisi in policijski zapiski o Ber-nardkinih zasliševanjih v dneh njenih velikih videnj. Spisi so še dobro ohranjeni in iz njih v vsej preprostosti govorijo čudoviti dogodki, katerih re-ničnosti ne more danes nihče več oporekati. Stoletni prah jih ni potvoril, še vedno se v njih zrcali ista. in skozi vse stoletje edinstvena resnica! Bernardka Soubirous je resnično videla nebeško Gospo. V jutru 21. februarja leta 1858 je Bernardka Soubirous, dekletce resnega obraza in mirnega pogleda, oblečena kot najrevnejša lurška pastirica, običajno kot vsako jutro prisostvovala sv. maši v župni cerkvi. Po sv. maši jo je pred cerkvijo ustavil mož, čigar ime jo je močno vznemirilo: policijski komisar Jacomet. To revno dekletce, ki je s svojimi starši in sedmerimi bratci živela v zatohlih prostorih starega mlina, je začela vznemirjati takratne velike lurške osebnosti. CESARSKI PROKURATOR ZASLIŠUJE BERNARDKO Komisar Jacomet je Bernardko peljal k cesarskemu prokuratorju Dutouru. Upal je, da bodo vprašanja in grožnje strogega sodnika zbegale revno dekletce, da bo o-pustila svojo vsakdanjo pot k massabielski votlini. Med prokuratorjem cesarja Napoleona III. in skoro nepismeno lurško pastirico je prišlo do sledečega pogovora, ki so ga sedaj našli dobesedno zapisanega med najdenimi papirji: Dutour: »Ali je vaš namen, da boste še nadalje vsako jutro šli k votlini kakor doslej ?« Bernardka: »Gotovo, gospod, obljubila sem, da bom skozi petnajst dni šla vsak dan k votlini.« Dutour: »Povedali so vam že, da so vaša videnja le plod domišljije in sanj in da ni mogoče polagati nanje nobene važnosti. To so vam povedale tudi redovnice, ki vas učijo krščanski nauk in ki 90 nadvse pobožne ženske. Zakaj ne poslušate njihovega nasveta? S tem hi se izognili, da se moramo mi ha viti z vami.« Bernardka: »Čutim preveliko srečo, kadar grem k votlini.« Dutour: »Lahko bi se ji odrekla. V nasprotnem slučaju bomo primorani, da vam zabranimo.« Bernardka: »Čutim, da me privlačuje neka moč, kateri ne morem nasprotovati.« Dutour: »Pazite! Mnogi so mnenja, da na ta način vi in vaša družina zlorabljate vero ljudstva. Tudi jaz sam lahko to sumim. Vaša družina živi v skrajni revščini. Vi ste sedaj v središču ljudske pozornosti in vaša družina je bila zato deležna že marsikatere ugodnosti. Lahko pričakuj e te še novih, večjih. Ne prikrivam vam. da, če ne boste govorili resnice glede prikazovanj in, če bo vaša družina še nadalje zlorabljala vse to v svoje namene, vas bomo sodnijsko prijeli in strogo kaznovali.« Bernardka: »Jaz ne pričakujem nobenih ugodno-ti v lem življenju.« Dutour: »Tako pravite, toda. ali niste že prejeli povabila gospe Milici in ali ne živite sedaj v njeni hiši mnogo bolje, kakor ste živeli z vašimi starši? In tudi oni. ali ne upajo, da bodo zboljšali svoj položaj zlorabljajoč vas in vaša videnja, ki niso drugega kot domišljija, kakor sp vam že povedali, ali morda celo plod laži in izmišljotin?« Bernardka: »Bila je gospa Millet, ki me je hotela sprejeti v svojo hišo. Ona sama me je prišla iskat. Jaz sem jo ubogala, samo da ji ugodim. Nisem mislila nase. Nikdar se nisem lagala.« Ves pogovor med Bernardko in prokuratorjem Dutourom so zapisali in ga pozneje spravili v arhiv. Ko je bil komisar Jacomet poslan na novo mesto, je tudi te spise vzel s seboj in so ostali vse do leta 1939 med važnimi listinami njegove družine. Jocometova snaha jih je tega leta izročila duhovniku Pasqueru, ravnatelju velikega zavoda v zgornji Savoji. ki jih je vse do danes skrbno hranil. Pred dnevi pa se je odločil in jih dal na razpolago znamenitemu duhovniku Rene Laurentinu. kaplanu Notre-Damskega zavoda, ki je spisal zelo razširjeno knjigo o lurških dogodkih. L^abbe Laurentin je spoznal veli- SV. BERNARDKA Dr. Miha Krek: S poti po Evropi V MONAKOVEM Gospod Franc Šeškar je sam osemdeset procentni invalid. Gestapovei so ga tako strašno mučili v ječah ljubljanskega sodišča, da so poškodbe trajne. Včasih je po cele tedne privezan na sobo in posteljo. Vendar posveča svoje moči stalnemu posredovanju za slovenske ljudi in oskrbovanju naših beguncev. V Monako vem se u-stavijo taki, ki se tajno pretolčejo preko Avstrije iz Slovenije. Tam jim je treba oskrbeti potovanje do taborišča, kjer šele urejajo njihovo usodo in jim dajejo potrebna dovoljenja. Za gotova težka dela Nemčija sprejema rada tuje ljudi, kljub temu da ima svojih nemških beguncev na milijone. Drugi morajo iskati zatočišča kje drugje po svetu. Vselej, kadar pride človek iz taborišča, mu je treba pomagati vsaj za prve dni, dokler ne more sam kaj ukreniti. Gospod Seška r obiskuje tudi ta- borišča v Srednji in Vzhodni Nemčiji, do-čim v Zapadni Nemčiji more vsaj nekaj tega dela opraviti e. g. Roblek, ki je pa vezan na nemško župnijo. *V Monakovem je razmeroma veliko beguncev iz Jugoslavije. Več je srbskih in hrvatskih kot slovenskih. Največ smo ostali v razgovoru z ljubeznivim dr. Pirkmayerjem, bivšim pod-banotn in prof. ljubljanskega vseučilišča. On vodi sedaj v Nemčiji pasle posebne begunske banke, ki ima nalogo pomagati beguncem, ki se naseljujejo tam in potrebujejo sredstva za nova podjetja. Banka je mogla pomagati že tisočerim. Tudi naši ljudje se poslužujejo njenih uslug. V DRUŠTVU FRANCOSKIH ' PRIJATELJEV JUGOSLAVIJE Moral sem hiteti nazaj v Pariz, kjer je bilo napovedanih še nekaj sestankov in razgovorov, zlasti pa poseben večer, ki ga je zame priredilo društvo