biten em g| I.Leto XI. št. 11." i ti ' mmmmmmmmmmm Poštnina p tčana v go ovini. V L UBLJAN1, 19. marca 1927. XI.-11. 19. 111.27- Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko. Pošilja se članom in tistim, ki hočejo postati člani. Dopise frankirajte . in podpisujte, sicer se ne objavijo. Rokopisov uredništvo ne vrača. Reklamacije za list so poštnine proste. Uredništvo in upravništvo: Velika čolnarska ul. 19. Naslov za dopise: Ljubljana poštni predal 168. Naslov za telegrame: Naprej Ljubljana. Poštni čekovni račun: Lji bljiina, štev. 14.398. (KDZ) Glasilo Jug. socialno demokratične stranke in Kmetsko delavske zveze. Nov program? Razčistimo ajprej pojme.) Zadnji kongres nam je naročil, naj pripravimo in predebatiramo ; o-vo i.esedilo strankinega programa. To se do7daj še ni zgodilo in se tudi v zadnjem mesecu pred kongresom ne bo zgodilo, ker se ne more. Stari socialno demokratični program je preveč izdelan in pre-debatiran, da bi ga mogli mi v malin razmerah živeči in oj vsakdanjih bojev preveč zaposleni kar tako zavreči in postaviti na njegovo mesto kaj drugega. Ni mogoče misliti, da bi bilo to boljše in trajnejše. Delati slabše in minl'ivejše pa ni na? namen. Zdelo se je v zadnjih letih, kakor da bi naš program obsegal samo 2 točki, načelo javnosti in progresivni davek. A to se je le zdelo. V resnici sta obe te dve točki le majhen in nebistven del našega programa takorikoč postranska zadeva. Za svojo važnost v zadnjih, letih se i-mata zahvaliti nasprotnikom, ki so prevzeli iz demagogije naš program in z njim lovili maso. Na progresivnem davku in načelu javnosti se je njih d magogija zlomila, vsi zavedni so jo spoznali in obsodili. Če bi bilo zavednih več, bi sploh ne bilo prišlo do tolikšnih debat o teh dveh principih, kajti oba sta sama po sebi razumljiva za vsakega socialnega demokrata. Nov program delati je pri nas tu-di zato nemogoče, ker nimamo do- Kupujte samo testenine, ki so pr znano naje1 usnejše voli velikega tiska. P ej so naši zaupniki vsai »Arbeiteizeitung* čit,li, zdaj je pa ta list čim dalje bolj redek na Slovenskem, tako da nikakor ne moremo trditi, da bi vsaj zaupniki vedeli za moderne debate o delavskih programih. Nasprotno! Mnogo takih pojmov je po vojni postalo nejasn h, ki so b lj pred voin«> popolnoma iasni. Pre- Pregled organizacij JSDS in KDZ od avgusta (Vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, 1926 do januarja 1927. ki so pravočasno obračunale.) > 0) ** >00 m •§ 1 s o a « i > 1 v >« C8 C 13 «-» «3 Krajevne organizacije: 1 Rednih članov je bilo h 2 tmed teh članov so zadnji mesec plačati po D in pristopnine 1 n I entral no tajnii ie prejelo: 70 o ds otkov progres.dav Stv° od ka ečn n "p 1926 1927 skupaj p vp d e a dT N Vlil. IX. X. XI. XII. T 1 3 4 5 6 8 ■o 12 15 20 25 30 40 ;50 |7o 100 nad 00 Din P 1 3 Celje 12 12 11 12 14 12 7 i 1 O 1 2 42 70 3 55 2 4 Centrala 25 20 20 19 20 20 12 2 1 1 2 . 1 1 53 20 2 36 3 6 črna I. * • IU6 110 112 118 125 130 m 55 1 4 1 6 235 90 1 81 4 10 Gorje 3 9 7 7 4 3 i 2 5 60 1 86 5 U Hra tnlk 20 20 21 25 25 27 19 2 2 4 2 50 40 1 94 6 13 Jesenice 13 15 13 18 16 11 6 1 3 1 27 30 2 48 7 r, Lju ljana 26 *7 29 28 28 30 13 1 2 5 i O « | 5 298 iO 9 94 8 18 Mežica z49 2 .5 202 244 248 184 155 19 4 3 1 1 2 1 Ji 1 1 1 1 14 296 80 1 61 9 19 Mislinju O 3 3 3 4 4 4 5 60 1 40 10 21 Sv. Peter p. Gor. 4 4 4 3 3 4 4 5 60 1 40 11 22 Škale 19 19 19 21 30 44 43 1 2 63 1 45 1? 