GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBClNE VRHNIKA LETO VII. ŠTEVILKA 54 SEPTEMBER 1979 9. septembra se dobimo na praznovanju Vzajemnosti Končujejo se še zadnje priprave za praznovanje Vzajemnosti, s katerlm borno obeležili tuđi visoke jubileje KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ. Tako bo to praznovanje obeležilo tuđi celotno revolucionarno delavsko gibanje med obema vojnama v Borovnici in nJeni okolici, saj je Vzajemnost vzniknila ravno iz tega gibanja. praznovanje bo 9. septembra v Borovnici, organizira ga obcinski sindikalni svet, pokroviteljstvo pa je prevzel L'KO Vrhnika. Seveda pa so v te priprave vključene tuđi ostale občinske DPO, Zveza kulturnih organizacij občine in prosvetno društvo Svoboda iz Borovnice, ki nadaljuje svetle tradicije delavsko-kulturnega društva Vzajemnosti. Na predvečer proslave bo ob 19. uri dramska skupina borovniske Svobode v kinodvorani igrala igro »Volkodla- ki«. V nedeljo, to je 9. septembra, pa se bo ob 10. uri pričel slav-nostni del praznovanja s prihodom štafet mladih iz vseh vaši v KS Borovnica. Navzočim bodo izročili pozdrave krajanov, nato Pa bo bogat kulturni program. °b te] priliki bodo izročili namenu tuđi na novo urejeni Prostor za prireditve in podellli priznanja za dolgoletno Polltidno-kulturno delo. V počastitev jubileja Vzajemnosti se bodo tuđi športniki po-jrierili v streljanju, malem nogometu, šahu in namiznem tenisu. 0 dolgem času pa se bodo na nogometnem igrišču srečali veterani Vrhnike in Borovnice. Tore], v soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra, se nam °beta zanimiva, razgibana politična, kulturna in športna manifestacija, ki bo pritegnila številne predvojne, med-v°jne in povojne politične, kulturne in športne delavce, mladino in občane. Pripravljalni odbor si želi, da se po dolgem času zopet sni-demo v čim večjem številu, da se pogovorimo in v popoldan-skem času poveselimo na veselici, ki jo bodo pripravili borov-liški gasilci. BOROVNIČANI! Uredimo naš kraj, dajmo mu čim lepši izgled in tako prispe-vajmo, da bo praznovanje še slovesnejše! Praznik podlipskih odseljencev Vsako teto se prvo soboto po drug em avgustu zbe-rejo v rojstni Podllpi vsi, kl so jo nekoć zapustili, bodi si zaradi kruha, bodi si so se drugam poročlli. Zbero se vsl, kl jlh je živltenjska pot zanesla v svet, morda te v bližnjo Vrhnlko ali pa v daljno Ameriko, Kanado, Avstralljo ali kamorkoii že. Drugi avgust so si za svoj dan izbrali zato, ker so na ta dan italijanski okupatorji požgali Podlipo. Letos so se zbrali zaradi parnih in neparnih številk drugo soboto v avgustu, da so tako prišli vsi, ki jim je rojstna vas kakor druga mati, dolina kakor zibelka, Ijudje, ki tukaj živijo — bratje in sestre. In prišli so tlsto soboto, kakor lastovlce na pomlad. Na Boštjanovcovem vrtu se je ob osmih zvečer pričel program, ki so ga domaći pevsi in Ligojniška folklorna skupina pripravili odseljencem. Peli so mladi pevci in člani zbora Lipa. Med drevjem in hišami so odmevale pesmi o domaći vaši, o domaći dolini, o rožmarinu, o vasovalcih pod okni... Ligojnčani so plesali stare domaće pleše, da so starejše spomnili na lepe čaše njihove mladosti. Po programu pa so po lepo okrašenem vrtu zadonele vesele melodije ansambla »Trček«, ki že dolga leta igra odseljencem polke in valč-ke. Kdo se ne