€
	
	
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 39. — LETO XI.	21. OKTOBRA 1972
»Aparati« Ljubljana
Proizvodnja v septembru
V	mesecu septembru je proizvodnja po mesečnem operativnem proizvodnem načrtu potekala zelo dobro, da ne rečemo celo odlično. Vendar pa se je ta načrt zaradi Operativnih potreb precej razlikoval od predhodno predvidene dinamike, predvsem v strukturi ir. odnosu med proizvodnjo za domači trg in proizvodnjo za izvoz. To dejstvo, skupaj z obračunom načrta po dejanskih in ne planskih cenah, pa je vplivalo na ugotovljeni rezultat tako, da So kazalci manj ugodni kot pa dejansko doseženi obseg proizvodnje po fizičnih količinah.
V	celoti smo dinamični načrt izpolnili s kazalnikom 89,68, kar pomeni 96,4% v odnosu na kumulativo. Pri tem srno naloge v proizvodnji za domače tržišče izpolnili samo z 81,46%, oz. v ku-mulativi s 93,72 %• Nasprotno Pa je bilo mesečna obveznost po dinamiki za izvoz presežena za slabo tretjino, Saj je kazalnik kar 132,11, oz. v ku-mulativi 113,62.
Tudi uspehi po posameznih Skupinah izdelkov so bili v mesecu septembru dokaj različni in še bolj pod vplivom v začetku navedenih dejstev, oz. vzrokov. V skupini stikalnih aparatov smo po mesečnem dinamičnem načrtu presegli predvideni obseg kar trikrat, saj je kazalnik 314,70. ludi kazalnik kumulativo je telo ugoden, saj je obstal pri
133,65. Poleg vsega tega pa smo v mesecu septembru v tej skupini zopet opravili manjši izvoz, ki ni bil po dinamiki načrtovan, zato ga ne moremo primerjati z načrtom v skupini, pač pa vpliva r.a finančni uspeh celote.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav smo za domače tržišče izpolnili 86,27 odstotka predvidene mesečne naloge in s tem dosegli kumulativo z 79,44%. Tu je bit vpliv izvoza največji, saj smo v izvozu mesečne obveznosti dosegli s kazalnikom 384,30, zelo ugodna pa je tudi kumu-lativa, kjer je kazalnik pristal pri 166,34,
V	najmočnejši planski skupini izdelkov — to je pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih relejih je mesečni operativni načrt za domače tržišče bil najslabše izpolnjen, saj je kazalnik le 74,93. V kumulativi smo pa tu dosegli 90,02. Vpliv nekaterih fiktivnih izpadov je bil tu izredno močan in je bil dejanski doseg po fizičnih vrednostih dejansko za 9% ugodnejši. Dejanski izpad je bil le v izvozu, kjer zaradi tehnoloških težav nismo mogli finalizirati predvidene proizvodnje za DDR in je tako dinamični mesečni operativni načrt bil dosežen s kazalnikom 94,78, kumulativa pa je pri tem še vedno pozitivna, saj je njen kazalnik 103,08.
(Dalje na 6. strani)
V nedeljo 15. t. m. je sredi ustvarjalnega dela, zadet od srčne kapi, omahnil načelnik generalštaba JLA, generalpolkovnik vojnega letalstva Viktor Bubanj, odločni revolucionar, družbeni delavec in vojaški strokovnjak, čigar življenje je bilo tvorno vtkano v zgodovino naše revolucionarne borbe in graditev naše ljudske armade.
Prezgodnja smrt Viktorja Bubnja je žalostno odjeknila v vsej naši armadi, še zlasti pa v voj-' nem letalstvu, kjer je veliki pokojnik preživel največji del svojega ustvarjalnega življenja. Na številnih žalnih sejah v enotah po vsej državi so se pripadniki z globoko žalostjo v srcih poslovili od visokega starešine.
Pokojnega generalpolkovnika Viktorja Bubnja so z največjimi vojaškimi častmi pokopali v aleji junakov na novem beograjskem pokopališču, kjer so se od zvestega sodelavca poslovili najvidnejši predstavniki političnega in javnega življenja ter predstavniki JLA, medtem ko so v nizkih naletih nad pogrebom od svojega dolgoletnega komandanta jemala slovo reakcijska lovska letala.
General polkovnika Viktorja Bubnja smo zadnjič srečali 19. maja letos, ko Je s svojim spremstvom obiskal našo tovarno elektronskih naprav in ZZA, odkoder je tudi gornji posnetek. .
S seje sindikalnega odbora ZP
Četrtek, 12. oktobra — Na
seji odbora ZP, ki jo je vodil predsednik Jože Čebela, so obravnavali dve točki, in sicer: integracijski procesi ZP in priprave na konfclenco ZP Iskra.
Glede integraoijskih procesov v Iskri je gen. direktor Vladimir Logar med drugim dejal, da smo priče intenzivnega združevanja tako doma in v svetu. Snujejo se čimbolj racionalne organizacije,
vlaganje tujega kapitala je na dnevnem redu, izredno velika sredstva pa se vlagajo v moderno tehnologijo.
Jugoslavija je za združeno Iskro premajhen trg, zato jo (Dalje na 6. strani)
Predstavniki družbeno - političnih organizacij ZP na obisku v EMO Celje
Pisali smo že, da teko priprave za pripojitev celjskega podjetja EMO v združeno podjetje Iskra. Medtem ko teko s tem v zvezi razprave in pripravljajo analize, ki naj utemeljijo to združitev, so si proizvodnjo v tej tovarni (podobno kot pred časom predstavniki podjetja EMO neka-
tere izmed tovarn ZP Iskra) nad 75 let teče proizvodnja
ogledali predstavniki samoupravnih orgar.ov in družbe-no-političnih organizacij ZP Iskra.
Po prijaznem sprejemu v poslovni stavbi tovarne EMO je sledil ogled številnih tovarniških objektov, na dokaj obsežnem kompleksu, kjer že
P	•
Spominski posnetek predstavnikov ZP Iskra in Emo Celje pred celjskim gradom
posode, kotlov za centralno kurjavo, klasičnih in električnih radiatorjev. Prijazni vodiči so gostom razkazali celotno proizvodnjo, pri čemer smo imeli priložnost videti, v kako težkih delovnih pogojili dela dobršen del kolektiva EMO, ki danes šteje nad 3.500 zaposlenih. Skoraj dve uri je trajal ogled tovarne, ki tako' domače, kakor tuja tržišča zalaga s kvalitetnimi izdelki.
Po končanem ogledu tovarne so gostitelji goste iz ZP Iskra povabili na Stari grad nad Celjem. Najprej so si iz »ptičje perspektive« ogledati mesto ob Savinji, ki se je v zadnjem obdobju neverjetno razširilo in mederniziralo. Sledili so razgovori, v katerih so predsedniki družbeno-poli-tičnih organizacij, samoupravnih organov in direktorja ZP in EMO s svojimi prispevki ustvarili vzdušje, iz katerega je izžarevala trdna volja po združitvi EMA z Iskro, kar bo nedvomno svoj pozitivni epilog dobilo tudi na referendumu, ko se bodo delavci EMA zavestno odločali o priključitvi k združenemu podjetju Iskra.
Predsednik Tito
o pomanjkljivem
izvajanju politike ZíCJ |¡
■■
Pretekle dni se je predsednik ZKJ Josip Broz Tito na široko pogovarjal s političnim aktivom SR Srbije. Na sestanku so sodelovali tudi člani predsedstva ZKJ, predsedstva SFRJ ter drugi. Sestanku sta prisostvovala tudi sekretar izvršnega biroja predsedstva in član izvršnega biroja Stane Dolanc in Kiro Gligorov. Iz obsežnega sklepnega govora predsednika Tita povzemamo na kratko njegove najbolj tehtne misli, da je pri izvajanju politike Zveze komunistov Jugoslavije čutiti določene pomanjkljivosti.
■ ■
Predsednik Tito je v začetku opozoril na nekaj resnic o stanju v naši državi in v ZKJ, še posebej pa v ZK Srbije. Podobni problemi se kažejo tudi drugod, zato meni, da je razpravljanje o naših problemih širšega pomena. Ne le zato, ker je ZK Srbije najštevilnejša organizacizja v ZKJ, ali zato, ker je Srbija največja republika, temveč predvsem zato. ker gre za temeljne probleme naše družbe in naše ZK, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj naše revolucije.
Dejal je, da je delavski razred, da so delovni ljudje naše države tisti, ki zahtevajo rešitev problemov in odstranitev negativnega. Oni zahtevajo izvrševanje sprejetih stališč, njim je dovolj resolucij in deklaracij in govorjenja brez akcij. Naši delovni ljudje še dalj časa ostro opozarjajo na anomalije, na neučinkovitost ZK in njeno nedejavnost. Revolucionarna "naloga ZK je tudi, da ta položaj premaga. Samo tako bomo zagotovili zaupanje v ZKJ in le tako bodo delavski razred in vsi delovni ljudje sledili smeri in politiki ZK.
Zadnja ustavna dopolnila so sprejeta io politično uveljavljena, je dejal predsednik Tito, vendar so bolj poudarjena tista, ki govore o samostojnosti, neodvisnosti republik in njihovem položaju v zvezi, medtem ko so delavski amandmaji bolj deklarativno popularizirani.
H«
»m
H« ■ ■ SB
EB
■	H
E St HB
ca
■	a
■	a ■s
BE
»a
Skoraj ni razprave, ki se ne bi začela s priseganjem ■■ zvestobe meni, je menil predsednik Tito, vendar tega ¡J ne potrebujem. Zvestoba politiki ZKJ se dokazuje z . njeno izvršitvijo!	•; 1
Poudaril je še, da je zahteval in še zahteva neposreden vpliv delavskega razreda v ZK in v družbi nasploh, vztrajajoč pri tem, da ima delavski razred v vsej državi enake interese in da ni posebnega delavskega razreda v republikah in pokrajinah. V besedi sprejemajo to vsi, toda v praksi je drugače.