25 Što.e 31 i9 29 29 29 30 27 2 1 3 46 90 l 56 13 27 Trbovlje 56 5 54 89 84 103 101 2 1 ;8 147 1 42 14 28 Velenje 17 18 19 19 21 20 16 2 1 46 90 2 .4 15 L 9 Videm- Krš o 7 K 4 9 9 9 KO 9 9 3 3 1 1 1 1 33 60 3 36 16 80 Vrhnika Dl 53 53 53 ČO 26 3 60 20 2 06 17 31 Z: bukovca 7 7 7 6 6 6 5 1 1 12 60 2 10 18 33 Zg. Šiška 1 1 1 2 2 2 1 1 1 4 90 2 45 K 19 41 Sv. Lovrenc n.Poh 10 II 11 11 11 10 8 1 1 17 50 1 75 ?0 42 Celje okolica IH 23 21 23 24 19 12 2 o 9 1 2 37 80 1 98 21 4d Liboje 3 24 18 18 26 26 2. Z 1 3 36 40 1 40 22 46 Zgornja Bistrica 41 40 40 36 38 30 28 8 1 56 _ 1 55 °3 47 Zagorje ob Savi 5 5 i 4 4i Prevalje 10 U 12 6 16 15 1 14 31 50 2 96 Vseh rednih čla ov 724 : i 767 725 . 1 1 i 805 8.8 776. 601 | 100 18 I 24 i 5 1 8| 5| 2 5 2 2 il j. 1 1 »I i 92 1615 60 2 08; Zamudnikov 70 100 206 109 45 I Fr j ^restvni davek zamudnike v 86 ro 10 I 1 .1 - 1 pristopnine j Vseh članov skupaj | 7*» J 307 19311 914 | 8631 1 CVnt:alno tanštvo je tarej pre e o v tem mesecu 1 17:3 70 1 vrat po vojni nam je namreč prinesel gram bi postal last vseh čitateljev, mnogo velikih pridobitev, za katere ne pa le par vodilnih sodrugov. To se je socialna demokracija desetlet- je edina pot, da svoj program iz- ja borila, in s tem se je položaj te- popolnimo in ga obenem razširimo meljito izpremenil. v mase. Vzemimo n.pr. strokovno gibanje.____________________________________________. Socialni demokrati so v svoje strokovne organizacije sprejemali vse delavce brez razlike, tudi najbolj nevedne in nazadnjaške. Ni se jim bilo treba bati preglasovanja od njih, ker so se strokovne organizacije borile samo za izb ljšanje zaslužkov, za skrajšanje delavnega časa, za pravičnejše pogoje dela. To je tudi vsak nevednež lahko spoznal za koristno in je plačeval strokovne prispevke rad, brez prigovarjanja. Te strokovne organizacije so b le res samo strokovne in popolnoma nepolitične, čeprav so jih vodili poli-tičarji, izraziti in odločni političarji, povsod znani kot socialni demokrati. Klerikalci so z vsemi sredstvi rovarili proti tem strokovnim organizacijam, toda brez uspeha. Dosegli niso ničesar drugega ko to, da so majlakomnejši in najumazanejši delavci imeli lepši, izgovor za svojo umazanost:,Prispevkov zato ne plačujem, ker ne maram podpirati rdeč-karjev — jaz sem veren človek!" Toda tudi tem umazanim neved-nežem je socialna demokracija da- Zapisnik občnega zbora II. rudarske skupine, ki se je vršil dne 13. marca 1927 v Trbovljah. Načelnik Krušič konštatira sklepčnost skupščine, ker je Pilo navzočih vt7 delegatov od 113 ter ob pol 10. otvori občni zhor. Žlabornkiz Mežice izjavlja, da so delegati iz Mežice in Črne absolutno za to, da se II. ru tarska skupina likvidira, ter da se volitve rudarskih zaupnikov izvršijo po zakonu o zaščiti delavcev. Predloži in prečita tozadevno resolucijo. Andrej Martinšek iz Velenja se stiinja s predlogom delegatov iz Mežice. Lešnik iz Hudejanie se strinja z likvidacijo II. rudarske skupine. Šober iz Zagorja ugotavlja, da ako danes ne gremo v volitve II. rudarske skupine, tedaj treba, da poiščemo izhod. Štruc iz Trnovelj se priključuje delegatom iz Mež ce in priporoča sprejem resolucije. Martin Plankar iz Celja se strjnja z resolucijo delegatov