bi zavrtel ob soju reflektorjev, pod zvezdnatlm domaćim nebom? Kar premajhen je bll oder za vse ptesalce, pa nlč za to, glavno da je veselo! In ko so se godcl za trenutek odpoćlll, je bil na vrsti humor In žrebante spominkov in še kaj. Toda kar je najbolj pomembno to se je dogajalo med mizami: pogovori med starimi prijatelji in prijateljicami, med znanci in sorodniki, ki se morda že leto ali desetletje nišo videli, ker jih je točila daljava ali ćelo meja. Nocoj pa sedijo skupaj in spet doživljajo mlada leta, navezujejo stike z domačo dolino, gledajo napredek domaće vaši. Letos so se prvič pripeljali po asfaltu, nič već po stari, prašni cesti! sele ko je jutranja zarja pokukala čez Žažarske hribe, so se počasi odpravljali domov, polnl tepih vtl-sov In zadovoljni. Le eno mater ima človek, le eno domačo vas In le ena dolina je Usta, ki ji lahko rečeš: To je moja dolina, to je naša dolina! Tukaj sem prvič videl sonce, nameril prve korake — nikdar te ne poza bi m! Draga si mi, kakor lastovici rodno gnezdece; ko te znova ugledam, tisoć prelepih sporni nov mi obudiš v srcu; mlada leta vidim v tebi, ti večno mlada dolina — le kdo te ne bi Iju bi I, kdo te ne bi želei znova videti? Vrsto let se že tako vsako leto enkrat zbero podlipski odseljenci. Tako ne le ohranijo, ampak še utrdijo vezi iz mladih dni. Še vedno so eno, ena družina in to želijo in hočejo ostati. In ker želijo in hočejo, bodo to tuđi ostali! IVAN MALAVAŠIČ V Dragomeru in na Logu bo preče] kanalizacijskega omrežja speljanega ob cestah in preko čest. Komunalno podjetje Vrhnika, ki je izvajalec del bo na teh mestih položilo kanalizacijske cevi, do začetka septembra, tako da bodo lahko začeli s pripravami za asfaltiranje. TELESNA * KULTURA Skrb za športne objekte nančna sredstva) je skuplčlm TTKS v skladu s flnančnlm nacrtom namenjala sredstva za vzdrževanje in obnovo ter tuđi za manjše novogradnje. Seveda većkrat tuđi na škodo posamez-nlh dejavnosti. Lahko pa ugoto-vlmo, da so se razpoložljive tele-snokulturne površine in objekti v času delovanja SIS za Mesno kulturo bistveno izboljiali, vendar še vedno ostajamo za normativi, predvidenimi s srednjoročnim palnom. To velja predvsem za opremljenost objektov, oziroma za njihovo stanje. Tako stanje pa Je v prvi vrsti posledica tega da v preteklosti nišo imeli telesne kulture za družbeno koristno in potrebno interesno dejavnost. Pri popisu so ugotovili, da so objekti in rekreacijske površine slabo urejeni, še slabše pa opremljeni. V samoupravnom sporazumu o teme-Ijih plana telesnokultume dejavnosti za obdobje 1976—1980 so se odlo-čili za pridobitev novih površin in za posodobitev in ureditev objektov. Danes, ob izteku tega planskoga obdobja, lahko ugotovimo, da je do-sežen le polovičen uspeh. Toda kljub temu je uspeh viđen. Ni sicer novih površin, ražen telovadnice pri osnovni soli Ivana Cankarja, ki bo z otvoritvijo podvojila pokrite površine. Drugih novih površin ni, so pa obsto-ječe obnovljene in posodobljene. Če malo podrobneje pogledamo realizacijo plana ugotovimo, da so od 1976 do 1977. leta uredili nogometno igrišče, adaptirali ŠD Partizan Vrhnika, urejeno je črpališče na Mir-kah, telovadnica v večnamenskem objektu je v zaključni fazi, adaptacije TVD Partizan Borovnica — vkljućno z graditvijo centralne kurjave — bo končana septembra letos. Jasno