Francozov — prijateljev Jugoslavije. Ta večer sem bil deležen izredne pozornosti, srečal sem mnoge ugledne osebnosti francoske družbe in nekdanje francoske poslanike in druge di- plomate v Beogradu. Med udeleženci je bilo posebno veliko prijateljev in znancev iz Beograda, ki sedaj žive kot begunci v Parizu. V ANGLIJI Predno bi odšel iz Evrope, sem moral še v London. Tam so si slovenski naseljenci v Angliji že oskrbeli lasten dom, kjer imajo svoje organizacije in središče. Tudi mnogi obiskovalci iz Slovenije, ki pridejo k svojim v Anglijo na obisk, se tja zatekajo. Prišel 9em ravno na Miklavževo nedeljo in v dvorgni še ujel nekaj naših družin, ki so ostale po miklavževanju. ki so ga našim otrokom priredili tisto popoldne. Slovenske stvari v Londonu neumorno zastopata prof. Franc Sekolee in Drago Lovrenčič. Duhovnik slovenskih naselbin je župnik Ignacij Kunstelj. Taki možje kot je Peter Selak. dr. Jože Jančar in Še lepo število drugih jim vneto pomagajo. Med slovenskimi naseljenci vlada lepa sloga. Uredili so si kulturne, dobrodelne organizacije, kar vzorno. Tudi gospodarsko lepo napredujejo. Mnogi so si že nabavili svoje domove, nekateri osnovali svoja podjetja. Imajo živahne zveze s svojci v domovini, ki jim požrtvovalno pomagajo. V Londonu je lepo število politikov, diplomatov in drugih javnih delavcev Hrvatov in Srhov. Hrvate vodi glavni tajnik HSS dr. Ju raj Krnjevič, med Srbi je najuglednejši profesor Slobodan Jovanovič. Imajo skupno podporno organizacijo pod vodstvom indu-strijalca in lastnika pairaplovne družbe Ivanoviča, vsak zase pa celo vrsto posebnih združenj za razne namene. Z vsemi temi in mnogimi drugimi sem imel priliko za daljšo izmenjavo misli. Bivši minister in tajnik demokratske stranke Božidar Vlajič. ki je predsednik kulturnega odseka podpornega društva, je omogočil, da sem pri sestanku tega odseka lahko pozdravil kar polno dvorano svojih dolgoletnih znancev in prijateljev iz vseh delov in krajev Jugoslavije. Tako mi je teh par tednov, ki so mi bili odmerjeni za bivanje v Evrepi, minilo kot bi zdrknil film pred očmi. (Konec) ko važnost teh listin in je dovolil, da prišle v tisk. — To je bilo brez dvoma v načrtih božje previdnosti, da so prav ob stoletnici lurških prikazovanj ponovno lab* ko dokazali, da je sv. Cerkev nezmotljiva v svojih sodbah in neklonljiva v iskanju resnice. KOMISAR JACOMET IN BERNARDKA Med listinami lurških dogodkov so predvsem tri velike važnosti. Prva se nanaša na Bernardkino zaslišanje od strani cesarskega prokuratorja Dutoura, druga je Bernardkina čista in iskrena izpoved o videnjih v massabielski votlini in tretja je interviu, ki ga je dne 26. septembra 1858 imel z Bernardko zastopnik francoskega časopisa »Courrier Fra-ncais«. Avtentična izpoved Bernardke Soubirous komisarju Ja-coinetu v februarju leta 1858 se glasi: »Imenujem se Bernardette So-ubirous. I* mam 13 ali 14 let in sem iz Lurda. No znam ne pisati ne brati in nisem še bil3 pri prvem sv. obhajilu. Dne 11. februarja, ko je v Tarbesu sejm-ski dan, me je prišla klicat Jeanne Balu-me, da bi z njo šla nabirat cvetke vzdolž reke Gave. Predno sem prebrodila potok mlinarja gospoda Lafitteja, da bi prišla na nasprotni breg, sem zaslišala močno šume- -nje v grmovju nad massabielsko votlino, j Pogledala sem tja in videla, da se grmovje premika, zadaj pa sem zagledala belo prikazen. Zastrmela sem v njo, potein sem pokleknila in začela moliti. Prikazen se mi je nasmehnila in izginila. Moje so* vrstnice so se igrale na drugi strani vode in ko sem jili vprašala, če so kaj videle, so mi odgovorile, da niso ničesar videle. V nedeljo 11. februarja sem se vrnila k votlini in Ona se mi je spet prikazala ob vhodu v votlino. V ponedeljek zjutraj, dne 15. februarja me je prišla že zelo zgodaj iskat gospa Millet s hčerko. Jaz sem bila še v postelji... Ko smo prišle pred votlino, smo poklekniile jin začele moliti rožni venec. Kmalu se mi je tista bela gospa prikazala in mi namignila, naj se ji približam. Gospa Millet mi je svetovala, da naj prikazni ponudim papir in pero, da bi mi zapisala, kar mi je imela za povedati. Toda prikazen mii je rekla, da ni potrebno, da mi zapiše, prosila me je samo, naj ji ugodim in prihajam k votlini petnajst dni zaporedoma. Gospa Millet mi je še rekla, da naj vprašam prikazen, ei ji je moja navzočnost ljuba. Odgovorila ini je, da ji nisem neljuba.« ČASNIKARJI IN BERNARDKA Tretji dokument se nanaša na razgovor časnikarja lista »Courrier Franeais«, ki se začenja z vrsto realističnih opazik in je spisan v tonu finega skepticizma, »Bernardette je dekletce 14 let, a jih ne kaže več kot deset, tako je slabotna in rahitična. Pozna se ji, da je trpela pomanjkanje. Na njenem bledem obrazu se zrcali milina in dobrota. Oblečena je zelo revno: ima neke vrste indijsko oblačilo, kateremu se ne pozna več prvotna barva. Čevlji so grobi in ogrnjena je z velikim bomhažastim šalom. »Kot kaže.« sem ji rekel, »govorijo mnogo o vas. Kakšen občutek imate? Vam u-gaja?« »Mi je indiferentno,« mi je odgovorila. Je ulboga, zelo uboga in taka hoče tudi ostati. Če bi sprejela samo 'polovico darov, ki so ji jiih ljudje prinesli, bi že imela majhen kapital. Toda ona je odločno vse odklonila. Tudi jaz sem jo hotel preslepiti in ji govoril o bogastvu, katerega bi lahko pridobila. »Poslušajte, Bernardka.« sem ji rekel, »veste, kaj bomo naredili? Prišli boste z mano v Pariz in v treh tednih boste bogati.