iz Mežice. Hauptman iz Trbovelj želi, da se najde način, da se bodo ščitili zakoni, ter da bodo rudarska oblastva morala podpirati ščitenje .zakona o zaščiti delavcev. Šober iž Zagorja čita § 7. pravil rudarskih zadrug ter vsebino cit. paragrafa ki jala podpore pri mezdnih bojih, prav pravjj da delavski delegat mora zastopati nič razločka ni delala med delavci. Ne iz velikodušnosti ali usmilj^-n a, ampak iz pametnih razlogov razrednega boja. Na ta način je socialna demokracija dosegla v mnogih obratih, da so bili organizirani vsi delavci in delavke do zadnjega moža in žene. In vsi so bili na poti tudi v politične organizacije, v razvitejših krajih se je pa že tudi obenem s strokovnim prispevkom pobiral tudi politični prispevek. Po prevratu smo dobili socialno zakonodajo ki jete nekdanje strt kovne orgaiizacije uzakonila. Za potrebe posameznih obratov imamo institucijo obratnih zaupnikov, in za vse skupne potrebe delavstva imamo Delavsko zbornico. Tudi najumaza-nejši skopuhi morajo prispeva-i, nikogar ni, ki bi se mogel odtegniti tej dolžnosti. Toda kdo gos~>t d ri v teh institucijah? In kako gospodari? Sami političarji, a ne političarji razrednega boja, ampak političaiji korupcije. Podpore dajejo le tistim, ki so v separatnih organizacijah organizirani, drugim pa nič, čeprav so tudi ti plačevali prispevke. Ali ni to narobe svet? Da bo mera polna, proglašajo te svoje separatneorganizacijeza edino prave strokovne organizacije, imenujejo jih „združene“ in trdijo o njih, da so nepolitične in „samostrokovne“! Vse to le zato, da bi s pomočjo nevednosti pridobili delavstvo, da bi jim še nadalje izročilo Delavsko zbornico v izkoriščanje. delavske interese. Delegati pa ne morejo zadostiti temu paragrafu, ker jih v tem slučaju (kakor ie bilo v Mežici) podjetnik odpusti iz službe. Želi da bi bil v takih slučajih sodnik za delovanje odbornikov rud. -glavar in ne podjetnik sam. Martinšek: Delavski zaupnik ima uživati pravice kot človek in državljan Ne gre. da bi nad njim razpolagali podjetniki tudi izven službene dobe oziroma izven podjetja Lahko ga kaznuje le za poškodbe. hi jih napravi pri svojem delu v obratu. Nikakor pa ne gre, da. bi ga smel podjetnik soditi tudi za politično ali kako drugo udejstvovanje iziven obrata. Ne gre torej, da bi bii podjetnik zaupnikov sodnik. Šober želi, da se Il.rndarska skujiina ne likvidira, dokler ne bodo razpisane volitve po zakonu o zaščiti delavcev. Rihter iz Rajhenburga se strinja z likvidacijo rudarske skupine. Žlaborn k: polemizira s Šoberj’ m jn se ne strinja z njim, da bi druga rud. sku- pina nadalje obstajala ter prosi rudarskega glavaija za pojasnilo če bo on zastopal stališče glede obrambe odpuščenih zaupnikov enako kakor g. Pehani. . Rudars i glavar inž. Stergar izjavlja: Kar je napravil g. inže-njer Pehani pismeno, eni napravil jaz ustmeno; » ker delegati II. rudars .e skupine niso bili odpuščeni radi delovanja kot zaupniki, oziroma radi intervenci , ampak iz političnih raz logov in ker so zato druga oblastna, naj se jih poslužijo. Zlabornik onovno ugotavlja da iz navedenih razlogov rudnik ni bil upravičen odpustiti zaupnike. Ko zaupniki n.so ničesar zakrivili, naj rudarska objastva preskrbijo, da se odpust pre.diče, ker je s tem pregrobo kršen zakon o zaščiti delavcev. Podjetnik ima politične