je, da bo treba najti enega skrbnika za vse objekte, ki jih bo stalno vzdrževal v dogovoru z nji-hovimi uporabniki. Pri tem, mislimo tako na celotni športni park na Vrhniki, kot na vse ostale objekte v posameznih krajevnih skupnostih in seveda na celoten sklop objektov na Ulovki. O tej probtematiki je že razpravljal IS, ki meni naj se vsi telesnokulturni objekti dajo v upravljanje enemu skrbniku — strokovnemu odboru v okviru ZTKO, TVD Partizan ali TTKS. Odbor bo tuđi določil vsako-letni prioritetni program vzdrževanja posameznih objektov ter se na pod-lagi tega dogovoril z izvajalci del. Vsekakor pa je potrebno zaposliti hišnika, ki bo skrbel za te objekte in sproti beležil okvare ter o njih sezna-njal strokovni odbor, oziroma O2D za vzdrževanje objektov. ČIovekovo okolje v procesu družbe-nega planiranja Na prihodnji seji bo občin-ska skupščina obravnavala tuđi problematiko človeko-vega okolja v procesu druž-benega planiranja. Gre za realizacijo in po-drobnejšo obravnavo stališč in zaključkom s posveta o var-stvu človekovega okolja in o reševanju problematike človekovega okolja v procesu družbenega planiranja. Po-svet je bil letos spomladi na Vrhniki in so se ga udeležili predstavniki občin Logatec, Idrija, Cerknica, Ribnica, Ko-čevje in Vrhnika. Tako smo spoznali varstvo okolja v šestih manjših občinah. Organiziranost za varstvo okolja ni posebno razvita, je pa specifična. Velja poudariti, da je povećanje aktivnosti zlasti dobrodošla v času snovanja novih družbenih dogovorov o temeljih planov. Smo tore/ v fazi priprav planov, individualno delova-nje v občinskih mejah se raz-širja in v sodelovanju z RKVO se pripravlja stalno spremlja-nje stanja. Znanstveno-razi-skovalno delo borno morali usmeriti v probleme skup-nega pomena, katerih v občinah sami nismo sposobni reševati. Nedeljivost človekovega okolja in prostorske ureditve je specifična zlasti zaradi razširjenosti naselij v vseh šestih občinah. Pregled stanja, ki nam ce-lovito odkriva odnos do člo-vekavega okolja, ni ravno spodbuden. Z razvojem se tuđi v prostoru stalno večajo potrebe in se razširjajo negativni vplivi poseganj v okolje. Spremi-, njajo se življenjski pogoji, ker se z novo izrabo prostora bistveno spreminja ČIovekovo okolje. Preureditev okolja in zagrajevanje prostora sta posledici razvoja, toda okolje je prostor in okvir, ki razvoj vedno bolj opredeljuje. Hiter tempo rasti prebival-stva, še bolj pa povećanje materialnega blagostanja, rast kulturne in izobraževalne ravni, boljše zdravstveno stanje in zaščita, družbeni pogoji samoupravne sociali-stične ureditve — vse to vodi v preureditev prostora ter povzroča stalne spremembe človekovega okolja. Več truda in dela borno morali vložiti, da bodo na novo načrtovani industrijski obrati in tuđi ostala dejavnost v celoti upoštevali pogoje prostorskega razvoja, da ne bodo škodljivo posegali v okolje, ampak ga bodo ure-jevali. i Potnl objekti so osnovni jj?