Pogled na novi tovarniški poslopji ob obstoječih v Novi Gorici
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Izplačevanje OD prek hranilnih knjižic?
DS je na 4. redni seji med drugim obravnaval poročilo o izvajanju investicij in poročilo o problematiki financiranja obrata malih zaganjalnikov in sklenil, da so predvideni devizni finančni kredit IC nadomestili z lastno udeležbo. V ta namen se nabavi pri Ljubljanski banki zadevne S po obračunskem tečaju. Premik v predčasnem koriščenju lastnih sredstev se premosti z najetjem kredita pri SGP Gorica — za plačilo garancijskega pologa, ki se bo koristil letos in naslednje leto ob običajni obrestni meri z ro-
kom plačila do 31. oktobra 1973.
DS je po Obravnavi sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z dopolnitvami, da se določijo dnevnice za službena potovanja za vse delavce v tovarni v enaki višini. Sprejel je tudi sklep, da se povečajo osnovne postavke grup dela za 10 % ter osnovne postavke rangov po naslednji tabeli: 1. do 8. rang za 10 %, 9. do 19. rang za 11 %, 20. do 23. rang za 9 %, 24. do 30. rang za 8 %. Spremembe veljajo s 1. 10. 1972.
Za pomoč Pomurju, ki ga je v juliju težko prizadela po-
plava, je DS dodelil 40.000,00 din.
S sklepom DS tovarna pristopa kot ustanovitelj k Ljubljanski banki s sedežem v Ljubljani. Sredstva bodo vložena v podružnici banke v Novi Gorici. Za podpis pogodbe se pooblašča direktorja tovarne Jožeta Eržena, ki sc tudi imenuje za člana zbora upravljalcev podružnice.
DS je bil tudi informiran o ugodnostih pri izplačevanju osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Zadevno ie DS pooblastil odbor za gospodarska vprašanja, da izdela konkreten predlog.
»Naprave» Ljubljana
Resna prizadevanja za čimboljše poslovne rezultate
Zapostavljena je tudi ena najpomembnejših dolžnosti ZK in to je kadrovska politika. Pod tem razumeva predvsem obnovo ZKJ in ZK Srbije, bistveno izboljšanje njunega socialnega sestava. Vsi poudarjamo in se hvalimo, da je v Jugoslaviji vedno več delavskega razreda, je dejal Tito, hkrati pa ugotavljamo, da v partiji relativno upada število delavcev v najširšem pomenu besede od ročnega do visokoizobraženega delavca — kajti vse to je zame delavski razred.
Prav tako se mu ne zdi naključno, da je marksizem 6koraj povsem izginil iz učnih programov univerz in drugih prosvetnih ustanov. Preveč se tudi poudarja problem mlade inteligence, premalo pa se skrbi in kaže na to, da je v mladi generaciji najštevilnejša delavska mladina, ki ima in bo imela prevladujočo vlogo v naši družbi. Od tod skrb za njeno izobraževanje in partijsko delo v njenih vrstah, ki je prvenstvena in trajna naloga. Ne bi smeli postavljati ovir med posameznimi deli mladine, temveč jo je treba povezovati na linijo politike ZK Jugoslavije.
Izkazalo se je, da je nemalo tovarišev — tu je mislil predsednik Tito predvsem na vodilne — ki so imuni za takšne vrline, kot je samokriitika. Znano pa je, da sta kritika in samokritika bili vedno v partiji odločilna dejavnika, še posebej takrat, kadar je prihajalo do določenih kriz in potrebe po enotnosti. Tokrat je menil s tem enotnost misli in dejanj, kar je danes še posebej pomembno.
Nihče ne more zanikati, da napake in slabosti so — tako v delu kot v ravnanju. Tega je dovolj, je dejal predsednik Tito; jaz to vem. Kajti večkrat sem že, več mesecev, lahko rečem več let, izražal svoje nezadovoljstvo in opozarjal na razne stvari, pa še nisem dočakal, da bi se izboljšale. Zato vas pozivam, da greste preko nesoglasij, da se združite na podlagi pisma izvršnega biroja predsedstva ZKJ in interesu delovnih ljudi Jugoslavije. Za to vam bodo naši narodi hvaležni!
KB
■	a
■	K
SI
■	S
■a
BB
na
BB
BB
bh
BB
BB
S3
QB
ES
BB
BB
BB
EB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
na
BB
Naša tovarna elektronskih naprav v Stegnah bo ob letošnjem dnevu republike praznovala desetletnico svojega obstoja. V ta namen v tovarni že skrbno pripravljajo številne akcije, s katerimi bodo počastili ta svoj jubilej, še najbolj pa si prizadevajo z razniihi ukrepi in intenzivnim delom izpolniti vse pogoje za uspešno uresničevanje letošnjega proizvodnega načrta, saj bi z dobrim poslovnim rezultatom razumljivo najlepše praznovali svojo desetletnico.
Pri teh slednjih naporih dosegajo mesce za mesecem ugodnejše rezultate. Medtem ko je tovarna lani izpolnila 88% letnega načrta in pri tem dosegla realizacijo v višini 36,970.000 dinarjev, znaša njen letošnji r.ačrt proizvodnjo v vrednosti 47,000.000 dinarjev. V devetih mesecih je načrt proizvodnje za to obdobje presegla za 1 %, prodajni načrt za to obdobje pa celo za 9%. Ob še nadaljnjih takšnih rezultatih torej ni vprašanje izpolnitve letošnjega načrta, ki predstavlja doslej naj večjo proizvodno nalogo tovarne.
Do takšnih rezultatov prav gotovo vodi volja celotnega delovnega kolektiva, ki si vsestransko prizadeva, da bi temeljito odstranili probleme, ki so v bližnji preteklosti vplivali na poslovni uspeh tovarne. Razveseljivo pri tem je, da je kolektiv sprejel pobudo družbeno-političnih or-
ganizacij in se odločil do konca leta delati še tri sicer proste sobote. Z delom na prosto soboto so najprej nadoknadili izpad proizvodnje, ki je nastal zaradi izpada električne energije, delo na drugo soboto so namenili pomoči Pomurju, tretjo soboto pa so sklenili delati zato, da bi dosegli čimprejšnjo notranjo stabilizacijo v tovarni. Taka odločitev govori za zdrav in odločen delovni kolektiv, čigar težnja je v tem, da bi tovarno spravil do normalnih pogojev poslovanja.
Pomemben uspeh je v zadnjem času tovarna elektronskih naprav dosegla nedvomno tudi na področju izboljšave odnosov, tako z Zavodom za avtomatizacijo in Iskra Commerce, prav tako pa tudi z ostalimi delovnimi organizacijami v okviru združenega podjetja Iskra. Rezultati izboljšav medsebojnih odnosov z navedenimi orga-
nizacijami se že jasno očrtu-jejo v poslovnih rezultatih v poslednjih mesecih, vsekakor pa bodo še bolj vidni v prihodnje.
Tudi sicer v svojem tekočem poslovanju skušajo doseči čim boljše uspehe. Po s.cbno pozornost so zlasti letos posvetili zalogam, pri to mer se jim je že posrečilo zaloge na razredu 5 in 6 bistveno zmanjšati in spraviti v realne okvire, manj učinkoviti pa so bili doslej pri zalogah na razredu 3. Lete so kot posledica starih naročil še vedno dokaj kritične in reševanje tega vprašanja terja odločujoče ukrepe. Sc vedno jih težijo stara naročila pri firmi SEL, vendar si tu prizadevajo le-ta čim bol) zmanjšati in se tako otresU težkega bremena preteklega poslovanja.
V tovarni elektronskih naprav skušajo s tehtnimi razgovori s skupnostjo PTT podjetij urediti vprašanje telegrafskih prenosnih naprav lastnega razvoja in proizvodnje na področju -celotne J"; goslavije. S tem bi tovarni zagotovili idočo in akumulativno proizvodnjo, hkrati Pa bi odpravili potrebe po uvozu takšnih aparatur. Prav tako (Dalje na 6. stran»
»Orodjarna« Ljubljana
AKCIJSKI PROGRAM
ZA DOSEGO TEMELJNIH CILJEV TOVARNE
Temeljni cilji tovarne se izražajo kot zahteva po ustvarjanju proizvodov dela za potrebe trga, kot zahteva po realizaciji v obliki vrednosti, ohranitvi v upravljanje danega družbenega premoženja, širjenju materialne osnove tovarne, zagotavljanju osebnega in skupnega deleža na doseženem dohodku.
Uspešnost poslovanja tovar. ne v smislu navedenega odstavka naj se izraža v prilagajanju tržišču, domačem in tujem, tako po kvaliteti, kvantiteti in konkurenčnosti. Prilagajanju zunanjim in notranjim činiteijem tako, da se ob vsaki novo nastali situaciji rezultat poslovanja približuje optimalnim vrednostim.
Za dosego zadanih temelj, nih ciljev tovarne bi morala poslovna politika temeljiti na naslednjem:
—	ekonomski analizi glede na sanacijski program tovarne,
—	analizi posebnosti panoge kot take,
—	analizi trenutnega stanja in razvoja tovarne,
—	ugotavljanju problematike in'predvidevanju ukrepov s stališča .obstoječih sredstev in rezultatov dela,
—	izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega razvoja tovarne,
—	izdelavi in oblikovanju poslovne politike za krajše in daljše obdobje,
—	določiti nadzorovanje nad izvajanjem sprejetih načrtov in ukrepov.