razloge, naj se posluži drugih oblastev. Šober predlaga, da sedaj izvoljeni od' bor II. rud. skupine naj bo obenem likvidacijski odbo-, ki naj vodi posle do likvidacije, kakor tudi lokalni odborj. Načelnik Krušič daje predlog na glasovanje- Predlog soglasno sprejet pančič 111. Oddanih giasov je bilo: 97 3 glasovnice so se porabile za j ivt o žrebanje med kandidati li so dooili u: ko glasov, Franc Ptncelj Anton Kiautb-rgerl in Metevž' Novak Izžreban , je b F:a. c Pencelj Za odbornike so bili iz c je j: Ivan Bcdeni; (88 gl sov). J keb Stnc (67), Jože Šclinjar (66) Ivan DomšecJ ( 66),Franc Renčelj ( • 5 ). Za namestnike pa: Matevž Novak (65), Anton Krautberger (65), Anton Zupančič (64), Ivan Gruden (64), Ja ob Vranjek (52) Po' nasvttu rud glavarja se je takoj izvolil predsednik odbora in na:’estnik in sice za predsednikajakob Štruc za namestnica Jože Škrinjar, oba iz Trbovelj. Martin Piankar inte peiira predsednika, da imenuje tiste lokalne načelnike ki so dobili od 11. skupine subvencijo, češ, da on v Celju m nič dobil, k r želi ugotoviti Krušič kor predsedn k starega odbora ni mogel navesti imena tistih, ki so podpore prejemali navedel je le da seje tozgodilo povsod, kjer je bilo nad 2 0 čl nov : ri rudniku. Pl n-ar se s tem še ne zadovo ji ter se prijavi v isti zadevi večkrat k besedi. Krušč pojasni da leMežicani prejea subvencije, nakar vpraša delegat iz Mežice Lampreht, zakaj da ne. Zupančič pojasni, da ni poslal bivši lokalni načelnik Dolinar od leta 1925 obračuna komu so bile podpore izplačane, zato je pa ostaja sub ene ja neizplačana Lam.pieht predlaga, da se od bivšega načelnika od leta 1925 izti ja znesek ki ni bii izplačan za podpore Sprejtto Nato se je \ nela burna debata, ker ni bilo navzočega niti blagajnika niti tajnika. Bivši načeb ik Krušič izjavlja, d ’ ni vedel, da je tajnik bolan. Žlabornik iz Mežice ugotavlja, da j ■ predsednik odgovoren za blagajnika in za tajnika Debata je nastala naravnost vihrava, ko se je slednjič še u-gotovilo da ni denarja za izplačilo’ dnevnic delegatom Nad tem početjem se je rud. glavar zgražal ter nasvetoval, naj si novi odbor denar izposodi in plača vsaj oddaljenim delegatom dnevnice Sprejeto. Takoj n; to je posodila lokalna blagajna po Zupančiču Din 1500.— Predloženi obračun za leto 1926 je bil nato sprejet. Novi proračun za leto 1927 vsied sklepa likvidacije rud. skupine odpade. Ob 14. uri je predsednik občni zbor zaključil. Strankin zbor 17. in l*<. aprila. K*-aj. organizaci a JSDS in KDZ na Vrhniki izjavlja, da ne smatra ustanovitve enotne proletarske stranke sedaj že za mogočo, uvideva pa potrebo enotnega nastopa delavskih množic pri raznih volitvah v zaščito interesov proletariata, zato stavlja strankinemu kongresu sledeči predlog: Delavsko kmetske stranke in skupine se javno naprošajo, da izrečejo svoje mnenje o ustanovitvi zveze delavsko kmetskih strank za skupni nastop pri vseh volitvah ker to zahtevajo interesi de av n ega ljudstva. Zvezo med strankami vodi skupni odbor sicer ostanejo stranke samostojne v svojem delovanju Ime zveze kakor tudi druge podrobnosti naj izde'a poseben odbor sporazumno s strankami, ki bodo pristopile v to zvezo po vršečih se javnih debatah in diskusijah S ičen predlog je stavi vrhniški de'egat že na predzadnjem kongresu, toda brezuspešno Podd^rjamo, da