°l za razvoj tetesnokulturne j|"vnosti. Vendar Je vzdrževanje l^Iektov perece vprašanje, ki r*or ne bi smelo škodovati sami dejavnosti. Na račun vzdrie-vanja objektov ne bi smeli dovoliti upadanja, oziroma počasnejše rasti množične telesne kulture in vrhunakega športa. Glede na sta- nje obetoječlh ob|ektov (popis je bll izveden leta 1975,1977 pa so bili objekti tudl prvič ocenjeni, do-ločena Je bila minimalna amortizacija in zanjo so bila Izloćena fi- u/>Ovo doma TVD Partizan v Borovnici bodo borovniški športniki dobili boljše pogoje za *d*,lo. NAŠ ČASOPIS SEPTEMBEP Ilirci Do sedaj je bilo le malo pisanih virov o delavskem, revolucionarnem in kul-turnem gibanju med dvema vojnama v Borovnici in njeni okolici. Zato so se ne-kateri bivši člani Vzajemnosti, Svobode in Lesnih sindikatov odločili, da pov-prašajo še živeče člane teh organizacij, da bi dobili čim popolnejšo zgodovin-sko sliko tega gibanja med obema vojnama. Septembra borno praznovali jubilej Vzajemnosti, zato smo se odločili, da v zgoščeni obliki objavimo zbrano gradivo. Že pred prvo svetovno vojno so hodlll nekateri Bo-rovničanl, pradvaem žctoz-ničarji, poslušat na Vrhniko in v Ljubljeno natoga vell-kaga plsateJja Ivana Cankar-ja, kl Jim ja znal z ognjavito baaado odkrivati tažko In krivično stanja v tadanji Av-stroogrskl monarhiji. Njegova beeede so odjeknile v srcu posluialcav In zaeejale v njih kal odpora. Vsa, za katara so vadali, da hodljo po-sluiat Cankarja, so Imali v tadanjih čaalh za »rdeče« — za komunista. (Po ustnem Izročllu tistlh, kl so ga hodlll postulat: pok. Suhadolnlk Franc-Cdkala, pok. Turilč Joie). Stiriletna prva svetovna vojna se je nagibala h koncu. Nezadovoljstvo v zaledju in na frnoti je na-raščalo. Vojaki, ki jim je uspelo prili na dopust, se nišo več vračali na fronot, temveč so se skrivali po gozbovih. Te dezerterje so imenovali zeleni kader. Po ustnem izro-čilu je bilo nekaj takih primerov tuđi pri nas. Decembra 1917. leta Je bll velik shod žeMznlčarjev na borovniški žetoznlski postaji, na kate-rem so zahtavall, da sa vojna konca. »Rdečl prapor« Ja Intel že 25 naročnlkov Iz Borovnice. Iz šolske kronike borovniške osnovne sole je razvidno, da je bil izid volitev v konstituanto 28. 2. 1920 naslednji: socijaldemokrati so dobili 6 glasov, narodni socijalisti 17 glasov, jugoslovanska demokratska stranka 77 glasov, slovenska kmečka stranka 83 glasov, komunisti 121 glasov, glasovali pa ni 94 oseb. V noći med 15. In 16. aprilom leta 1920 sa Je pričel sploinl itra|kželeznlčarjev po cell državi. Tako ]e bilo tudl pri nas. Tuđi borovniški železničarjl so se ga udeleilll v velikem stevllu. Mnogi Izmed njih so odill v gozd, zopet drugi so ostali doma, kakrino Je bilo delovno mesto. Prometa tako ni bilo no-benega. Toda s tlstiml, kl so odill v gozd, so po koncanem štrajku oblasti ravnale drugače, kot pa s tlstltii, kl so ostali doma. Tistl, kl so odili v gozd nlso dobili place, so bili pretnes-čenl ne slabia delovna mesta ali so Jlh kako drugače »sikanlrall«, medtem pa ao dobili tleti, kl so ostali doma, plaćo, štrajka so se udeleilll: Furlan Franc, kurjač, čuvajl proge: Mlviek Franc, Merkun, Turile Joie ter delavcl: Molek Franc, Vadnjal Franc, Kim Janez, Petelin Franc, desetar proge Kirn Joie In se drugi. Stari Borovničarni so tuđi pripo-vedovali, kako je pok. Furlan Franc 1 maja 1920. leta razobesil rdeco zastavo na nabor. Na zastavo so bile uvezene črke ŽKP, kar naj bi pred oblastmi pomenilo živel kralj Peter, v resnici pa živela komuni-stična partija. Ob volltvah v občlnskl odbor 3. 5. 