« »O ne,« je odgovorila, »hočem ostati uboga.« »Toda otrok moj, to je vendar blaznost, kar vi odklanjate. Saj ne boste prišli sama z mano. Vzeli boste s seboj tudi svoje starše, ki bodo lahko vedno z vami.« Toda Bernardka se ni dala omajati. »Zaman. Nočem in nočem.« Iz teh besed se še enkrat zrcali vsa čista resnica in iskrenost male Bernardke, ki ni niti za hip oklevala v zvestobi do nebeške Gospe in, čeravno preprosta in nepismena, je s svojo kristalno čisto nedolžnostjo premagala vse tedanje učenjake in velikaše in je postala vredna, da jo je po velikih milostih nebeške Gospe tudi sv. Cerkev prištela med svoje svetnike. Njeno nestrohnjeno telo počiva sedaj v neverški cerkvi, njena duša pa se veseli večnega gledanja Nje, po kateri je vse do svoje smrti brezmejno hrepenela. EDEN V DENARNIH TEŽAVAH V Angliji so organizirali denarno zbirko za bivšega ministrskega predsednika Ede-na. ki naj bi bil v velikih denarnih težavah. Ce je to res, potem dokazuje njegovo veliko poštenost, da odgovornih položajev, ki jih je imel v državni upravi dolga leta, ni izrabil v osebno korist. Pač zelo pohvalno zanj. Wo IX. - 1957 - Štev. 18 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 IZREDNO SLAVJE V SOLKANU Na belo nedeljo je Solkan doživel edinstveno cerkveno slavje. Pozdravil je v svoji sredi svojega velikega rojaka, dr. Josipa Srebrniča, krškega škofa, ki je po dolgih letih hotel skupno s svojimi rojaki s pon-tifikalno. sv. mašo zahvaliti dobrega Boga Za veliko milost 50-letnega mašništva. Pred toliko leti je namreč v cerkvi sv. Stefana, kjer je bil krščen in birman, prišel iz Rima in je tu med domačini prvič zapel ttovomašniško »Glorijo«. Dosti vode je preteklo pod solkanskim mostom od tedaj in ttov rod je zrastel v solkanski vasi, med-tem ko je prevzvišeni, danes že 80-letni jubilant, . po prvi svetovni vojni zapustil Goriško in se je v Jugoslaviji povzpenjal v cerkveni službi od stopinje do stopinje, dokler ga ni v letu 1923. sv. oče Pij XI. imenoval za naslednika velikega Mahniča škofijski sedež v Krku. ’ Solkanci so pod vodstvom svojega g. dekana res krasno ozaljšali cerkev sv. Štefana in se zgrnili v velikem številu okoli svojega visokega rojaka ob tej priliki, ^ed cerkvijo ga je glasno in gladko pozdravil zastopnik birmancev, v nabito polteni božjem hramu pa so mu zastopnice ^irmank povedale, kako so vesele v pri- čakovanju darov Sv. Duha, ki ga bodo prejele po njegovih posvečenih rokah. Mogočni in izborno uglašeni .pevski zbor je res krasno prepeval med potntifikalno sv. mašo, ki jo je daroval prevzvišeni gospod škof, ob izredno veliki asistenci duhovnikov; med njimi sta bila tudi dva njegova prijatelja, kanonika iz Gorice, ter še dva druga zastopnika goriške duhovščine. Presvitli apostolski administrator, msgr. dr. Toroš, je tudi hotel povzdigniti slovesnost s svojo navzočnostjo. V zelo lepem nagovoru je prevzvišeni celebrant svojim rojakom polagal na srce veliko vrednost sv. vere, ki naj jo skrbno ohranijo v svojih srcih, ker se brez vere ni mogoče zveličati. Po pontifikalni maši je sledila sv. birma več ko 70 otrok; tudi njim je visoki cerkveni knez prav razumljivo govoril o milosti, ki jo bodo od Sv. Duha prejeli. Bil je za Solkance to res »dan, ki ga je v velikonočni osmini napravil Gospod,« v njih dušni prid in v njih splošno veselje. Vidno vesel in zadovoljen pa je bil tudi visoki slavljenec sam in se ga bo gotovo z veseljem spominjal, ko bo v daljnem Krku molil za svoje rojake. DVA PROCESA Znani proces o Vilmi Montesi gre proti koncu. Po dveh mesecih zasliševanj z različnimi presenečenji se glavni točki procesa niso nič bolj približali 'kot prej. Vilmina smrt je slej ko prej zavita v temo in Negotovost. Le eno je jasnejše, da glavna °btoženca Biero P.iccioni in Montagna nista zakrivila Vilmine smrti. Vsekalkor so 2a sedaj odložili nadaljevanje procesa do 20. maja. Vsi pa so mnenja, da posebnih Novosti od tega slovitega procesa ni več Pričakovati. Zato pa se je v ponedeljek začel pred Porotnim sodiščem v Padovi drug proces, ki bo italijansko javnost zanimal prav tako kot 'prejšnji. Gre za proces o zakladu lz Donga. Ob koncu meseca aprila leta 1945 se je pomikala močna avtokolona nemških SS in letali j ansikih republikinov iz Milana skozi . ^altellino proti švicarski meji. Vodila je * sabo Mussolinija, njegovo ljubico Klaro Petacci in številne zastopnike zadnje fašistične vlade in nemških okupacijskih čet. Kačunali so, da se bodo prebili v Švico. Zato so vzeli s sabo mnogo dragocenosti posebno še zaklad ital. državne banke. Računajo, da je bilo morda vrednosti do 80 milijard lir. Znano je, da so na poti partizanske ediniee napadle to kolono, jo razbile in ujele Mussolinija ter zasegle ^se zaklade, ki so jih nosili s sabo. Toda pozneje so bajni zakladi izginili in nihče Ne ve kam. Le to je znano, da je tedanji Poveljnik čet, ki so zajele Mussolinija in Njegove zaklade, Gorreri, dal postreliti kakih 12 oseb, ki so fkaj vedele o teh zakladih. Dolgo časa je o zakladu iz Donga vladal Niolk. Ko so se pozneje razmere uredile, So začeli poizvedovati, 'kam so izginile dragocen osti in denar, ki jih je imel Mussolini s sabo, kajti nikoli ni bil o tem izročen noben obračun. Gorreri je medtem postal komunistični poslanec, zato je bilo raziskovanje o vsej zadevi še težje. Toda parlament je Gorreriju vzel parlamentarno imuniteto in sodna oblast je smela začeti s poizvedbami in tudi aretacijami. Toda glavni obtoženec Gorreri je zavohal nemarnost in jo pravočasno popihal v ino- zemstvo, menda na Češkoslovaško. Doma so aretirali nekaj njegovih (pomagačev, ki so sedaj prišli pred poroto v Padovo. Prič, ki jih morajo zaslišati, je kakih 300. Zato računajo, da se bo proces zavlekel na kaka dva meseca. Vsekakor bo zelo zanimivo, če se bo posrečilo zvedeti za resnico, kdo je one zaklade odnesel in v kake namene so jih uporabili ter zakaj so postrelili one, ki so o zadevi vedeli več kot bi smeli. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PROF. RAJKO NAHTIGAL 80-LETNIK V Ljubljani je praznoval osemdesetletnico rojstva najuglednejši slovenski slavist in jezikoslovec svetovnega slovesa, profesor Rajko Nahtigal. Svojo slavistično izobrazilo je prejel v šoli, slovitega dunajskega profesorja Hrvata Vatroslava Jagiea. Kmalu se je Nahtigal uveljavil med znanstveniki, 'ki so se pečali s posebnostmi slovanskih jezikov. Postal je predvsem filolog ali jezikoslovec in ipo dveletnem študijskem potovanju po Rusiji, kjer je še poglobil svoje znanje, je leta 1913 bil izvoljen za rednega profesorja za slavistiko v Gradcu, da nasledi tedaj umrlega prof. Karla Strelki j a, velikega zbiralca slovenskih narodnih pesmi. Ob prevratu leta 1918 je Nahtigal sledil klicu svoje ožje domovine in prevzel profesorsko mesto na novoustanovljeni ljubljanski univerzi. Poleg vzgajanja mladine je nadaljeval svoje znanstveno delo in njegova knjiga o slovanskih jezikih je danes temeljno delo slovanskega jezikoslovja sploh in jo upoštevajo pri pouku na univerzah v Evropi in Ameriki. BARAGOVO MISIJONIŠCE Med obema vojnama so slovenski lazaristi ustanovili v Grobljah misijonišče, ki je imelo namen, skrbeti za misijonski naraščaj med slovenskim narodom ter tudi drugače pospeševati misijonsko misel med rojaki. Tako so v Grobljah izhajali Kat. misijoni, se tiskal Misijonski koledar itd. Nemci so ob zasedbi Jugoslavije leta 1941 , grobeljsko misijonišče s tiskarno vred uničili. S tem je bil tildi uničen center misijonskega dela in zlasti misijonskih poklicev med Slovenci. Toda v Argentini je božja previdnost poskrbela, da je misijonsko seme, pregnano iz domovine in uničeno, znova začelo kliti. Najprej so se pod vodstvom slovenskih lazaristov beguncev obnovili Katoliški misijoni, ki so gotovo še lepši in bogatejši nego so bili predvojni, ki so izhajali v Grobljah. Toda manjkalo je misijonišče. Sedaj je prišel čas tudi za to. Ko so se v Argentini slovenski izseljenci toliko o-samosvojili, da so si postavili lastno vas v Lanusu in drugod druga središča narodnega in verskega življenja, so sprožili tudi misel o obnovitvi slovenskega misijonišča. Misel je postala resnica letos meseca januarja, ko so ob navzočnosti škofa msgr. Rožmana blagoslovili Slovenski dom v Lanusu ter ob njem začeli graditi Baragovo misijonišče, ki naj zanaprej vzgaja in skrbi za slovenski misijonski naraščaj. Mala kapelica ob dvorani Slovenskega doma je prvi kamen bodočega Baragovega misijonišča. Z gradnjo ' cerkve in misijonske hiše se bo v kratkem začelo. Sedaj že dovažajo in pripravljajo potrebni material. Namen misijonišča pa ni samo skrbeti za misijonski naraščaj med Slovenci, temveč tudi ostati stalno središče za dušno-pastirsko delo med slovenskimi rojaki v Argentini. Zgodilo se bo namreč prej ali slej, da bodo mnogi slovenski duhovniki odšli drugam, ta in oni se bo gotovo vrnil domov, mnogi rojaki pa bodo ostali naprej v novi domovini. Za te bo vedno potrebno, da imajo domače duhovnike. Temu namenu bo odslej najlaže služilo misijonišče s slovenskimi lazaristi. Denarna sredstva za misijonišče so deloma že zbrali. Prvo vsoto je darovala sestra pok. msgr. Ponikvarja, ki je za misijonišče dala velik del zaptiščine po pok. bratu. Poleg tega so se oglasili še razni drugi dobrotniki, ki so tako omogočili, da se je z delom začelo. Gospodom misijonarjem želimo vsi, da bi se jim velika zamisel kmalu uresničila. Razpis knjižnih nagrad SKA za leto 1957 Mecen, ki želi ostati neimenovan, je dal s svojim darom Slovenski kulturni akciji možnost, da tudi za leto 1957 razpisuje Božične knjižne nagrade v skupnem znesku 10.000 (desettisoč) argentinskih pesov z namenom, da se poživi slovensko ustvarjalno delo. 1. nagrade so tri in sicer v zneskih 5.000, 3.000 in 2.000 argentinskih pesov; 2. prispevki morajo biti izvirna leposlovna ali znanstvena dela, ki še niso bila objavljena ali izvajana (roman, povest, drama, zbirka pesmi, novel ali črtic; razprava iz slovenskih domoznanskih področij ali humanističnih ved, pa tudi drugačen izsledek slovenskega znanstvenika); 3. sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik in znanstvenik razen članov žirije in nagrajencev prejšnjih natečajev; 4. rokopis je treba poslati do 31. oktobra 1957 v dveh na stroj napisanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia. Argentina; 5. rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime • je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki noisi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odprejo na dan razglasitve izida, to je dne 22. decembra 1957. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev; 6. Slovenska kulturna akcija bo Spominu velikega moža (15-letnica smrti prof. Ernesta Tomca) ’ Te dni mineva petnajst let. .odkar je ležal na ljubljanskih Žalah ves pokrit z nagel ji profesor Ernest Tomec. V orlovski organizaciji je videl v prvem desetletju po prvi vojni, kako postaja slovenska katoliška skupnost v osrednji Sloveniji sla-hotna. Vnet za Mahničeve ideale in ob podpori Aleša Ušeničnika se je vrgel na podrobno in velikopotezno delo za ozdravljenje razmer v slovenskem katoliškem taboru. Začel je med dijaštvom »Mladce Kristusa Kralja«, ki so postali dijaška Katoliška akcija v Sloveniji. Bog ve če je imel še kdo med nami toliko zaprek in nasprotovanj kot oii! Ko se je začela španska vojna, so »Mladi borci« opozorili na nevarnost, ki preti Sloveniji in Evropi. Slepi so ga proglasili za norca. Toda naslednja leta so pokazala, da je imel prav. in vsak kamen, ki ga je on postavil v slovenski katoliški skupnosti, je postal opora, ko je prišel veliki vihar. Kdor bo pisal zgodovino novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, ne bo mogel mimo vsega dobrega, ki je posledica mlad-(Cvs k e organizacije. »Če Cerkev kje izgublja, ni vzrok v njej,« je učil, »ampak v ljudeh, ki niso storili svoje (dolžnosti.«. »Speči katoličani niso videli sovražnika... niso slišali klicarja iz Rima... Zato se speči katoličani tudi niso ganili, ko bi bilo treba stopiti v odločen hi' ‘ (( »Sedanji hudi položaj — revolucije, vojske, krize, prodiranje brezboštva nas ne sme ostrašiti, ne storiti malodušnih. Hus Berdjajev pravi: »Revolucije so opomin kristjanom o neizpolnjeni krščanski dolžnosti. Če torej svojo krščansko dolžnost storimo, pride nov krščanski red na svet.« Profesor Tomec je zastavil vse sile, da vzgoji vrsto mladih izobražencev, ki se svojega katoliškega prepričanja ne bodo sramovali, ampak se bodo zavedali velikih nalog, ki jih imajo v svojem narodu. Ker je nova doba doba dinamike, ker je moderna aktivnost znanstveno podprta, je pozival dijake, da ustvarijo v sebi aktivnega, podjetnega, dinamičnega, osvajalnega študenta, ki bo globoko prepričan o potrebi edinosti v katoliških vrstah, o disciplini, o organiziranem in kompaktnem na-stopu vseh katoliških sil za dosego velikih ciljev. Gradil je sredi viharjev in tiho odšel iz kroga svojih zvestih. Vihar je podrl zunanjo zgradbo, tiula njegov duh je ostal. Profesor Tomec nas je prav učil, pravijo danes. Njegove smernice bodo brez dvoma tudi v močno oporo vsem. ki jim bo božja Previdnost naložila nalogo obnove slovenske katoliške organizacije po prestanem viharju. Vatikan in „ Primorskega" bomba Sobotni »Primorski dnevnik« je »ob robu« prinesel tudi naslednjo notico: VATIKAN IN ATOMSKA BOMBA Japonska vlada je poslala profesorja Masatoši Macuhitu v zapadne dežele, da bi prepričal velesile o nujnosti ukiniti-c jedrskih eksperimentov. Tega profesorja je sprejel tudi papež, na razgovoru pa ga je zadržal komaj deset minut. In to kljub temu, da je Masatoši Macuhita kristjan in profesor na neki japonski katoliški univerzi. Iz tega moremo zaključiti, da papežu niso bili bogve kako všeč argumenti tega japonskega profesorja. nagrajena dela objavila v svojih publikacijah šele po dogovoru z avtorjem: 7. nagrade so izplačljive v Buenos Airesu; 8. materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev: 9. žirijo sestavljajo dr. Vinko Brumen, prof. Lojze Geržinič, Ruda Jur-čec, dr. Milan Komar, dr. Branko Rozman in Zorko Simčič. Za presojo znanstvenih del, za katera je potrebna posebna strokovna razglednost. kooiptira žirija lahko 1-3 člane. K seji. na kateri se dokončno odloča o razdelitvi nagrad. je povabiti redne in kooptirane člane in imajo vsi enako glasovalno pravico; 10. glasovanje raszodišča je tajno; 11. razsodišče ima pTavieo proglasiti kako nagrado za samo delno doseženo. Prav taiko ima pravico združiti dve ali več nagrad in jih razdeliti. Slovenska kulturna akciji »Osservatore Romano«, ki prinaša vest o avdienci prof. Masatošija pri sv. oče tu v nič ne pove, koliko časa sta se oba razgo-varjala. Pove pa. da je sv. oče izročil prof. Masatošiju posebno noto, v kateri obsoja sv. oče uporabo jedrne sile v vojne namene in izraža svojo zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi iz take neurejene uporabe lahko nastale. Poleg tega prinaša nota še seznam raznih papeških govorov in dokumentov od leta 1941 do leta 1956, ki je v njih govora o atomski in jedmi energiji. Dostavlja pa, da je japonski veleposlanik v Rimu dne 19. aprila naslovil na msgr. DeH‘Aeqiia. namestnika sv. očeta, pismo, v katerem pravi med drugim: »Moja dva sorojaka (prof. Maeušita in njegova žena) sta bila sprejeta v privatni avdienci pri sv. očetu dne 14. aprila. V svoji veliki sreči Sta mi priznala, kako zelo ju je začudila očetovska ljubezen, ki tako neprisiljeno seva iz osebe Njegove svetosti, kakor tudi njegovo neprestano ..Katoliški glas" v vsako slovensko družino I prizadevanje za mir.« (»Osserv. Rom.« 25. aprila 1957). Kako je mogel »Primorski dnevnik« ob teh uradnih poročilih priti do svojih tako izkrivljenih zaključkov? Samo na podlagi svojega znanega sovraštva do Vatikana in papeža. Vilhelm Hiinermann: iMa božjih okoptlj Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder »Gre za našega župnika, za župnika Pruela!« »Za župnika Pruela?« Začuden je zijal trgovec v dečka. Ko je pa v njegovih očeh opazil vročo prošnjo in hud strah, je vzel suknjo in čepico s kljuke, položil svojo široko roko dečku na ramo in rekel: »No, če je tako, pa kar naprej!