smatramo zamišljeno zvezo za mogoče, ker .1 :na že obstaja npr. v Ang i". Prašimo, da razmišljajo vse organizacije samostojno otem predlogu ter javno izrazijo svoje mnenje Pred očmi nam je le dobrobit delavnega ljudstva. Za kraj org jSDSinKuZ Vrhnika: Franjo Langof, Vencel Malavašič. Ali ni potrebno, (Ja seoteh zmešanih pojmih strokovnega gibanja razvi.e jav a debata? Vsak, komur kaj itfivSeč, -naj bi v „Napreju“ vedal svoje mnenje, na ta način bi Volitve. Za skrotinatorje sta bila ime-se pojmi razbvs a ulica štev. 5 Najboljši šivaLii str:;] in ie edino !e X U O < .5 az u z o: O A) O O H [NJ >: m o r- za dom, obrt in industrijo -g v' vse > opremah. Istotam plet lni stioj DU3IED Pouk v ve.enju bre^p.ačen * , Večletna garancija £*V i eh'.v.lica z op vila. ^ v i ke c.M , ,tu»i na obr^ e. \j* Josip P.ETEL1NC fj Liubjana Blizu Prešernovega spomenika POZOR ! Kdor hoče dobro dalmatinsko kapljico, o-riginalni Vi' ki Opolo, belo, in specialno rožico po Din 12, čez ulico po Din 11, črno specialno Din 10, čez. ulico Din 9, ta naj obišče dalmatinsko klet v Ljubljani Dunajska cesta 9, dvori'če, ter tudi v gostilni Zlatorog v Gosposki ul. 3. Za gostilničarje iz zaloge jako zmerne cene. Zahtevajte oferle in vzorce. Se priporočata: Brata lezie Občni zbor ljubljanske krajevne politične organizacije se bo vr il v ponedeljek, dne 4 aprila 1927. ob 20. uri v prostorih tajništva Kmetsko delavske zveze, Vel. čolnarska ul. št 19. Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev odbora. 3. Predlogi za strankin zbor in debata o predlogih. 4. Volitev delegata na strankin i.bor. 5. Raznoterosti. Zavednost zahteva da se člani polnoštevilno udeleže občnega zbora. U bor Neka organizacija se izgovarja, da ima zamudnike zato, ker ni novih legitimacij, To je zelo podobno izgovorom socialpatriotov glede varstva obratnih zaupnikov, da zakon ne velja, dokler ni napravljen pravilnik. Kaj je več, zakon ali pravilnik? Kaj je več, organi acija ali legitimacije? Saj dobi vendar vsak potrdilo od zaupnika, ali mu to ni dovolj? Tudi se vsak vidi v pregledu članov pr* blagajniku, iz tabele v Napreju pa vidi, da je blagajnik res obračunal za toliko, kolikor kaže njegov pregled članov. Pustite pra ne izgovore, organizirajte se in redno izpolnjujte svoje dolžnosti, ker brez vas ni in ne bo ne o.ganiza-' cije ne legitimacij. 20 TISKOVNI SKLAD Zadnji izkaz 19.2.1927 Din 13 55S Al. Leskošek. Celje „ 8 Mih Varmočnik Štore „ 10'— Josip Florjančič Štore „ 3 — Jakob Dolničar,-Lrezovica, „ 4 — Ivan Grabner, III Črna „ 7. Ivan Sekavčnik Črna „ 4 — Miroslav Pevec, Skale, „ . 1Q.— Ivan Kos. Liboje, ,, 3 Štefan Vaš, Liboje, „ 4.50 Edvart Kozovinc, Liboje, „ 2,— Alojz Ograjšek, Liboje, „ 10 — Ivan Germadnik, Liboje, „ 4 — Anton Marinc, Lib je, „ 2 — Fran Pečnik, „ „ 2.— Franc Reberšak „ v 2 — Karl Kveder, „ „ 2 ivan Dosedla. „ „ js. - Marija Benelko a, „ ' „ 2 — Ma ija Vi čkova, „ „ 2, - Marija Kolarjeva, „ „ 2.— Ernest Juntes L-ubljana „ 3.50 Ivo Kocec, Ljubi aria. „ 4 — Jakob Štruc, T.r ovije „ 10 — Skupaj Din 13. 64.70 Za mežiške žrtye kapitalističnih izkoriščevalcev-Zadnji izkaz 24. XII 1926 Din 181610 F.anc Guoina, Sv Peter p Gor, „ 10 — Josjj Geier, „ „ „ „ ■, 10,— HDZ, „ ., „ „ „ 20.- Kovinarji na Javorniku nabrali „ 160.