1921 j« bll izid volitev na-slednjl: slovenska ljudska stranka Je dobila 136 glasov, komunisti 78 glasov In samo-stojna kmečka stranka 69 glasov. Leta 1920 ali 1921 — ni točno ugotovljeno — se je v gostilni pri Krajncu ustanovilo delavsko kulturno društvo Svoboda. Njeni ustanovitelji so bili: Kržič Franc iz Borovnice, Stare Janez iz Dola, Petelin Janez iz Brega, Mejač Lovro iz Borovnice, Garin Franc iz Dola, Debevec Anton iz Dola, Drašler Jože iz Dola, Fortuna Viktor iz Borovnice, Petrič Anton iz Borovnice (tesarski mojster), Krajne Jože (pistalej) iz Borovnice. Člani sami so si postavili oder, da so lahko prirejali igre. Kot se še preži-veli spominjajo, so igrali igro »Vdova Rošlinka«, ki jo je režiral pok. Jager Albert, železničar. Društvo je imelo tuđi svojo knjižnico, katere knjige so se nekaj časa hranile pri pok. Hrovatinu (Jeršinu). Kasneje so se prenesle v društvene prostore k Fortunu, po raz-pustitvi Svobode pa so prešle v last Obrantega društva v Borovnici. Med važnejšim inventarjem je imelo društvo tuđi klavir, katerega je poklonil Drašler Jožg iz Dola in ga je po razpustitvi društva tuđi vzel nazaj. Svoboda je prirejala tuđi vrtne veselice, ki so bile prav dobro obiskane. Neki Domboš je priredil na eni takih veselic tuđi ekshibicijski nastop v rokoborbi, kar je bilo za tište čaše nekaj po-sebnega. Nastopilo je tuđi pevsko društvo iz Ljubljane »Ljubljanski zvon« kar je na predtog Svobode organizirala Dolenc Pepca (Dacar-jeva), ki je bila tedaj zaposlena pri Radiu in Operi v Ljubljani. Koje bila v letu 1924 vrtna veselica, je okoli polnoči zagorel Petričev kozolec. Za požar so obdolžili Svobodo. Intervenirala je žandermerija in za-htevala, da se društvo komunistov razpusti. Takratni župan Petrič Ivan je bil lastnik pogorelega kozol-ca. Svoboda je bila prisiljena pre-nehati s svojim delom. Poudariti je treba, da so bili pri ustanavljanju in organiziranju Svobode angažirani predvsem Ijudje iz vrst železničar-jev, kar je povezano z dejstvom, da so imeli železničarji priliko potovati in s tem možnost prenašati napredne ideje iz večjih, politično bolj zrelih centrov na podeželje. Tuđi sami so imeli izkušnje iz svoje borbe. Lesna industrija se je pričala razvijati. Svoboda je imela 24 aktivnih članov, poleg tega pa še veliko simpatizerjev. Oblasti so kmalu spoznale, da je Svoboda napredno delavsko društvo, ki ima namen vzgojjiti zavedne delavce, zato jim je prišel prav požig kozol-ca, da so lahko razpustile to komu-nistično društvo. Kljub temu, da Je bila Svoboda razpuičena (1924), so nekatari člani se vedno delovall, med njlmi zlasti pok. Mejač Lovro, ki Je bil zaposlen pri železnici v Ljubljani. Prebujali so predvsem lesne delavce. Tako je nastala leta 1934 — datum ni ugotovljen — Organizacija lesnih delavcev in sorodnih strok. Razumljivo je, da so se v to organizeijo vključili največ delavci iz žag, saj so bile tedaj že štiri žage: Petričeva, Majaronova, Kobijeva in Švigljeva. Sklepamo, da je bilo v tej organizaciji vključenih 65—70 ljudi. Vodili sojih delavski zaupniki, predvsem Jurij Stanjko in Brecelj iz Ljubljane. Ta dva sta tuđi napisala prošnjo v Beograd, da se dovoli obstoj te organizacije. Prošnja je bila ugodno rešena. V odboru te organizacije so delovali: Petrič Franc iz Dražice, Palčić Andrej iz Laz, Žerjav Franc iz Dola, Petrov-čič Alojz iz Borovnice, Koren Franc iz Brega, Pivk Ivan iz Dola. Pred-sednik je bil Petrič Franc, tajnik bili nekdanji člani Svobode in odr-ganizacije lesnih delavcev. Ustanovitelji