Izhodišča za opredelitev ak. tivnosti za izvajanje tega akcijskega programa tovarne:
—	družbeno-ekonomska politika Jugoslavije nastala v novih pogojih gospodarjenja Pod vplivi stabilizacijskega Programa in usmeritev,
—	v novo nastalih pogojih, ki jih nakazujejo sprejeti amandmaji k zvezni in republiški ustavi,
—	stališčih ZKJ in ZKS,
—	akcijskem programu in gospodarskem načrtu združenega podjetja Iskra, .
—	ugotovljenih rezultatih in problemih realizacije v I. Polletju 1972 v tovarni.
Delavski svet tovarne na Podlagi izhodišč akcijskega Programa in trenutnega, stanja, naroča vsem kolektivnim individualnim izvršilnim prganom, vodjem sektorjev tn oddelkov naslednje naloge:
, D a) da se v mesecih po kolektivnem dopustu zagoto-cimvečji vrednostni obseg Proizvodnje — realizacije v mejah dane rrtimalnosti,
,b) naročilom kupcev je v čitTivečji meri ugoditi, s prednostjo Iskrinih tovarn
c)	za vsako ceno doseči izpolnjevanje dobavnih rokov,
d)	da bi dosegli proizvodni plan, je treba naročila za. to leto v celoti realizirati,
e)	po potrebi je določene delavce prerazporediti na druga delovna mesta, posebej pa na stroje in dela, kjer se pojavljajb ozka proizvodna grla,
f)	za delavce v pioizvodnji (neposredni) je odobriti tudi podaljšano delo, v izjemnih primerih — reklamacijah pa oddati delo po čez,
g)	služba priprave dela in mojstri so dolžni, da za delavce v podaljšanem ali dru-goizmenskem delu pripravi potrebno delo in obdelavni material,
h)	zaradi dejanskega nagrajevanja po delu (vrstah dela) je na novo analitično oceniti delo na vseh delovnih mestih in vpeljati način stimulacijskega nagrajevanja po uspešnosti,
i)	izplačevati je osebne dohodke v sorazmerju z dose. ženo mesečno realizacijo, vendar ne manj kot 80% obračunanega osebnega dohodka.
2.	Na delovnih mestih je vpeljati večjo intenzivnost dela. Podaljšano delo pri regijskih delavcih, v proizvodnih ter delih vezanih na proizvodnjo je treba omejiti na nujno potreben minimum.
3.	a) čimprej proučiti po. stopno uvedbo dela v dingi izmeni, pri čemer naj bo bolj izkoriščen strojni park in delovne naprave. Priprava dela je dolžna delo tako deliti, da si določene faze lahko sledijo in postopno racionalizirajo,
b)	izdelavo orodij je dodelati čimveč strojno, s tem pa doseči boljšo finalizacijo in kvaliteto dela,
c)	tehnologija dela je dolžna skrbeti, da obdelavno gradivo razdeli pravočasno po strojih in obvezno spremlja proces od začetne do končne faze dela,
d)	povečati je produktivnost z notrahjo organizacijo dela, uvajanjem sodobnejše tehnike in tehnologije,
4.	Posebno pozornost je posvetiti organizaciji dela'tudi v pomožnih službah, da bi proizvodnja potekala nemoteno in enakomerno. Vse vzroke, ki- bi zavirali proizvodnjo, je tekoče ugotavljati in ukrepati v smeti odklanjanja.
5.	a) da bi si tovarna žago. tovila planirani celotni dohodek, je nujno znižati stroške poslovanja na vseh nivojih,
b) takoj je vpeljati analiziranje stroškov po vrstah, mestih in nosilcih.
c)	nosilci stroškov so dolžni posvetiti posebno pozornost in nadzor pri naslajanju Stroškov, zlasti pri porabi raznih režijskih materialov, storitev in nabavi raznega drobnega inventarja,
d)	posebej je zaostriti odobritev potovanj in izdatke za dnevnice in s tem vplivati na rentabilno poslovanje.
6.	Vsako visoko preseganje norm je mesečno pregledati in tekoče uvajati spremembe in norme revidirati po načelu tehničnih in izkustvenih dosežkov. Tehnološka priprava dela mora izdelati normative časov in materiala.
7.	Pospešeno je treba delati na izpopolnjevanju sistema nagrajevanja in je še v tem letu nujno sprejeti v celoti nov Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Pri izdelavi pravilnika je upoštevati dolo. čila in merila samoupravnega sporazuma za . kovinsko in elektro široko.
8.	V skladu z ekonomskimi učinki, samoupravnim sporazumom in stališči sindikata
V septembru so stekli intenzivnejši obojestranski pogovori med »Iskro« in »EMO« o možnostih za integracijo. V pogovorih so sodelovali tudi predstavniki »LB«, sanacijskega odbora in predstavniki občine. Najhovejši zaključki so več kot pozitivni. Podjetju »EMO« ne namreč ponuja finančna sanacija v najkrajšem času in tudi možnosti za financiranje nekaterih naložb že v tem letu.
.O vključitvi podjetja »EMO« v združeno podjetje »Iskra« se govori že zelo konkretno in z izredno pozornostjo.
Za tovarno »EMO« sedanja organizacija »Iskre« v celoti ustreza. V sklopu združenega podjetja zadrži popolno samostojnost, skupna bi bila le zunanja trgovina,programiranje fundametainega razvoja in nekatere skupne službe. Proizvodni program »EMO« ne bo okrnjen, nasprotno ob novih naložbah se bo tržno zanimivejši program še razvija! in dopolnjeval, pač v skladu z razvojnim konceptom združenega podjetja. Povezovanje »Iskre« in »EMO« bo omogočilo prodor »Iskre« na štajerski prostor. Zamišljeno, je da bo »EMO« postala kondenzacijsko jedro — baza za močnejše večanje ko-
je v obravnavanem obdobju skrbeti, da povečani življenjski stroški ne bi bistveno prizadeli kategorijo delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
9.	Poostriti je na vseh nivojih delovno disciplino, zoper kršitelje pa izrekati strož. je ukrepe za vse vrste prekrškov.
10.	Glede na pr oizvodne naloge v 1972. in 1973. letu in glede na to, da se v teku I. polletja opravlja delo v ve-.likem številu nadur, je na proizvodna delovna mesta sprejeti nove sodelavce in postopoma prehajati na dvoizmensko delo. I pošlevajoč pri tem racionalizacijo dela in zaposlovanja.
11.	Omejiti je vsako’investicijsko naložbo, razen v primeru, če gre za nabavo prepotrebnih delovnih sredstev, ki so pri tennolog ji obdelave in izboljšanju k\alitete izdelka neizbežna.
12.	Zmanjšati ie nujno vse tiste zaioge lepromateriala, inventarja in nedokončane proizvodnje, ki v sebi vežejo
vinsko predelovalne branže v sklopu »Iskre«.
V	predlogih je zaslediti več novosti, med drugim pridobitev izkušenj »Iskre« na področju razvoja, marketing službe, oblikovanja, uporaba znanstveno-tehničnih izsledkov »Iskre« ipd. »EMO« se obeta večji prodor na svetovna tržišča, saj premore »Iskra« v vseh deiih sveta svoja upeljana predstavništva.
V	Celju v glavnem pozitivno ocenjujejo naj novejšo možnost in pot tovarne »EMO«, da sc s sanacijo in vključitvijo podjetja v moč- no slovenso proizvodno in
trgovsko grupacijo trajno izvleče. V životarjenje je podjetje pač bilo pahnjeno zaradi lastnega pomanjkahja kapitala in nezmožnosti drugih celjskih grupacij, da bol-
večja obratna sredstva in s tem zavirajo obračanje sredstev.
13.	V cilju izboljšanja poslovanja je nujno pospešiti izterjavo in tako zagotoviti večja obratna sredstva, s tem pa tudi koeficient obračanja vloženih sredstev.
14.	Glede na to, da polletna realizacija ni v mejah planirane in izkazuje nedoseganje plana, je potrebno da se v cilju zmanjšanja stioškov in čimboljšega približanja planu pristopi iskanju notranjih rezerv, ki pa so lahko v organizacijskih ali kadrovskih ukrepih.
15.	Družbeno politične organizacije v tovarni se poziva na večjo aktivnost pri nji. hovem delu v smeri sodelovanja s samoupravnimi in vodstvenimi organi tovai ne.
Za uspešnost poslovanja tovarne je realizacija tako okvirno' postavljenih nalog nuj. na in neodložljiva.
Delavski svet
Tovarne orodij Iskra
niku finančno' pomagajo in ga okrepijo. V predlogih za vključitev »EMO« v združsno podjetje »Iskra« je med drugim zaslediti tudi oceno, da bo moč podjetje kaj hitro ozdraviti in mu pomagati v novi konstelaciji k večji ekspanziji. »EMO« naj bi na primer čez štiri leta doseglo že za milijardo dinarjev vrednosti proizvodnje (letos približno 450,000.000 din).
(Po Dc!u) PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Posebna komisija iz obeh podjetij je skrbno pripravila analize o ekonomski utemeljenosti združitve. Delavski svet EMO Celje bo 24. t. m. razpisal referendum, na katerem se bodo vsi zaposleni odločili za ali proti pripojilvi k ISKRI.