— Skupaj, Din 2016 10 Vtl ko besed, a malo dej nja. Vsi delavski listi so bili polni ogorčenja, ko je angleško podjetje v Mežici vrglo na cesto 3 občinske odbornike, kateri so bili obenem tudi obratni zaupniki. Dejanske pomoči od ogorčencev ni. Edina zbirka je v Napreju in tudi ta je zelo redka. Mnogo segli kapitalistični sorodniki, k3 so tik o ';!i dehvsko colidr.n s d r''0“,0u' I z j a v a . Septembra L*25 je izŠJa okrožnica, po pisma po odb u ,pokrajinske zadruge knjigovezov, izdelovalcev I artonSže, papirnih iz-del o v in usnjatega galanter jske-ga b ag?. za >lo enijo v Ljubljani V tej o fožnici se o Socialistični stranki Jugoslavje in njenem tajniku g. Zvonimiru Bertsotu navajajo okoinosti, ki so sposobne ju oškodovati na njuni časti, ugledu in pridobitnem kredi :u. Z ozirom na to okrožnico sts bili Socialistična stranka Jugoslavije (sedaj Jugoslov. socialno demok atična stranka) in njen tajnik g Zvoni-mir Bernot vložila zoper načelnika imenovane zadruge tožbo zaradi obrekovanja. Potek . azenske pravde in sod-. ba Stola sedmo ice odd. B v Zagrebu nas sedaj napotujeta v to, da preklicujemo neresnične in žaljive trditve v ok ožnici in jih obžalujemo, ter plačamo vse nastale stroške. Na tei podlagi sta tožeča stranka in njen tajn k gospod Bernot umaknila tožbo zoper našega načelnika. V Lj! bljanj, dne 12. marca 19 7. Pokraji ska zadruga knjigovezov 'izdelo alcev kartonaže papirnih izdelkov i in u-nj;;tega galant blaga ■zaSlovenij v Ljubljani i Okrožnica se je glasila: Ljubljana, septembra 1925. Okrožnica. Podpisani Vas opozarja, da ne sprejmete od naročn ka „Soci; lislična stranica (u,o i ije“ („Najrejeva“ skupna, lajni g ernot) njenega koleJarja v tisk in vezavo. Imenovani g. Bernot je založil Delavski koledar, zadnje leto Social stični koledar imenovan. Ošk-doval je tu navedena podjetja za delne ali ludi cele zneske: G Fran aj'c vezal za leto 1921. G. Al.Babka vezal za leto 192^. T skovno društvo v Kranju vezalo in tiskalo za leto 1923. G. AL Zorič, Krško, vezal za leto 1924 G M Hrovatin tiskal za leto 1925. Produktivna zad*uga knjigovezov vezala za leto 1 ‘.'25. V interesu vsakega posameznika je, da odkloni eventualno ponovno vezavo ali tisk koledaija zgoraj omenjeni politični stranki oziroma g. Berno*u in sicer za toliko časa dokler ista ne bo pripravljena poravnati dolgove prizadetim tiskarnam in knjigoveznicam Ta obvezen bojkot vseh tisk-rn in knjigovezn c brez razlike je neobhod-no potreben. Za odbor: Pokr jinska zadruga knjigovezov izde.ovalcev kartonaž papirnih izdelkov in usnjatega galant. blaga Za Slovenijo v Ljubljani. Ko smo bili obrekovani, so se veliki in mali listi poslužili lepe prilike . Ali bodo tuc!i zdaj imeli prostor ugotoviti, kako je končalo? i 'ravograjska konferenca. Da ne b<7 kdo po-praševal-, zakaj da ne objavimo zapisnika dravograjske konference, sporočamo, da je bil zapisnik pri s. M derndorferju ob priliki hišne preiskave zaplenjen. Mež ški rudnik sodnijsko toži 3 odpuščene ru-darje za izpraznitev stanovanja. Mislimo, da to ne pojde tako gladko, ker radi stanovanja pa vendar ne bodo naše oblasti zopet pohodile zakon na ljubo Angležem. Bomo videli! , Mesarje n v Mežici je obtičala v želodcu delavska klavnica. Pozvali so gospoda glavarja,, da bi jim pomagal posjješiti prebavo. Na izid bomo še počakali, kelr sedaj so na vladi klerikalci, ki pravijo, da so za zadružništvo. •*, Pravo naša domačcl. Kolinska cikorija Vam jamči pristnost in. jakost ! r A ko imate bo ečme kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Felleriev pravi blarodišcči Elsa-fluid N ad rgn i i e vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste kako hitro in prijetno Vam Elsafluid uh' * žuje bolečine.