Vzajmnosti so bili: Palčić Andrej Iz Laz, Zalar Anton Iz Laz, čerin Janez iz Dola, Demiar Janez iz Borovnice, Kržlč Franc Iz Borovnice in dr. Ivan Kcrosec iz Laz. Svoje prostore so si uredili v stari kleti pri Mavcu. Te prostore so si člani uredili sami. Delali so prosto-voljno. Podrli so vmesne stene, napravili oder, napeljali elektriko in tako ustvarili prijeten ambient. Tako je društvo predstavljalo pred oblastmi kultumoprosvetno dejav-nost s prirejanjem raznih iger in veselic. Igrali so precej iger, med njimi: Rdeče rože, Celjske grofe, Hlapce, Belo vrtnico in druge. S tako dejavnostjo — igranje iger — so pritegnili v svoje vrste zlasti dosti mladih ljudi, ki so imeli veselje do igranja, bodisi da so prišli iz vrst Sokola ali klerikalcev. Pravi namen tega društva pa Je bil povsem drugačen. Igrali so igre predvsem s soeialno tema-tlko, prirejali veselice, izlete. Toda vse to Je bila krinka za politično dejavnost tega druitva. Imeli so mnoge politične se-stanke, na katerih so bila razna politična predavanja z namenom seznanjati članstvo s perečlmi političnim! in soclalnimi vprasa-nji. Seznanjali so članstvo z idejami Marxa in Engelsa, širili njune ideje in razlagali naloge, ki člane še čakajo. Clani Vzajemnosti so se udele-ževali tuđi raznih shodov naprednih delavcev v drugih krajih. Bili so v Trbovljah, Celju, v Duplici pri Ka-mniku, Skaručni itd. Je bll član partije že od leta 1934 pri železnici. Konec Istega leta pa so bili sprejeti Se kandidati: Cerk Anton, Molek Janez, malo kasneje se Stergar Andrej, ki Je ilegalno živel pri Zalarjevlh. Omenlti Je ie treba, da Je tedaj delovala že clklostllns tehnika, prav tako pri Zalarjevih, od Ja-nuarja 1940 do septembra 1940. V tej tehnlkl se Je razmoževala komunistlčna literatura. Leta 1940 Je Izila tuđi clklostirana VKP-b. V tej tehnlki sta delala Zalar Tončka in Stergar. Septembra 1940 Je bil v Zalarjevi hiii sastanak delegatov URSJ, ki so se ga udeležill delegati — delavci iz Notranjske. Ta sestanek pa Je bil pomemben zato, ker Je služil za pretvezo za prihod članov CKKPS In OK KPS LJublJa-na-okolica na partijsko posve-tovanje, kl Je bilo prav tako pri Zalarjevih. Kot Je znano, so šega udeležill: Leskoviek Franc, Mlha Marinko, Boris Ziherl, Ivo Kovič, Boris Kraiger, Dušan Kermavner, Marijana Drakslsr, Marica Babnlk, Oskar Kovačlč, Tone Šusteršič, Tone Dolinsek. Akcije partije so bile (v letih 1940 in 1941): 1. zbiranje rdeče pomoći za preživljanje ilegalcev; 2. Izleti: na kraju med Padežem in Hudičevim zobom, pri Laščah, v Peklu; 3. ustanovitev društev naprednih žena; 4. ustanovitev SKOJ-a, v katerega so bili sprejeti: Furlan Rudi, Ivan Kržič, Kirn Viktor, Čerin Janez; 5. Akcija za prijateljske odnose Ena od oblik zbiranja delavcev so bile razne kulturne prlreditve. Taka je bila tuđi ta na fotografiji, ko so na Bregu leta 1932 organizirali vinsko trgatev. Palčić Andrej, blagajnik Žerjav Franc. Progam dela organizacije je bil borba za izboljšanje položaja delavcev: za zvišnaje mezd, skrajšnaje delovnega časa, plačilo nadurnega dela, pomoč delavcem v slučaju bolezni in brezposelno-sti. Ena najvažnejših nalog je bilo sklepanje kolektivnih pogodb med delavci in detodajalci. Delovanje te organizacije je bilo zelo aktivno, saj Je prišlo septembra 1937. leta do sestanka med delavci in deloda-jalci na borovniški