« Župnik Pruel je korakal po ulicah v Poitiers. Pod svojo Suknjo je spoštljivo nosil srebrno kapsulo, v kateri je bilo Najsvetejše. Njegove ustnice so se tiho premikale v molitvi. Kadar je nesel sveto popotnico, je vedno molil rožni venec. Na Joubertovem mostu je lanternale medlo svetila v brez-Zvezdnato temo. Pod mostom se je Clain penil in se šumeče valil v dolino. Sicer je bila noč neznansko tiha. Župnik je korakal čez most, ki je vodil v predmestje Montbernage. »Ki je za nas težki križ nesel,« so mrmrale njegove 'tetnice. Tedaj sta nenadoma planili iz teme nanj dve postavi in ga vlekli in suvali proti ograji mosta. Pruel se je le slabo branil z eno roko; z drijgo je namreč držal sveto hostijo. »Smrt tistim, ki nočejo priseči!« je kričal eden izmed Razbojnikov. »V reko s svinjo!« se je drl drugi. Gotovo bi bila vrgla župnika v reko, da jih ni v zadnjem hipu zgrabila orjaška pest, jih malo sem ter tja potresla in z glavami krepko butnila skupaj. In oglasil se je strašen glas: »Morilca duhovnikov in sramotilca Roga! Vajino vročo kri bom malo ohladil!« Oglasil se je dvojni krik strahu, a tedaj sta že zletela s silnim sunkom oba »rodoljuba« čez ograjo mosta v šumečo reko. »Za božjo voljo, Cassandre, kaj delate?« je zaklical prestrašeni duhovnik, ki je takoj spoznal Golijata iz Montber-nage. »Saj lahko utoneta.« »Plevel ne pogine,« se je režal trgovec z usnjem. Nato se je pa spomnil, kaj nosi duhovnik s sabo. Takoj je utihnil njegov smeh in spoštljivo je velikan upognil koleno pred Najsvetejšim. »Pridite, spremljam vas,« je zašepetal. Molče so šli štirje po poti: Odrešenik, duhovnik, trgovec in Robert. Ko pa je župnik Pruel stopil v hišo Fermierove matere, je deček poiskal velikanovo roko in jo stisnil, kolikor je mogel, rekoč: »To ste pa sijajno naredili, mojster Cassandre!« »Ah kaj!« se je ta smejal, »v zabavo mi je bilo. V veliko zabavo! Sedaj pa teci hitro domov! Jutri boš moral biti zgodaj na nogah.« »Že vem, ob štirih,« je deček veselo odvrnil. Nato je stekel naravnost domov. Doma je pred vrati stala mati. Bila je vznemirjena, ko je našla Robertovo, posteljo prazno in zlasti še. ko ji je debeli Filip povedal, da gre za življenje in smrt. »Kje si bil, fant?« ga je vprašala, ko ji je Robert pri- tekel naravnost v roke. »Zelo si me prestrašil!« »Nisem mogel drugače, mati. Šlo je za župnika Pruela in za Odrešenika.« In hitro ji je povedal o napadu na mostu. Robertova mati je globoko vzdihnila: »Le ostani vedno dober in pogumen, otrok!« In goreče je napravila mlademu božjemu bojevniku križ na čelo. ŠKOF IN JAKOBINCI V kapeli irskega semenišča v Parizu je večna luč ugasnila že pred meseci. Na oltarjih visijo sedaj rdeče zastave. Postave svetnikov krasijo modrobelordeči trakovi. Na tleh so ostudne malke žganja in vina. V oskrunjenem svetišču domujejo jakobinci, ki so tu uredili prostor za svoj klub. Na oltarjih, na obhajilni mizi in po cerkvenih klopeh čepijo revolucionarji, pijejo žganje iz zlatih mašnih kelihov in rdeče burgundsko vino iz cihorijev, katere so pokradli iz tabernaklja in zakristije. »Pijte, bratje, pijte!« je zakričal eden od revolucionarnih junakov, zoprn, kozav človek z rdečo jakobinsko čepico. »Pijte, bratje! Danes je svatba! Vikar Aubert od cerkve sv. Marjete pri Sv. Antonu si je vzel ženico! Bila je lepa poroka, to vam pravim, gosposka poroka! S pajčolanom in vencem na glavi je sedela nevesta ob oltarju; vikar pa je bil v dolgem talarju. Pobožni ljudje od Svetega Antona bi bili od jeze kmalu popokali; to bi morali vi videti! Hudičeva poroka je bila! Toda žganje je dobro. Naj živi Aubert in njegova gospa vikariea! Hahaha!« (Se nadaljuje) Podražitev plina Z mesecem marcem je go riško občinsko podjetje za plin, vodo in elektriko povišalo ceno plinu za 2.40 lir za 'kubični meter. To podražitev bomo potrošniki plina plačali v mesecu maju na plačilni pobotnici meseca aprila. Ekonomski položaj V drrngi polovici marca je gorišjta trgovinska zbornica zabeležila v Gorici 160 protestnih menic, v Krminu 25, v Tržiču 91, v Ronkah 12, v Gradiški 25, v Doberdobu 2, v Števerjanu 1 in le v osmih občinah goriške pokrajine niso zabeležili nobene protestne menice. Srednješolci v Rimu Teden po Veliki noči so bili dijaki naše klasične gimnazije in liceja z g. ravnateljem in nekaterimi profesorji v Rimu na izletu. Izredno lepo vreme je veliko pripomoglo, da je izlet lepo uspel, le premalo časa je bilo, da bi si lahko vse zanimivosti in lepote večnega mesta dobro ogledali. Praznik vstaje na Goriškem Kakor po vsej Italiji tako so tudi v našem mestu in podeželju proslavili dan vstaje 25. aprila. Na vse spomenike padlih in na njihove grobove na glavnem pokopališču ter v Pevmi so položili vence. Tudi mi smo se ta dan spomnili naših mučencev, ki so žrtvovali svoje življenje za lepšo bodočnost našega naroda, ki bo spričo njihove velike žrtve prav gotovo zasijala tudi našemu izmučenemu in tako preizkušenemu ljudstvu. Blagovna izmenjava Goriška trgovinska zbornica je na podlagi videmskega sporazuma o blagovni zamenjavi izdala v preteklem mesecu marcu 56 uvoznih dovoljenj za preko 69 milijonov lir ter 40 izvoznih dovoljenj za 78 milijonov lir blaga. Himen V goriški stolnici se je na belo nedeljo 28. aprila poročila gdč. Irena Vetrihova iz znane Vetrihove družine z gospodom Walterjem Bertolinijem. Gospodično Ireno ne pozna samo goriška dekliška Marijina družba kot svojo zvesto članico, temveč tudi širša javnost, saj se je gdč. Irena