— Ce ste zdrr.vi, uporab!': i;e -Elsafluid . za grgranje, za umivanje ir I o-ste hvaležni ter ostali zvesti ElsafhJdu -Dnevno negovanje telesa z Elsafluidon' Vam kot | lačilo prinaša vedrovglavo, n.cč-ne mišice in zdravo spanje. Ze na:' i očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot- zanesljivo domače sredsto in ko-smetikmn. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Fel-lerjev pravi blagodišeči 'Elsafluid-, v poizkusnih stekleničicah po 6. , v dvojnatili. stekleničkah po 9,— Din ali specialnih stekleničicah po 26.— Din. — Po po ti pride tem cenej e,' čim več se naroči naenkrat; z zavoj-nino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih aii 2 spec. steklenici 61 Din. 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 spec. steklenic 133 Din. 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 spec. steklenic 250 Din. Naročila nasloviti razločno tako-le: EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Don H, Els trg 52 HRVATSKA. V -J Nepre idna kuharica kupi ž- nn to kavo previt na ia i kc‘: • k Ih.c e vedeti, kaj kupi. Zato zalite\; 1 < 1 je le v zrnih. Tako more ugotoviti, n je Žika iz rži. In rž daje naj* olj tečno in okusno hrano. ~ ’ ■ Združenje! Združenje;! 15. 1 se je vrši' naš shod v Trnovljah. Govorila sta ss. Leski šek in Osel. Ka enkrat se prikaže patrulja pe ih fantalinov zi ani „ Udarniki. “ Stražiti so pri šli razbijača Plani arja ki je in el „ uk; z “ od komandanta Korena, da mdra napa-ti Trnovlje — zadaj že še pride rez- rvn;t armada. In res že pozno proti poln Od takega človeka pač ; iMevat nekaj več objekt vno-a o: k k nega fantastičnega a, k s ače iz stran e v stran- ko. Mi smo poyedali o plači g. Komavlija zlasti radi tega, ker vemo, da služba tani nikakor ni naporna. Celjska Posredovalnica dela ima dva uradnika, a njen promet znaša samo 15 do 20 pri-glašencev in odglašencev dnevno Zad-ii e čet'tletje je nneia 51 uspešnih o-sredovanj in 62 neuspešnih, to se pravi, da stane vsako uspešno posredovanje Din 264.71, ker sta dobila oba uradnika med tem časom 13.500 Din samo na plači. — Ker smo mi za načelo javnosti, prav radi ustrežemo g. Komavliju, da se bomo pod naše notice podpisa-val, kadar bo tudi on priznaval soc. dem načela in poslal član naše organizacije. A tudi dokler bo pri socialpatri-otih storimo to, če nam g. Komavli pove, kdo je bil tisti, ki je leta 1923 v Ptuju delal komoromis za enotno fronto zato, da bo poslanec vsaj 6 mesecev in podpisal v ta namen neko posebno pogodbo. (Op. ur. Celjski dopisniki za take obljube niso szmi kompetentni, tudi uredništvo ima svojo besedo^ zraven. Če bi se vsi dopisniki s polnim imenom p idpisavali, bi n orali imeti dnevnik, ker pri majhnem prostoru se večkrat po več dopisov in člankov združi, ali pa se porabi samo dopisnikova misel. Pa tudi če bi bilo dovolj prostora, ne bo- MODNA TRGOVINA R. SAVNIK, CELJE, Aleksandrova cesta 4. Vam nudi vsakovrstno blago po najnižjih cenah kakor n. pr. moško .e.sko perilo, moške klobuke in kape, velika izbira pletenin, nogavic in roka ic. belo platno in šifone za perilo. v (VELIKA IZBIRA SVILENIH ROBCEV.) DEL a vri n n Rl IO POSEBEN POPUST.