občini. Na ta sestanek sta prišla tuđi zastopnika iz Ljubljane, in sicer Bricelj in Golma-jer. Na tem sestanku so bili navzo-či: tajnik Palčić Andrej ter zastop-niki delavcev za posamezne žage: za Švigljevo — Molek Jože, za Pe-tričevo — Koren Franc, za Kobi-jevo — Petrovčič Lojze in za Maja-ronovo — Debevec Anton. Ta sestanek pa ni prinesel zaželjenega uspeha. Neljube posledice so čutili nekateri delavci, katere so imeli delodajalci za vodje — nekatere so odpustili, nekatere premostili na slabša delovna mesta ali jih kako drugače prizadeli. Ko Je mandat temu odboru po-tekel, so Izvolili nov odbor pod predsedstvom Molek Jožeta, tajnik Je bll Koren Franc in blagajnik Palčić Andrej. Organizacija Je še nadalje živela, toda njena dejavnost se Je na zunaj preusmerlla na drugo področje in sicer na tako, ki ni bilo na videz politično nevarno — to Je na igranje iger. To Je bil že temelj za ustanovitev Vzajemnosti. Organizacija lesnih delavcev je še naprej živela nekako kot stro-kovna organizacija, medtem ko je politično in kulturno delo prešlo na Vzajemnost, ki je bila ustanovljena leta 1937 datum ni točno ugotovljen. V sestavku tega društva so V Borovnico Je prliel večkrat tuđi tov. Leskoviek — med drugim tudl ns veselico Vzajemnosti. Teds| Je Imel sestanek s kmetl v Msvčevem kogljisču. Vse to so bile tedaj naloge KP, zadane na ustanovnem kongresu na Čeblnah. Po tem sestanku so bili sestsnki s kmetl tuđi v okoliikih vsseh (Breg, Brezovica). V to časovno obdobje sodi tuđi ustanovitev tamburaških društev v Bistri in na Bregu. V Bistri je obsta-jalo tako društvo prvič že leta 1926. ali 1927., drugič pa"okoli 1937. V tem društvu so delovali predvsem delavci. Malo kasneje se je ustanovilo tamburaško društvo na Bregu. Po tamburaških vajah so bili sestanki, na katerih je govoril Molek Jože in seznanjal mlade delavce komuniste— s političnim položajem in z bodočim delom. Lahko ugotovimo, da so delavci v Borovnici in njeni okolici delovali pod vodstvom Komuni-stične partije — katara člana sta bila pok. Zalar Anton in pok. Mejač Lovro, ki sta bila povezana na svojem delovnem mestu pri železnici v Ljubljani. V tem času se je pričelo tuđi že delavsko kmečko gibanje s ciljem, da se združijo kmetje in delavci. Ustanovni občni zbor je bil, kot rečeno, v Mavcovem kegljišču. Ustanovljeno je bilo tuđi društvo kmečkih fantov in deklet. Septembra leta 1939 se je osnovala na domu pok. Zalar Antona na Lazah prva partijska organizacija v navzočnostl tova-riiev Leskovika in Dolinika. Tega dne so bili sprejeti v partijo tovariš! Gradlinik Anton, Palčić Andrej In Molek Jože, sekretar celice pa Je postal Zalar Anton, ki s SZ — bilo je nabranih 320 podpi-sov; __' 6. ustanovitev Društva prijateljev SZ; 7. organizacija protidraginjskih demonstracij pred občino v Borovnici, kater se je udeležilo preko 350 ljudi. Konec leta 1940 Je bil aretiran sekretar celice Zalar Anton, pa tudl Palčić Andrej, Kržič Franc, Molek Janez in Petrovčič Jaka ter so bili poslani v taborisče Ivanjico, od koder so se vrnlli sele marca 1941. Tov. Zalarja kot sekretarja celice Je v njegovi od-sotnosti nsdomestoval Molek Jože. Še pred letom 1941 je bila ustanovljena tuđi vaška zašči-ta, ki Jo Je ustsnovil pok. učitelj Miklavič. Zlasti agilna Je bila na Bregu. Ob pričetku vojne Je stekla tuđi akcija partije za