® DELATI KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO © VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE
© ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? © ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ©
Iz drugih časopisov
EMOK ISKRI
Portreti iskrašev
Jože
Katrašnik
Jože Katrašnik, mojster galvamike v obratu mehanizmov Blektromehanike jc eden od delegatov za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Človek, ki bo svojim otrokom, verjetno svojim podrejenim ali še širše rečeno okolioi zapustil bogato dediščino. In kakšna je to? Delovne izkušnje in izrazit odnos do dela. Da, njegov odnos do dela bi bilo vsaj do neke . mere treba privzgojiti vsem ljudem, da ne bi bili ventila nelikvidnosti tako odprti,	•
Da bi ga malo razvnel, mu omenim, da sodelavci govorijo, da bo moral to delovno mesto iz zdravstvenih razlogov zapustiti. In to sedaj, ko je toliko let vložil in ko je v glavnem vse postoril. Glede zdravstvenega stanja ne ugovarja. Saj tudi ne bi mogel Zatajiti. Mož je sicer sorazmerno visok, vzravnane postave, vendar v obraz bledoličen z nekaj poudarjenimi gubami, Kingova trma po iz- • redni dejavnosti, energiji, vsaj tako si razlagam, se vleče še nespremenjeno iz mladih let, ko se je kot športnik aktivno ukvarjal z »garaškimi« smučarskimi teki. Sedaj pa čisti pljuča s planinstvom.
Govori zelo natančno, brez fraz in »vzdigovanjem tonov«, kar je redkost za tako dolgoletnega di užbeno-poli-tičnega delavca. Ne vem, ali se zaveda, da učinkuje z retoriko in neposrednim vplivom svoje osebnosti na poslušalce.
»Ne, še zdaleč ni vse postorjeno v našem obratu tja do »gnlvanikc«, pravi. Res pa je, da so stvari krenile.. Zganile so se.« Pri tem le malo boli zaživi. »Ali nismo veliko storili od 1956. leta?«
Nikoli ne govori o v prvi osebi ednine. Nikoli ne obupuje. To-ni njegov način. Zaupa v mlajšo generacijo in po potrebi razdaja težko pridobljeno dolgoletno samo-uško znanje in delovne izkušnje. Da je bil na pravi poli potrjuje skoraj vsak čas pridobljena izobrazba za galvansko stroko. In to v izredno rekordnem času.
Ce mu prej redno šolanje iz še in še različnih vzrokov ni bilo dosegljivo, pravi, da mu bo papirnato priznanje vlilo še rnaio več poguma.
Ve, da dolgo ne bo mogel biti med kemikalijami. Nekaj tistega, kar zna, bo lahko uporabil tudi na novem delovnem mestu. To ve. Toda j nekoliko bo razvrednoten t£f kapital. To vedo iskreni sodelavci.
Nekaj sem že povedal o Jožu. Mogoče bolje rečeno o delu, za katerega prejema plačilo." Omenimo še drugo plat življenja, ki pa je lahko še pestrejšo. Seveda gledana s človeške dinamičnosti.
Doma je z Jamnika nad Kropo v lični hišici. Po vojni jo je moral skoraj iz temeljev na novo postaviti, ker jo je dobil do tal požgano. Tudi on je krepko okusil, kaj je vojna. Že tako težkim letom, bil je gozdni delavec, so sledila še težja. Kot devetnajstletni fantič se je znašel 1942. leta v beeun iških zaporih. Nato je bil prisilno mobiliziran. Od tam mu je kmalu uspelo pobegniti in priključi! se je k V. prekomorski brigadi. Neposreden čas po vojni je tudi Jože preživel akcijsko, tako da je ženitev ali bolje rečeno ustvarjanje družine prišlo na vrsto kasneje. Ima dva otroka, ki jima potihem, kakor pravi, želi lažje življenje. To jima do štarta v samostojnost po svojih močeh garantira.
Naslednje leto se bo srečal z »Abrahamom«. Zrelost dokazuje že s tem, da je nadvse pazljiv. Pretehta vsak korak, predvsem pa pazi na vsako izgovorjeno besedo. Očiten starostni faktor stabilnosti, h kateremu pa se 8 kot kaže še ne bodo kmalu N pridružile druge spremenlji- E vosti iz mladih dni.	!>'
Kdo je in kaj je naš Jože I jc tudi ustrezno presodil ko- 8 lckt:v, ki ga jc kandidiral za H VIII. kor.gies Zveze sindikatov Slovenije. Ocenili smo ga kot političnega odkritosrčne-/a in poštenjaka, z dolgoletno uspešno dejavnostjo v sindikatu, od pretlsednika sindikalne podružnice obrata in 9 člana izvršnega odbora tovar- 1 niškega sindikata.	•
Lojalen in zanesljiv bo ča- 3 stno zastopal Iskro na kon- S gresu, lo sem prepričan. "
Jože Katrašnik pa želi, da 1 bi to. kar sva skunai spozna- «*, la ne prebrali, kot da je zraslo iz sentimentalnosti.	C
Peter Got c "
Seja komisij® za šport in rekreacijo ZP Sskra
V	Gozd-Martuljku se je 6. t. m. sestala komisija za šport in rekreacijo ih pregledala letošnjo svojo dejavnost, zlasti zimsko športne igre v Kranjski gori, letne športne igre v Šentjerneju in II. av-tora!ly.
V	razpravi je komisija sprejela dopolnilo k praviiniku — pri moških bodo v veleslalomu odslej štirje razredi in sicer: 1. do 25 let, 2. od 25—35 let, 3. od 35—45 let in 4. n;ul 45 let; razred štipendistov ih dijakov ostane.
Nadalje naj bi zimskošportne igre razen veleslaloma obsegale še smučarski tek na 8 km za člane v razredu do 30 in nad 30 let; za ženske pa naj bi bila proga dolga .4 km, prav tako za razreda doi 30 in nad 30 let. Da pa b(i tekmovanje v smučarskih (er kih izvedeno, mora biti pH‘ ženskah prijavljenih v vsa^ kem razredu vsaj 10, pri moških.pa vsaj 15 tekmovalcev.
Prav tako je spremembi doživelo tudi ocenjevanje za ekipno uvrstitev v veleslalomu ir. sicer bo šteta za ekipno uvrstitev pri ženskah po 1' tekmovalka iz vsakega razreda, pri moških pa iz 1. razreda po en tekmovalec, iz 2. in 3. razreda po 2 tekmovalca in po eden iz 4. razreda.
Zimsko-športne igre bodo spet v Kranjski gori in sicer 24. februarja 1973 s Podlesa, kjer bosta na levi progi tekmovala 1. in 2. moški razred ter razred štipendistov, na desni progi pa 3. in 4. moški razred in oba ženska razreda.
Komisija bo tudi v letošnji zimski sezoni izvedla tri smučarske tečaje v Gozd-Martuljku ir. sicer bo prvi tečaj — namenjen staršem Iskrašem in njihovim šoloobveznim otrokom od 21. do 28. januarja 1973, drugi tečaj bo 28. januarja do 4. febru-
arja, tretji pa od 4. do 11. februarja 1973. Cena tečaja bo določena naknadno.
Za solidno izvedbo teh tečajev komisija vabi k sodelovanju 10—12 smučarskih učiteljev iz vrst Iskrašev. Interesenti naj svoje sodelovanje prijavijo čimprej komisiji za šport ir. rekreacijo pri SO ZP ISKRA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, pismeno in z oznako za kateri tečaj nameravajo sodelovati.
Na današnji seji je komisija sklenila letne športne igre, ki bodo 23. in 24. junija 1973, razširiti še na košarko, če bodo seveda prijavljene vsaj 3 moške in 3 ženske ekipe.
Pri tekmovanju v streljanju se je pravilnik spremenil v toliko, da morajo vsi tekmovalci streljati s puškami serijske izdelave. Zmagovalna
ekipa v balinanju je tisla, t| v medsebojnem srečanjih ne izgubi nobene tekme.
Tudi za III. avtoralIy Iskre je komisija že sprejela datum in sicer 19. maja 1973, proga pa naj bi iz Ljubljane tekla v Kranjsko goro, nato v Trbiž, čez Predil (v Italiji) v Idrijo in nazaj v Ljubljano. Tehnični (spretnostni) del vožnje bo pred startom v Ljubljani.
Nadalje je komisija ugotovila, da bi morala biti udeležba na njenih sejah vselej polnoštevilna in naj bi se športni referenti redneje udeleževali raznih seminarjev področnih sindikalnih športnih komisij.
Zaradi težav, ki jih ponekod imajo športni referenti zaradi svoje udeležbe na sestankih komisije, bo skušala stvar urediti na Poslovnem odboru ZP Iskra.
»Elektromotorji« Železniki
IVI Sadi so se pomladili
Mladinska organizacija v Elektromotorjih je pred kratkim dobila novo vodstvo. Od 23 članov odbora so izvolili 16 novih. Večina bivših članov odbora se je odločila za študij, reden ali izreden, tudi dosedanji predsednik se je vpisal na univerzo.
Novi odbor se je z vso dušo vrgel na delo. Predsednik Janez Skvarča pravi, da imajo polno načrtov. Dnigo soboto gredo na partizanski pohod: Železniki - bolnica »Franja« — Cerkno. Tega pohoda se bo v organizaciji' mladine »Elektromotorjev« udeležila tudi mladina »Alplesa«, »Nika« ih »Tehtnice«. Povabili hodp tudi nekaj vojakov. Pohod ima namen srečanja mladih, spoznavanje ljudi in krajev skozi katere bodo šli in
borbene tradicije teh legendarnih krajev NOB.
Mladinci sc bodo zavzeli tudi za vključitev mladih delavcev — gostov, ki so prišli iz vse Slovenije in drugih republik na delo v Železnike, pa stoje ob strani krajevnega, kulturnega in športnega dogajanja. V ta namen bo v kratkem izvedeno prvenstvo v namiznem tenisu. Najprej med oddelki tovarne, nato pa z mladino iz Selške doline. Tej akciji bo sledil šahovski turnir.