__________________ mo vselej vsega podpisovali. So objave, ki jih je treba podpisati; če bi pa j odpisovali vse, bi se preveč raz* asle osebne polemike, stvar bi pa trp^ia.) Celje.„Delavska Poliika“se hya’i d \ so na predavanje advokata dr. Tun e š;i tu di naši pristaši vzlic temu, ra smo imeli sklenjen bojkot , roti predavmju Ker je tisti,ki je dal »Del. politiki" take infor. macije, resnico prebrnil, konštatiran.o sledeče: Na seji podružn;ce KDZ ni bil sklenjen bojkot proti predavanju, nasprotno skienjeno je bilo, da lahko vsak sodrug gre na predavanje in da naj predsednik opozori predavatelja, da je trt-ba za marksizem in socializem predvsem delati, ne pa samo govoriti, ker samega govoričenja o socializmu in marksizmu smo že siti Ker smo isti dan, ko se je vršilo predavanje, imeli pevske yaje, je bil sklep, da se pevske vaje vršijo nemoteno. Predsednik pevskega odseka ie pa pevsko vajo enostavno odpo edal in hite! na predavanje, ker še ni spoznal da ni prav. da bi delali socialdemokrati stafažo kri-stanovcem in dr. Tumi. Upamo pa, da pride tudi predsednik do spoznanja, do katerega smo prišli mi, da socializma ne bo od samih predavanj, ampak od dela Mi imamo že bogate izkušnje o raznih marksistih kakor so n pr. Koren, Marn. Golouh, Gustinčič. Kristan, Svetek, in Golmajer. Nas ne bo nihče več farbal. Mi stoiimo na striktnem stališču, da med 'akimi predavatelji o marksizmu in med farji ni nobene razlike. Farji govorijo o Jezusovem nauku pa ga ne izvršujmo _ tako na drugi strani socialpatri-oti o socializmu, ki ga tudi ne izvršuje- Socialdemokrat. oa Din 6 50 naprej 8- - „ 28*- „ 10- „ 75'- , 10- . I Vsled veli .ega na*upa raznega tu in inozemskega blaga za spomladansko sezono nudim nadalje po izredno nizkih cenah. fabriško platno belo „ platno za rjuhe oksford za srajce olago za moške obleke druk močna hlačevina dvojna širina „ „ 30 — še.vlot v raznih barvah dvojna ŠTina „ .35 — „ volneno blago za obleke / vseh barvah dvoj iirina „ „48 — „ nočne ženske nogavice „ . 15 — moške „ „ „ 10 - „ sraice za moške „ „31— „ 8podnje hlače „ „ 20- , Lastna izdelava delavskega p rila. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, b isač, odej, potrebščine za Šivilje in kro ače. Zunanjim strankam vzorci na razpolago. Manufaktuma trgovina, Pri GOLOBU, CELJE Narodni dom. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. Mikuš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogaio zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižj ceni. Ustanovljeno leta 1839. Triko perilo Delavski razred bo zmagal, kad r si osvoji produkcijo. Ne posamezniki, ampak orgumzaciju mora biti lastnik produktivnih sredstev. Ali veš, kaj pomeni produkcijski sklad? za moške, žene in otroke, volna v raznih bar ah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenica Najnižje cene ! N* veliko in malo 1 UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno za ezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. ... Stereotipija ' Litografija. TUV Kmetsko delavske zveze. V itren« izvr\ odbora JSDS ;n KDZ odgovarja za izdajatelj'’, urelil' a In t s*-*'110 riptetj^a, Laub1jaj. i.