že od vsega začetka povojnega gledališkega življenja na Goriškem rada udejstvovala tudi na odru. Večkrat smo imeli priliko občudovati njene lepe odrske zmožnosti in še v slovo od dekliških let je rade volje sprejela glavno vlogo pri zadnji predstavi dekliške Marijine družbe ter nam pretresljivo lepo odigrala Vislavo v drami Vi-slavina odpoved. Bila je tudi ena najbolj •delavnih članic dekliških krožkov ter organizatorka prve počitniške kolonije za članice DK. Danes, ko se od nas poslavlja, se ji za ves trud in požrtvovalnost iz srca zahvalimo ter ji želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem življenju. Poroka V cerkvi sv. Ivana v Gorici sla sc poročila učiteljica Marija Ceščut iz stolne župnije v Gorici ter g. Stanko Prinčič iz znane družine Prinčič v Krminu. Obrede je opravil č. g. Artur Zalatel iz Gorice. t Anton Abuja V ponedeljek je umrl g. Anton Abuja, znani goriški trgovec z vinom. Rojen je bil pred 72 leti v Krminu, kamor so se bili priselili njegovi starši, doma iz Koroškega. Gospe Marici in hčerkama naše iskreno sožalje, njemu pa večni mir! Tombola Zelenega križa V nedeljo 5. maja priredi goriški Zeleni križ tombolo v dobrodelne namene. Z nabrano vsoto namerava kupiti nov rešilni avto. Tombola, ki se bo vršila na Travniku ob 20h, bo imela sledeče dobitke: činkvi-na L 30.000, prva tombola L 60.000, druga tombola L 10.000. Listki se prodajajo po 50 L. — V slučaju slabega vremena se tombola prenese na nedeljo 12. t. m. Zvezda repatica Velikonočna zvezda repatica se je res prikazala na našem nebu in mnogi so jo že videli. Njena svetloba je večja kot svetloba ostalih zvezd, vendar ne tako močna kakor svetloba planetov. Zadnje večere se je zelo dobro videla zlasti z goriškega gradil. Videti jo je bilo približno nad kostnico na 0*1 a v ju. Podgora Vstopili smo v zlati majnik. Dela v naši župnijski dvorani se bližajo zaključku in v kratkem bomo imeli otvoritev. V nedeljo 5. maja bomo praznovali tudi starodavni praznik sv. Gotarda. ki bo letos še nadvse povzdignjen s slovesnostjo srebrne sv. maše, ki jo bo daroval rojak č. g. Ivan Delphi. Ob lOh ga bomo lepo sprejeli in v sprevodu povedli v našo cerkev in že komaj čakamo, da bomo ob tej izredno slovesni sv. maši videli toliko lepega pri oltarju, slišali kaj izrednega s prižnice in tudi uživali vse to, kar naš marljivi zboT pripravlja lepega in novega. Sovodnje OBČINSKA SEJA Preteklo sredo 24. aprila smo imeli novo sejo našega občinskega sveta. Zopet je bilo na dnevnem redu več zanimivih tekočih zadev. Najprej je svet razpravljal o povišanju pristojbin za pogrebe. Toda ob glasovanju so se svetovalci na predlog svetnika Černiča iz Rupe izrekli soglasno zoper vsako povišanje, češ da >:o družine ob smrti kakega člana tako in tako hudo udarjene. Povišale pa so se pristojbine za pogrebe izven občine. Tudi grobarja smo-menjali in sicer je bil imenovan za stalnega grobarja dosedanji pomočnik. Potem smo se domenili, da uredimo anagrafski urad, ki je v sedanjih časih velike važnosti. Dj> sedaj je bil urad le zasilen, ker se je naša občina organizirala šele po vojni. V prejšnji mirenski občini so pa ves anagrafski urad med vojno zažgali. Tvrdka Marehetti je v tem oziru dala najboljše ponudbe, zato smo njej zaupali delo. Kot znano, je naša občina zadolžena za proračun zadnjih dveh let v znesku 5,150.000 lir. Tega bomo sedaj krili, kakor upamo, z dohodki proste cone, ki jih bo zanaprej deležna tudi naša občina, kot smo zmeraj zahtevali. Ob koncu je svet rešil še nekatere druge zadeve manjšega pomena. Našo občino pa težijo še dve veliki skrbi : ena je cesta iz Standreža v Zagraj, druga je voda. To dvoje je treba na vsak način rešiti. Pevma V soboto sta stopila pred oltar v naši župni cerkvi učiteljica Lidija Boškin, sedaj službujoča v Doberdobu, in doljanski domačin Viktor Vižintin, podžupan občine v Doberdobu. Želimo jima obilo božjega blagoslova. Dol * Na velikonočni ponedeljek je prišla prva skupina letošnjih romarjev iz Gorice poromat k fatimski M.B. v Dol. Ko letos obhajamo 40-letnico Marijinih prikazanj v Fatimi, bodo gotovo še marsikateri romarji želeli počastiti Marijo in se priporočiti njej, ki je iz Fatime naznanila svetu pot rešenja. Pobožni domačini in verni romarji jo častijo v zasilni kapeli v Dolu že odkar AH se nam obetajo nove občinske volitve? Po osmih mesecih občinske upTave so odstopili tržaški župan in ves ožji občinski odbor (demokristjani, socialdemokrati in republikanci). Sedaj smo spet na tisti točki, kot smo bili takoj po volitvah, ko je bilo treba izvoliti župana in občinski odbor. Že takrat si nisimo delali upov, da bo novi odbor bogve kako srečno in dolgo upravljal občino, ker ni dobila nobena stranka absolutne večine. Res se je pokazalo, da so imeli občin-ki svetovalci malo veselja, podpirati tak odbor. Do pTeloma je prišlo zaradi socialdemokratov, ki kažejo vedno dokaj simpatije do socialistov, ki so bili iz občinskega odbora izključeni. Zdelo se je, kot bi čakali, kdaj bi začeli delati težave. To se je zgodilo, ko so se demokristjani uprli, da bi prišli komunisti v upravno komisijo Acegata. Kp so videli republikanci namene socialdemokratov, so ukazali svojemu zastopniku izstopiti iz občinskega odbora. Tako so prišli socialdemokrati s svojo barvo na dan: Zahtevali so, da se sestavi nov odbor iz demokristjanov, socialdemokratov, iz obeh socialističnih skupin, republikancev in