Mladini v tovarni in kraju manjka klub. Imajo že ogle-dan proslor in zagnali se bodo vanj. Kje in kakšnega JC zaenkrat skrivnost,, da ga jim kdo pred nosom ne vzame.
.	F. K.
Pred kratkim sla v Iskrinem obratu »Mehanizmi« Lipnica odšla v pokoj dva vratarja: LAB RUPAR -(levo) in JOŽE KOSELJ. Bila sta vestna In priljubljena, kar pričajo lepa darila m bre želje ob odhodu. Oba upokojenca se iskreno zahvaljujeta za izkazano pozornost, koleku pa želi, da bi še dolgo zdrava in zadovoljna uživala zasluženi pokoj.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ
Iščemo nove strokovne sode! in vabimo k sodelovanju:
—	PROFESORJA MATEMATIKE ALI DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA MATEMATIKE
za delo na področju prometne teorije in optimizacije telefonskih omrežij z elektronskimi računalniki. Zaželeno je znanje angleškega jezika (zaradi sodelovanja z inozemskim partnerjem) in urejena vojaščina. _ DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA ALI ELEKTROTEHNIKE
za vodenje tchnološko-analitskega oddelka, ki bi se bil pripravljen posvetiti predvsem razvoju tehnologije in problemom študija dela in časa.
Zaželena je najmanj 6-!etna praksa na tehnološkem področju, po možnosti na področju študija dela in časa.
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA
za vodenje tehnološke projektive v tehnološkem področju.
Zaželena je najmanj 6-lctna praksa na tehnološkem področju.
—	DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA
za vodenje vzdrževalnih delavnic.
Zaželena je 4-letna praksa na področju vzdrževanja. r- DIPL. INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE 'za vodenje odseka energetskih instalacij.
Zaželena je 4-letna praksa na področju instalacij.
—	DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
za vodenje komercialne operative v tovarni.
Zaželena je 6-letna praksa, po možnosti na komercialnem področju ter znanje vsaj enega tujega jezika.
Interesente vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku naše tovarne, kjer bodo lahko dobili podrobnejše informacije, ali pa naj pošljejo pismene vloge na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4.
USTANOVLJENA RECITATORSKA SKUPINA V ELEKTROMEHANIKI
Na pobudo komisije za kulturo pri sind. podružnici v Elektromehaniki je bila ustanovljena stalna recitatorska skupina. Ideja se je porodila ob ugotovitvi, da je med člani kolektiva dovolj navdušencev za to vrsto kulturnega udejstvovanja.
Skupina bo nastopila v kulturnem programu »kranjske Iskre« v Šentjanžu na 'Koroškem, pripravila bo tudi recitacije za druge proslave, ki bodo med letom v kolektivu in samostojen recitacijski večer.
V želji, da bi bili recitatorji za nastope čitnbolje pripravljeni, je bil naprošen za sodelovanje dramaturg in režiser Prešernovega gledališča v Kranju Janez Povše, ki se je povabilu prijazno odzval in obljubil strokovno pomoč.
člani kolektiva, ki bi radi sodelovali naj se prijavijo Vladu Guni, tel.: 539 v kranjski tovarni!
Obrat »Mehanizmi v Lipnici je 9-mesečni plan presegel za 33,4 %
>
» Elektromehanika « Kranj
Proizvodni pEan za september presežen za 10 odstotkov
Za september smo imeli s 50,966.458 dinarji najvišji plan v devetih mesecih letošnjega leta. Proizvedli smo za 56,178.386 dinarjev in s tem presegli plan eksterne proiz-. vodnje za 10,2%. Pri tem je razveseljivo, da so vsi samostojni obrati mesečno plansko zadolžitev presegli. Tovarna je za 4%, oziroma 16,663.109 dinarjev nad dinamičnim planom za prvih devet mesecev.
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU Obrati	%
Elektr. ročno orodje 135,6 Števci	107,3
Stikala	116,6
Telefonija	101,2
Mehanizmi	123,5
Skupna prod. delov 97,6
Skupaj	110,2
Obrat električnega ročnega orodja je od vseh obratov najbolj presegel plan; presežek znaša 35,6 % predvsem zaradi prodaje rezervnih delov.
Obrat števcev je s tem mesecem začul delati normalno, kar kaže tudi rezultat, saj je
mesečni plan presegel za 7,3 odstotke. Obseg proizvodnje trifaznega števca je bil. presežen pri epo in dvgtarjfni izvedbi in sicer vrednostno y precej večjem obsegu kot je bil izpad pri enofaznem. V montaži so že dosegli dnevno količino 1200 trifaznih števcev. Ozko grlo je usmerjeval-nica. Tudi pri stikalnih urah je bil plan presežen. Sinhroni motorji pa se še vedno delajo le za lastne potrebe, ker ni naročil od IC.
Obrat stikal je planirano vrednost proizvodnje -presegel za 16,6 %. Iz proizvodnega plana so izpadli nekateri kon-taktorji, bimetalni releji in delno avtomati. Kritični materiali so bili predvsem bronza, srebrni trak, dinamo pločevina in kontaktni materiali.
Obrat telefonije je septembrski plan presegel za 1,2 %. Težave so imeli na liniji koordinatnega stikalnika, zaradi pomanjkanja kotev, matic in peres iz novega srebra. Tudi proizvodnja PTI še iti stekla po začrtanem planu. R. čajevec še vedno ne dobavlja zadostne količine
šalk,
niso
pa tudi preklopnikov dobili pravočasno iz
Horjula. Proizvodnja	plošča-
(ega releja, še naprej	raste.
V septembru so jih	izdelali
233.420 oz. 10610 relejev dnev-	
no.	
Obrat mehanizmov	je plan
presegel za 23,5 %. Zaradi izvoznih obveznosti je bilo tudi tokrat izdelanih največ štev-	
cev pogovorov.	
DEVETMESEČNA PROIZVODNJA	
Obrati	%
Elektr, ročno orodje	111,8
Števci	104,7
Stikala	114,8
Telefonija	90,0
Mehanizmi	138,4
Skupna prod. delov	150,9
Skupaj	104,0
V kumulativi razen telefonije vsi obrati presegajo planirane vrednosti. Telefonija je za 10 % oziroma 19,040 564 dinarjev pod planirano vrednostjo.
PRIMERJAVA Z LANSKO
9-MESEČNO
PROIZVODNJO
slu-	Obrati	%
g	Elektr. ročno orodje	138,4
	ERI storitve	29,6
	Števci	140,4
	Stikala	119,2
	Telefonija	116,3
	Mehanizmi	117,7
	Skupna prod. delov	87,8
	Ostale storitve	91,8
	Skupaj	119,7
V ATM —.največjent obratu Iskre je bil septembrski plan presežen za 1,2 ?b (101.2)
Zaradi dobrega rezultata v tem mesecu se je dvignil %, ki nam kaže povečanje proizvodnje glede na lansko 19,7 odstotkov. Fizični obseg' proizvodnje so najbolj povečali v obratu ERO in števcih.
Ker je za oktober, november in december poslaviien visok plan se bo -treba močno potruditi, da bodo obvežiriosti v celoti izpolnjene, s čemer bo zagototljcn ugoden letni rezultat.
S seje sindikalnega odbora Z P
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvoz nujen. Naš trg je zanimiv, vendar premajhen za doseganje velikih 'proizvodnih serij, zato se morajo naša podjetja vključiti v mednarodno delitev dela in iskati možnosti za svoje blago in storitve na mednarodnih trgih. Tam se morajo pojaviti s kompleksnim in konkurenč-
nim nudenjem, kar pa je možno le, če so skoncentrirana oz. združena.
Iskra je glede integracije odprta industrijska skupnost, zato je interesantna za mnoga podjetja, ki se želijo združevati. Tako npr. kaže zanimanje za morebitno priključitev LTH Škofja Loka, »Primat« Maribor, »Zmaj« Ljub-
ljana, »Tiki« Ljubljana, »Veriga« Lesce. Z EMO Celje pa se pravkar vodijo zadevni razgovori.
Z novimi amandmaji so integracije še bolj interesantne za mnoge, ki so sedaj stali ob strani, čeprav jih situacija iz dneva v dan sili, da se vključijo v večja podjetja.
Za Iskro je program s tovarno EMO Celje tržno zanimiv, in se ne pokriva z nobeni) od naših organizacij. Emo bi s tem postal nosilec branže v celjski regiji. Neugodno stanje je le prehodnega značaja. S sanacijo bi se hitro okrepil in bi lahko koristil Iskrino trgovsko mrežo in izvoz.
V nadaljevanju je v. d. dir. programsko-tehničnega sektorja Stefan Dolhar pojasnil navzočim delo komisije, ki je-pripravila elaborat o proizvodno tehnični in ekonomsko finančni utemeljenosti pripojitve tovarne EMO (emajlir-nica, metalna industrija in orodjarna Celje)
Zatem je predsednik sindikata ZP Jože Čebela podal nekaj smernic glede priprav na konferenco sindikata ZP. Zadevno bo sklicana konferenca sindikalnega odbora ZP, kjer bo razprava o politični dejavnosti sindikata, poslovanja in smernicah.
Pod točko razno je bilo slišati odločen protest proti draginji, ki resno ogroža ljudi z naj nižjimi dohodki in tiste, ki imajo večje družine. Priporočilo, naj bi se zaposlenim, ki imajo najnižje dohodke dvignili OD za 10 %, za elektro in kovinsko industrijo še ni .rešeno, ker ima le-ta sedanji start OD večji kot ostala industrija. Zaradi različnih tolmačenj je zadolženo sindikalno predsedstvo ZP, da zadevo čimprej uredi oz., da postavi ostro zahtevo, da se tudi v elektro in kovinski industriji teh 10% uporabi v' namene, ki jih utemeljujemo.
Upravni odbor
ISKRA — Tovarna električnih merilnih instrumentov OTOCE
ponovno razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA TEHNIČNO PROIZVODNEGA SEKTORJA
Pogoji:
1.	visoka izobrazba elektro ali druge tehnične smeri;
2.	5 let prakse, od tega najmanj 3 leta na vodstvenem položaju v stroki;
3.	aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Kandidati naj svoje ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev dostavijo upravnemu odboru najkasneje do 26. oktobra 1972.
ISKRA
Tovarna avtoelektričnih izdelkov NOVA GORICA razpisuje vodilno delovno mesto
ŠEFA SPLOŠNEGA SEKTORJA (ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
fakultetna izobrazba pravne ali sociološke smeri in pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ali končana ustrezna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih.
Aktivno obvladanje vsaj enega tujega jezika. Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati družbeno-politič-no neoporečni.
Priglasitev s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, ki morajo vsebovati tudi kratek življenjepis z navedbo vseh zaposlitev, pošljite priporočeno v 30 dneh od dneva objave na naslov: ODBOR ZA KADRE — ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ 65290 Šempeter pri Gorici.
O izidu razpisa bomo vse kandidate obvestili s priporočenim pismom v 8 dneh po izbiri.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne.
Proizvodnja v septembru
(Nadaljevanje s I. str.)
Rezervne dele ir. usluge smo v mesecu septembru realizirali s kazalnikom 164,10, v kumulativi pa s kazalnikom
159,07.	Vendar je ta skupina plansko dokaj nepomembna in ne vpliva bistveno na skupni uspeh tovarne.
Pri podrobnejši analizi proizvodnje pa ponovno prihajamo do ugotovitve, da je sedanji način načrtovanja zelo zastarel in preveč statičen, zato posebno v zadnjih mesecih leta prihaja do vse večjega, razkoraka med prvotno predvideno dinamiko in dejansko operativno potrebo. Zato bi morali načrtovanje oblikovati po drsnem siste- ■ mu, kar praktično tudi izvajamo z operativnimi načrti proizvodnje. Vendar je pri tem primerjanje z osnovno dinamiko podvrženo vsem napakam, ki jih statični načrt za leto in več nosi v sebi. Dinamični načrt namreč izdelamo v mesecu oktobru za celotno naslednje leto, s tem
pa fiksiramo zadnje trimesečje na obdobje 12—15 mesecev, kar je res lahko samo informativno, dejansko pa skoraj brez vrednosti.
Zagon novega, drsnega načina je v kompleksu, katerega predstavlja Iskra resnično težaven, nikakor pa ne neizvedljiv in nemogoč. Večje nevšečnosti pa so lahko na relacijah — tovarne: dobavitelji in tovarne: kupci ker je splošni sistem načrtovanja porabe in proizvodnje postavljen izrazito statično, kar nas marsikdaj zelo zavira pri razvoju modernejših, učinkovitejših in s tem boljših oblik pri organizaciji in usmerjanju proizvodnje. Vendar ideja o drsnem načinu načrtovanja, ki je bila že večkrat sprožena, ne sme zamreti, marveč moramo napeti vse sile, da jo v danih razmerah uresničimo, s tem pa začnemo tudi bistveno vplivati na te razmere same in jih spreminjati v našo korist.
—L—
Resna prizadevanja...
(Nadaljevanje z 2. strani)
pa se ugodno razvijajo razgovori s potencialnim kupcem, našo ljudsko armado za aparature, o katerih je začel pogovore že pokojni načelnik generalštaba general polkovnik Viktor Bubanj ob svojem nedavnem obisku v tovarni elektronskih naprav in v Zavodu za avtomatizacijo.
Pomemben delovni rezultat je bila v avgustu izdelana 'i-soča naprava za usmerjene zveze HVT 1, naprava, >i že nekaj let predstavlja enega izmed pomembnih izdelkov te naše tovarne.
Vse to, kar smo v tem sestavku povedali in vse, kar bodo še ukrenili v tovarni, govori za to, da si delovni kolektiv prizadeva svoj letoš-
nji jubilej praznovati v uspešnejšem poslovnem vzdušju. Želimo torej, da bi vsi ti napori in prizadevanja rodili čim boljše sadove. Tudi tri druge želje delovnega kolektiva naj bi se ob desetletnici zares izpolnile — da bi jim uspela razširitev hišne telefonske centrale, da bi končno dobili v tovarni prepotrebno ozvočenje, pa da bi vsaj ob desetletnici zaživele ure na hodnikih, ki vztrajno stoje že od takrat, ko so bila na Stegnah zgrajena obstoječe tovarniške stavbe. Mimogrede — Iskri prav res ni v ponos, da njene ure v domačih tovarnah že od svojega rojstva sem nenehno kažejo 12. uro!
—C—
Kaj bomo gledali v drami SNG
Novo gledališko sezono so v Drami Slovenskega narodnega gledališa v Ljubljani začeli s premiero Ruzzantejeve Vdove iz Ankone. Kmalu pa bo na sporedu Shakespearova ljubezenska tragedija Romeo in Julija ter Bitcknerjev Voj-ček.
V prvih jesenskih dneh, ko skozi krošnje dreves zavejejo. hladnejše sape in na svojih mehkih krilih poneso s seboj tisoč v soncu raztopljenih barv pravkar odpadlega listja, sc v gledališču prižgo odrske luči, znanilke nove gledališke sezone. Takrat se v Dramo vračajo igralci in režiserji, ki na zasilnih praktikablih začno snovati prve prizore za r.ovo premiero. Gledališče je vedno mlado, pravijo, zato je
njihovo delo dejansko sen in resnica, ljubezen in pričakovanje.
Pomembno je namreč, da igralci čutijo, da je njihovo delo potrebno kakor katerokoli drugo pošteno delo, pa čeprav so začeli ustvarjati Svoje junake za zaprtimi vrati, ki se bodo odprla na stežaj šele za prvo premiero, življenje na odru mnogim igralcem pomer.i ves svet, radost in veselje, žalost in obup. ZZA to vse to, kar doživljajo na vajah in predstavah, želijo deliti še z nekom, z gledalci, da tako naredijo vrednejše svoje življenje in življenje drugih. Gledališka predstava je torej iskren pogovor med igralci in gledalci.
Tokrat vas želimo na kratko seznaniti s prvimi tremi deli, ki jih boste lahko gledali na odru Drame SNG v tej sezoni. Ker je naša delovna organizacija članica Gledališke komune pri Slovenskem narodnem gledališču, lahko upamo, da nam bodo pred-‘ stave v Drami odslej veliko bliže. Začutili bomo, da je to naše gledališče, ki nam utegne pomeniti del življenja. V njem si bomo lahko bogatih svoje poglede na svet in na ljudi, smejali se bomo in razmišljali ter tako izpolnili vrzeli v naši vsakdanjosti, ki nas tako rada odvrača od resničnih, duhovnih vrednot.	.
Prvo delo, ki so ga uprizorili v Drami, je Ruzzantcjeva Vdova iz Ankone. To je ena izmed najboljših komedij italijanskega komediografa Angela Beolca (1502—1542), bolj znanega pod pisateljskim in igralskim imenom Ruzzante, ki ga je dobil po vlogah ša-
ljivcev in burkačev, ki jih je igral v vseh svojih igrah. Čeprav je živel v času, ko so bile gledališke igre povzdignjene nad stvarnost in s tem odmaknjene ' od resničnega življenja, je iskal pristnejši gledališki izraz. Osebe v njegovih' delih so žive in govore sproščeno. Glavna zgodba se odvija okoli smešnega starca, ki je zaljubljen v kurtizano Doralice. V tej zaljubljenosti se stari šjor Tomaž oklene svojega služabnika Ruzzante-ja, ki je po naravi prekanjen posredovalec ljubezenskih sporočil. Komedijo je zrežiral Francešco Maccdor.io. slovenski režiser iz Trsta, nastopajo pa sami znani igralci, kot so Dare Valič, Ali Ra-ner, Alenka Vipotnikova, Štefka Drolčeva, Rudi Kosmač, Tone Gogala, Iva Zupančičeva, Marija Benkova, Lenka Fe-renčakova, Marjan Hlastec in Andrej Kurent. Upamo, da se boste ob gledanju te komedije dobro zabavali in da
boste našli v njej veliko več, kot ponavadi pričakujemo od komedije.
Tragedija proletariata
V oktobru bodo r.a velikem odru ljubljanske Drame uprizorili dramo Georga Buchner-ja Vojček. Nemški pisatelj in dramatik Georg Biichner je bil rojen blizu Darmstadta leta 1813 in je umrl zelo mlad ■leta 1837. študiral je medicino ter se kot napreden mislec boril proti monarhiji in fevdalizmu.
Njegov junak Vojček, po katerem je avtor dal drami ime, je vojak. Njegova dolžnost je, da brije stotnika in da pomaga zdravniku. Z Marijo jma Vojček otroka. Vojček pa je samo vojak, poslušen mora biti stotniku in zdravniku. Marija mu je nezvesta, čeprav ji prinaša ves denar, ki ga zasluži. Zahotelo se ji je uhanov, cena zan-nje pa je bila nezvestoba.
izvlečki iz sklepov
samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI 12. SEJE PO ZP ISKRA DNE 10. 10. 1972
© Na osnovi sprejete informacije o tekoči poslovni problematiki združenega podjetja ISKRA poslovni odbor ZP
—	predlaga organizacijam v sestavi ZP ISKRA, da proučijo prednosti in preidejo na izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic;
—	naroča organizacijam
ZP, pri katerih realizacija izvoza zaostaja za izvoznim programom, da podvzamejo vse, da do konca leta dosežejo planirani izvoz in da posvetijo izjemno skrb izvoznim programom za leto 1973;	.