Narodnega gospodarskega gibanja (MEN). Tako je prišlo do krize. Župan in odbor- je romala po župnijah naše škofije. Naj se ji pridruži še veliko število novih častilcev in prijateljev Marijinih, da bi s skupnimi močmi mogli postaviti njej tudi primerno romarsko cerkvico na naši zemlji. Pretekli četrtek sta si obljubila večno zvestobo Ivana Peric in Anton Berlot, oba iz naše župnije. V cerkvi je bilo zelo slovesno, otroci so jima prepevali, da je bilo veselje še večje. Novoporočeneema naša voščila, naj ju ljubi Bog spremlja vse življenje. Enako voščimo tudi onim. ki -o se prav te dni poročili izven domače župnije. Jami je Že dolgo nismo videli nobenega para v naši cerkvi, sedaj pa sta se odločila, da stopita v sv. zakon domačina, učiteljica Marija Pahor in Aldo Stanič, uradnik v Tržiču. Domači pevski zbor se je poslovil od svojih bivših članov z lepim petjem v cerkvi. Krog njunih prijateljev in znancev je zelo velik in vsi jima kličemo: Bog ju živi vse dni! Posredovanje za CRDA Na zadnjem sestanku, ki so ga imele sindikalne organizacije v Tržiču, so vsedržavne zveze kovinarjev sklenile, da bodo uradno intervenirale pri predsedstvu IRI in Finmeccanica ter pri ministrstvu za delo v Rimu z zahtevo, da ministrstvo čim/prej začne pogajanja za rešitev spora, ki traja v tržiških ladjedelnicah že nad petdeset dni. Ministru za delo so organizacije v ta namen izročile spomenico, kjer so navedle glavne vzroke spora. Minister je delegaciji zagotovil svojo pomoč. Velik požar v Krminu V četrtek 25. aprila je izbruhnil požar v mizarski delavnici Alda Planinšiča in mu povzročil za 1 milijon in 100 tisoč lir škode. Požar se je razširil tudi na delavnico proizvajalca kita Aleksandra Omera, kjer je tudi povzročil za par milijonov lir škode. Poslopje, kjer sta bili nastanjeni obe delavnici, je požar skoro uničil. Goriškim in krminskim gasilcem se je po velikem trudu posrečilo omejiti požar, da se ni razširil še na druga poslopja. Novi župnik v Gradežu Nedelja 28. aprila je bila za Gradežane nadvse pomemben in lep pravnik. Dobili so novega župnika v osebi preč. g. msgr. Silvana Faina. Njegov prihod na gradeško laguno so pozdravili z vso prisrčnostjo, kot zmorejo dobri in pobožni gradeški ljudje. Pripravili so mu sprejem, ki je slieil nekdanjim slavnostnim sprejemom velikih oglejskih patriarhov. Že iz Gorice je novega župnika spremljala kolona avtov in korier, v Belvederu pa so ga pozdravili prvi Gradežani na motorjih in na stotine okinčanih čolnov. Msgr. Fain je nato nadaljeval pot do Gradeža po morju in v gradeškem pristanu ga je pozdravil župan mesta ter mu izrekel dobrodošlico. V slovesnem sprevodu je nato novi župnik vkorakal v stolno cerkev, kjer ga je že čakal goriški nadškof, ki ga je po uradni izročitvi cerkve in župnije predstavil ljudstvu. Sledila je slovesna sv. maša, med katero je novi župnik imel svoj prvi govor. Zahvalil se je vernikom za tako veličasten in prisrčen sprejem in obljubil, da bo v svoji novi službi skušal biti vsem vse. niki so pretekli petek (26. t. m.) podali ostavko. Kaj sedaj ? Najbolj enostavna pot bi bila, da bi pred novimi volitvami župana in odbornikov prišlo do ipredhodnega sporazuma med strankami, kar so demokristjani skušali zaman doseči. Sedaj pa ne preostane drugega, kot ves postopek lanskega leta, to je najmanj petero poizkusov, izvoliti najprej župana. Pri prvih volitvah mora prodreti novi župan z absolutno, nato z relativno večino. Nato se voli odbor. Možnosti sta dve. Lahko bi se stranke, ki so proti demokrščanskemu kandidatu za župansko mesto zedinile za svojega kandidata ter ga izvolile vsaj z relativno večino glasov. Pri tem je malo verjetno, da bi šli misovci in komunisti skupaj. Toda tudi socialdemokrati bi imeli verjetno pomisleke, zediniti se s komunisti. Tako je še vedno verjetno, da bo novi župan demokristjan, in sicer kandidat, za katerega bi se demokristjani zedinili. Doslej ni nika-kega indieija, da ne bi demokristjani spet volili za inž. Bartolija. Podobono bi veljalo o občinskem odboru. Pri tem gre za to, ali bodo v novem odboru samo demoikristjani ali morda tudi liberalci ali republikanci ali celo social- demokrati. Gre pri tem za to, ali si stranke res želijo, da se položaj razčisti z novimi volitvami ali ne. Možno je namreč, da je grožnja z volitvami pri vseh strankah samo prazna beseda. Volitve stanejo, blagajne pa so več ali manj povsod prazne. Ljudje pa so vednih volitev siti. Vprašajmo pa se, ali je brez volitev kaik pameten izhod. Tudi, če pustijo ostale stranke naprej upravljati občino demokristjanom ,ne bo uprava nič lažja kot doslej. Težko si je ipredstavljati, da bi se stranke zmogle premagovati in ne delati težav vladajoči stranki, četudi je ta v manjšini. Doslej je to šlo z veliko muko in težavo samo osem mesecev. Če bi se stranke odločile za naprej za taktiko potrpežljivega sodelovanja, potem ni imelo smisla, povzročiti sedanjo krizo. Morda nima nobena izmed strank od- kritosrčne želje, uveljaviti zahtevo po novih volitvah. Toda položaj sam je tak, da lahko do volitev kljub temu pride. Tako bi potem imeli tja proti zimi nove občinske volitve. Če bi sedaj z raznimi pogajanji zapravili mnogo Časa, preden bi prefektura imenovala komisarja, bi moglo priti do volitev tudi pozneje. Tako bi se lahko zgodilo, da bi imeli v Trstu približno ob istem času občinske in državnozborske volitve. Volitve bi bile prilika, da bi se