—	zadolžuje gospodarsko komisijo, da prouč i problematiko v zvezi z odpisovanjem terjatev, odprtih nad 90 dni — 12,5 % odpis — da se izognemo dvakratnemu odpisu terjatev v Iskra Commerce in v proizvodnih organizacijah ter na naslednji seji PO ZP predlaga konkretne rešitve.
^ PO ZP sprejema poročilo o proizvodno-tehnični in ekonomsko-Iinančni utemeljenosti pripojitve EMO-cmajlir-r.ica, metalna industrija in orodjarna Celje k Združenemu podjetju ISKRA Kranj.
člani PO ZP sklenejo, da bodo v roku 3 dni dostavili generainemu direktorju ZP morebitne pripombe k prejetemu elaboratu za končno redakcijo besedila.
PO ZP sklene, da bo v smislu določil 163 a člena statuta ZP predlagal delavskemu svetu ZP, da novopripojeno organizacijo ISKRA-EMO delno oprosti za leto 1973 plačevanja v sklade ZP, prispevkov za finar.ciranje marketing dejavnosti, osvajanja tujih tr-
Dobilrt jih je. Vojček zve za njeno početje. Sledi ji na ples, da bi se sam prepričal o njenem početju. Tako spozna resnico. Zvabi jo v gozd in jo s smrtjo kaznuje za nezvestobo. Po zločinu se Vojček vrne v mesto, toda ljudje opazijo sledove krvi r.a njegovih rokah, zato zbeži nazaj v gozd. V potoku si skuša spraviti kri z rok, pri tem pa utone.
Ljudje, med katerimi živi vojak Vojček, predstavljajo oblast, to je stotnik; inteligenco, ki jo zastopa zdravnik, in proletariat, kamor sodita Vojček in Marija. Obenem je to delo tudi pravo mojstrstvo besede. Pisatelj je z njim živo prikazal družbena nasprotja svojega časa, hkrati pa je vanj položil vse svoje upanje na boljše odnose med ljudmi. Dramo režira nemški režiser Peter Lot-schak, igrajo pa Boris Juh, Mojca Ribičeva, Jurij Souček, Jar.ez Albreht, Boris Cavazza,
žišč in za strokovne službe ZP in to v višini 50% sredstev skladov in prispevkov.
PO ZP ugotavlja na osnovi podanega poročila in predhodnih sklepov k tej točki dnevnega reda, da so dani zadostni pogoji za pričetek izvajanja postopka za pripojitev EMO k ZP ISKRA.
@ PO ZP potrjuje imenovanje komisije za izdelavo elaborata o proizvodno-tehnični in ekonomsko-finančni utemeljenosti pripojitve EMO k ZP ISKRA v naslednji_se-stavi:
, Štefan Dolhar, dipl. ing. — predsednik,
Srečko Razpotnik, dipl. ing. — član,
Bogdan Mohor, dipl. iur. — član.
© Na osnovi poročil in podanih informacij PO ZP sklene, da je nujno glede na sedanje stanje in razvoj informacijskega sistema, avtomat-' ske obdelave podatkov in računalniških kapacitet ZP ISKRA — izdelati izčrpno 'analizo z dolgoročnimi rešitvami te problematike in naroča organizacijski komisiji poslovnega odbora ZP, da takoj prične s kompleksnim reševanjem te naloge, pri čemer naj angažira potrebne Iskrine in druge strokovnjake. Rešitve morajo upoštevati tudi poslovni center ISKRE.
ISKRA — Tovarna orodij Ljubljana
objavlja prosta delovna mesta za
1.	KONSTRUKTERJA
dipl. strojni inžčnir z dvoletno prakso
strojni inženir s triletno prakso
strojni tehnik s 4-letno prakso v konstrukciji orodij
2.	VZDRŽEVALCA
poklicna šola strojni ključavničar, test za varjenje)
3.	NK DELAVCA V KALILNICI
končana osemletka — starost nad 18 let
4.	4 NK DELAVCE za delo na Stanci in vzdrževanju
Končana osemletka — starost nad 18 let.
Delo se opravlja v zaprtem in ogrevanem prostoru. Osebni dohodki po merilih pravilnika tovarne. Ponudbe pošljite Tovarni orodij, Ljubljana, Stegne 15. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
Neodložljive naloge zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1970. leta
Letošnji III. kongres slovenskih zdravnikov je razpravljal o zdravstvenem stanju prebivalstva in o delu zdravstvene službe v SR Sloveniji ter postavil slovenski zdravstveni službi in slovenski javnosti okvirni program neodložljivih nalog zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1975. leta.
Menim, da je pomembno, da se s temi nalogami seznani čim širši.krog državljanov, med njimi tudi naši bralci. Kajti, neodložljivih nalog zdravstvenega varstva neke dežele ali neke skupine ni možno izvesti brez aktivnega moralnega in materialnega sodelovanja vsega prizadetega prebivalstva.
Po mnenju III. kongresa slovenskih zdravnikov so neodložljive naloge zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1975. leta naslednje:
1. Izboljšati odnose med zdravstvenim delavcem in bol-
Janez Hočevar, Angelca Hleb-cetova, Bert Sotlar, Aleksander Valič, Tone Homar, Danilo Benedičič, Andrej Nahtigal, Helena Erjavčeva, Branko Miklavc in Ivanka Meža-
Romeo in Julija v sodobni
izvedbi
Ljubezenska tragedija Romeo in Julija je poleg Hamleta verjetno eno najbolj znanih Shakespearovih dram-' skih besedil, torej sodi med tista dela tega največjega dramatika zahodnega kulturnega sveta, ki so največ igrana zunaj Anglije. Dramatik in pesnik William Shakesperare je bilo rojen leta 1568 v Strat-fordu ob reki Avon, severozahodno od Londona, umrl pa je leta 1616. O njegovem življenju je precej znanega, še več pa je ugibanj, kajti njegovo silno razgibano življenje, še bolj pa izredne pisateljske sposobnosti v svetu
ni kom.
2.	Omogočiti hitrejšo in enakomernejšo realizacijo pravic prebivalstva in zdravstvenega varstva.
3.	Sistematično spremljati in urejati človekovo in širše okolje.
4.	Na področju varstva matere, otroka in šolske mladine moramo ustvariti pogoje za izvajanje sistematičnih zdravstvenih pregledov vseh otrok starih 3 leta in s tem bistveno vplivati na zdravstveno stanje predšolskega otroka, ki ga doslej še ne nadziramo.
5.	Z novimi stalnimi strokovnimi zdravstvenimi kadri omogočiti izvajanje sistematičnega zdravstvenega varstva šolarjev in šolske mladine tudi v kmetijskih območjih zunaj mestnih središč.
6.	Potrebno je okrepiti zdravstveno varstvo vajencev.
7.	Potrebno je odpraviti deficitarnost zobozdravstvenega varstva otrok in mladine.
že več stoletij vzbujajo zanimanje in spoštovanje. Njegovo delo Romeo in Julija je drama nesrečne mlade ljubezni. Napisal jo je po noveli italijanskega pisca Bandella. Drama se dogaja v Veror.i, v Italiji. Tragična smrt Romea in Julije in sovraštvo sprtih družin Capuletov in Montegov privlači tako gledališke umetnike kot seveda tudi gledalce. Četudi je drama tragičnega značaja, vsebuje mnogo mladostnih, vedrih in celo šaljivih trenutkov. Poseben čar pa ji dajejo ljubezenski prizori.
Ljubezenska tematika je vedno živa, čustveno povsod prisotna. Tako nudi možnosti za iskanje novega gledališkega izraza, kar bomo videli tudi v predstavi Romea in Julije v ljubljanski Drami. Mladi režiser Aleš Jan namreč želi pokazati Shakespearovo ljubezensko tragedijo v sodobnejši podobi, kot smo je bili vajeni doslej. Za zdaj še nam
8.	Zaradi upadanja rodnosti prebivalstva mora družba kot celota ukreniti vse za izboljšanje socialno ekonomskih razmer družin z več otroki.
9.	Na področju reprodukcije in planiranja družine mora zdravstvena vzgoja žena in deklet postati organizirana in planirana medicinska dejavnost.
10.	Potrebno je zagotoviti boljše kadrovske in materialne pogoje za patronažno službo in za nego na domu kroničnih bolnikov ter ostarelega in invalidnega prebivalstva.
11.	Potrebno je organizirati in izvajati boj proti kroničnim boleznim in zato moramo uvesti sistematične zdravstvene preglede 40 let in več starega prebivalstva na dispanzerski način, a za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni srca in ožilja, dihal, duševnih jnotenj, sladkorne bolezni itd. ter za preprečevanje zgodnje invalidnosti in smrti.
ni znano, v čem se bo ,ta predstava najbolj razlikovala od klasičnih uprizoritev. Upamo pa, da bo svojevrstno presenečenje za gledalce. V svetu r.amreč že poznajo veliko podobnih poskusov, vendar se ob njih križajo mnenja. Torej počakajmo do premiere.
V posameznih vlogah bo nastopila vrsta odličnih igralcev. Romeo bo Kristijan Muck, Julija pa Mojca Ribičeva. Druge osebe pa bodo upodobili Maks Bajc, Andrej Nahtigal, Lojze Rozman, Jurij Souček, Tone Homar, Božo šprajc, Boris Cavazza, Janez Hočevar, Dare Valič, Boris Juh, Danilo Benedičič, Slavka -Glavinova, Marijana Brecljeva, Duša Počkajeva in drugi.
Toliko za uvod v letošnjo sezono v Drami SNG.
R.V.
12.	Usmeriti se na izkoreninjenje tuberkuloze kot množične socialne bolezni.
13.	S sistematičnim in intenzivnim dispanzerskim delom odkrivati in spremljati bolnike s sladkorno boleznijo, da bi preprečili komplikacije
. in invalidnost.
14.	Okrepiti moramo sistematično odkrivanje raka, predvsem na prsih in spolovilih pri ženah ter na koži, v ustih in grlu in povsod, kjer so podane možnosti zgodnjega odkrivanja in uspešnega zdravljenja.
15.	Pričeti razvijati učinkovito psihiatrično dispanzersko delo.
16.	V nevrološki službi moramo popraviti izredno pomanjkanje posteljnega fonda in strokovnega kadra.
17.	Potrebno je izvajati širšo preventivno dejavnost proti epidemiji poškodb.
18.	Potrebno je izboljšati urgentno medicinsko pomoč in zato na območju vse republike moramo urediti funkcionalno razporeditev reševalne službe, ki se mora preusmeriti na dajanje kvalitetne prve pomoči na kraju nezgode oziroma na kraju hudo obolelega prebivalca ter na strokovni prevoz poškodovancev in bolnikov.
19.	čimprej in čimbolj zajeziti številčno naraščanje delovnih invalidov.
20.	Potrebno je omogočiti nadaljnji- strokovni razvoj službe medicine dela, ki naj se v čim večji meri preusmeri v preventivno dejavnost v obratnih ambulantah in dispanzerjih za medicino dela.
21.	Zdravstveno-vzgojno delo mora postati sestavni del vsake zdravstvene dejavnosti.
22.	Potrebno je sistematično in organizirano kadrovsko ojačati predvsem deficitarno službo splošne medicine, am-bulantno-specialistično službo in dejavnost specializirane socialno - medicinske in epide-miološko-higienske dejavnosti ter izboljšati statistično analitično službo v zdravstvu.
dr. Mario Kocijančič
razpisuje prosto delovno mesto ORGANIZATORJA
za delo na področju branžnih direkcij POGOJI:
—	izobrazba II. ali I. stopnje ekonomske ali organizacijske smeri,
—	znanje enega svetovnega jezika,
—	zaželena je praksa na področju organizacije dela,
—	odslužen vojaški rok.
Cenjene ponudbe pošljite v kadrovsko-social-no službo, Ljubljana, \Iasarykova 15 ali kličite po telefonu 314-133 (Int. 05).
Izletniki iz tovarne elektronskih naprav pred vhodom v tovarno v Sežani
Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL
v ZP ISKRA KRANJ
razpisuje vodilni delovni mesti:
1.	VODJE SEKTORJA KVALITETE
2.	VODJE KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA
Razpisni pogoji:
pod 1.: a) dipl. elektroinženir š. t. in 3 leta prakse;
b) elektroinženir š. t. in 6 let prakse. ,
Poleg pogojev pod a) in b) se za delovno mesto zahtevajo vodilne in organizacijske sposobnosti ter poznavanje metod dela na področju kvalitete, naravni smisel za red in natačnost ter aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
2. a) diplomiran pravnik in dve leti prakse;
b) pravnik, upravni réfèrent in štiri leta prakse. Poleg pogojev pod a) in b) se za delovno mesto zahtevajo vodilne in organizacijske sposobnosti, poznavanje industrijske psihologije, delovnega prava in samoupravnih predpisov.
in razglaša prosti delovni mesti;
1.	TEHNOLOGA I
za delo na pripravi proizvodnje elektronskih aparatur
2.	TEHNOLOGA II
kemijski tehnik za delo na površinski obdelavi in cementiranih uporih
Pogoji:
pod 1.: a) elektroinženir in dve leti prakse;
b) elektrotehnik in pet let praksé; pod 2.: a) inženir kemijske tehnologije — začetnik; b) kemijski tehnik in 4 leta prakse..
Prijave z dokazili o. izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojrtici na naslov: ISKRA. Tovarna elektronskih instrumentov Horjul v ZP Iskra Kranj, do vključno 29. oktobra 1972.
» Naprave « :
Ponovno
Tudi tokrat lahko ugotovimo, da smo v veliki meri uspeli združiti koristno s prijetnim. Takega mnenja so udeleženci in organizatorji drugega sindikalnega izleta, to pot na Primorsko.
Komisija za rekreacijo pri izvršnem odboru sindikalne organizacije ISKRE — tovarne elektronskih naprav, je 7. oktobra organizirala izlet nh Primorsko, z ogledom ISKRINIH tovarn in to tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani in tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici. V obeh tovarnah so nas predstavniki tovarne toplo sprejeli in nam pod strokovnim vodstvom razkazali celoten proizvodni in tehnološki proces njihovih tovarn.
Bili smo prijetno presenečeni nad tako visoko stopnjo razvitosti njihovih tovarn. V Si udeleženci izleta so s posebnim zanimanjem sledili strokovnim vodjem ob razlagi o razvoju in rasti tovarn na tem področju Slovenije. Spotoma smo si ogledali'tudi veliko vinsko klet v Goriških brdih, položili smo cvetje na spomenik padlim v NOB nad
Planinski dom na Polomu v upravljanju PD Iskra. Dne 5. 10. je skupna komisija Planinske zveze Slovenije, PD Iskra in predstavnikov sekcije PD Iskra — »Upori« v Šentjerneju izvršila primopredajo doma, katerega bo neposredno upravljala sekcija PD Iskra v »Uporih« v Šentjerneju, ki ima sedaj že prek 50 članov. Vodstvo sekcije In posamezni člani so pokazali veliko zanimanje in pripravljenost pri obnovi doma, saj so v kratkem času napravili že vrsto adaptacijskih del na stavbi. Dom bo imel zmogljivost 30 ležišč v lepih sobah (dve do štiri ležišča), dane pa so tudi možnosti za ureditev skupnih ležišč. Popolna usposobljenost je predvidena v letu 1973 s tem, da bo predvidoma dom odprt vse leto. S pridobitvijo tega doma se bo dejavnost Planinskega društva Iskra še povečala in delovnim ljudem naših kolektivov bo dana še nova možnost za rekreacijo
zadovoljni
vasjo Kojsko. Večina udeležencev izleta se je povzpela tudi na razgledni stolp, od koder je bil čudovit razgled po naših lepih Goriških brdih, saj smo imeli vreme kot naročeno za ta dan.
Elementi
na izletu
Vsi udeleženci izleta so z zadovoljstvom izražali, da si takih izletov še želijo, kar gre v veliki meri tudi na račun predstavnikov obiskanih tovarn, ki so nam to omogočili.	-MT- .
Prijeten izlet
Slavnikov avtobus nas je 7, oktobra ob 7. uri zjutraj odpeljal na celodnevni izlet v Portorož. Tu smo si ogledali razne znamenitosti in lepo urejeno zaprto kopališče in se po želji tudi kopali.
Ob povratku iz Portoroža smo ob 14. uri kosili v Divači, nato pa smo se odpeljali v Lipico, kjer smo si ogledali 400 let staro, svetovno znano kobilarno z lepimi belimi lipicanskimi konji. Najbolj navdušeni so se okorajžali in konje tudi zajahali, drugi pa so si privoščili kratke sprehode po parku, v katerem so dre-
vesa čudovite jesenske barve. Seveda smo se obvezno okrepčali v modernem hotelu »MAESTOSO«.
Po dvournem postanku v Lipici smo se ob veselem petju mladih fantov - orodjarjev, ki so vso pot skrbeli za dobro voljo, odpeljali nazaj proti Ljubljani, kjer r.as je ob 19. uri že čakala dobra večerja v gostilni »CINKOI.E«, po večerji se je razvila vesela zabava s plesom. Soglasna ugotovitev vseh udeležencev izleta — bilo je prijetno!
M.	Baloh
Borci iz Naprav na izletu
Petindvajset članov ZB iz tovarne elektronskih naprav v Stegnah je 7. t. m. obiskalo Belo Krajino. Na izlet so povabili tudi odbor mladinske organizacije, kar je dokaz vse tesnejšega sodelovanja. Najprej so obiskali Črnomelj, kjer so k spomeniku padlih borcev položili venec, nato pa pa so skoraj uro poslušali zanimivo pripovedovanje prof. Vitkoviča iz Črnomlja, o zgodovini Bele Krajine in njenem deležu za časa NOV. Nato so si udoleženoi izleta ogledali mesto, kjer je nesrečno padel znameniti komandant Franc Rozman-Stane. V Iskrini zidanici v Semiču je bilo nato kosilo, po njem pa so se nekdanji borci in mladinski odbor odpeljali na Rog, kjer so si ogledali Bazo 20. Vodič jih je natanko seznanil s to pomembno partizansko postojanko. Tu so izletniki tudi večerjali, nato pa so se veselo razpoloženi vrnili v Ljubljano.
Izlet je bil prijeten ii) zlasti za mlajše poučen,. yso pot pa sta za dobro razpoloženje skrbela mlada harinoni-karja.	—JD—
ZAHVALA
Ob smrti najinega očeta JOŽETA LAVTARJA
se zahvaljujeva ysem sodelavcem obrata ATN za sočustvovanje, izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Malči in sin Janez
ZAHVALA
Ob smrti drage stare mama
MARIJE ŠKOFIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem obrata ATN za izraze sožalja in podarjeni venec.
Vnukinja M lena