prosto-voljno vključevanje mož v Jugo-slovansko vojsko, za obrambo domovine pred fašizmom. Vsega tega delavskega gibanja pa v naši dolini ne bi bilo, če se ne bi pri vsem tem udejstovala partija tuđi že takrat, ko še ni bilo partijske celice na tem območju. Moč organiziranosti in politične zrelosti te-danjih voditeljev in tuđi politična poučenost delavcev so mnogo do-prinesle k temu, da se je tako hitro organiziral odpor proti okupatorju. Že leta 1941. je bila ustanovljena borovniška četa, ki Je delovala na področju borovniikih gozdov, poleg tega so tukaj v začetku 1942 leta začeli delovati Padeški vod in pa faškarska četa. LJudJe iz same Borovnice so sigurno bili pripravljeni pri-spevati več, toda ovira je poleg ostalega bil borovniški viadukt (zastražen z moćno italijansko posadko — obdan z žico) in pa moćan vpliv klera. 2 Nekateri člani Vzajemnosti, fotografirani 10. aprila 1939. leta RAZISKOVANJI DOKUMENTIRA NOB Pestro delo Skupina za razlskc in dokumentiranje NI področju Vrhnike, kl pri OK ZSMS Vrhnl pričala s prviml dell. smo se izdelave naći jih dali na vpogled u nim organom. Del našem področju bo pestro, zato uparrH borno v prihodnjih m< dobili še več člano* roma mladih iz občin« zanima NOB na Vrhn Skupina bo začela secu avgustu z razj obiskali borno nekateri viste, ki so veliko pripof zmagi naše revolucija nem pa za časa le-te <* na Vrhniki. Takoj ko dobili ustrezno sogla5 zavoda za spomeniš'J' stvo v Ljubljani, se bP" čela tuđi dela na teref se nanje marljivo P' ljamo in upamo, da ns razočarali. Arhitekt L' šek Aleksander, ki $ Ljubljanskom regiof zavodu za spomeni^ stvo, seježezavzel*1 nadaljnje delo ter nam' čil, da so nacrti dobro Fs Ijeni, da pa so potrebni tere manjše korektura bo opravil sam, naj*' borno tuđi pogovori bodo potekala dela. "f se borno najprej skuSJ Skupina za razjj vanje in dokument'1; NOB na področju nike Je dobila tuđi ■ prostore, ki jih jeo« pil zagrebČan * Zdravkoin tokar" jem vikendu. Ker s«' tuđi ukvarja*z r&[ vanjem NOB, r# takoj ponudil W\ Dal nam je ključ svf vikenda, v ka'1 imamo na razpolafl prostore, tako dj naše delo nerp teklo, poleg vs«0 imamo tuđi ele«1 energijo, člani sV. so takoj uvedli tu" žurstvo in sicer petek v tednu od \ 19. urein vsako^ vtednuod16.do1'j Vsakdo, ki ga z'l delo na tem podrži lahko oglasi Pflf vsak petek In so»t sicer na Idrijskic«9: Vrhnlka. * 1 ,( niti še na vse delovn^ zacije v občini, kajti w močjo in s skupnim '^ vanjem borno dosegh ^ Sicer pa je tovari* i Žužek v naš nacrt t'n »SO Vrhnlka je dn'c 1979 prejela na 7 nacrt dela skupine^? skovanje in dokudf nje pri OK ZSMS VW ugotovila, da bo #1 tega nacrta ob sod*]l vseh udelažencev<9 slo k nadaljnjemujl nju in ohranjanjujl cionarnlh pridobili narodov. Z naĆn« skupine se strin^fl menimo, da ni priK^I da je zastavlj«"^! realno In ker je pe*"! pini priporočamO »tlri temeljne organizacije zdru-■ Ll ««ga dala In delovno skup-rio oost za opravljani« dal skup-JS' "aga pomana, ja tudl »Izglnllo« loj 'm* Parkatarna, izdalava parkata oj J" ža nakaj lat praj. To je 350-o,planski kolaktlv z dvama delov- 00 n'ma »notama, na Vardu In v Bo-v, [ovnlc!. Ža samo Ima pove, da e,Mzdalu)ak> stola, kl so njihov liK osnovni artlkal. v Na obisku v »Stolarni« na Verdu, :gC ki je ena pomembnejših delovnih re j Or9anizacij v naši občini, smo hoteli m ^vedeti čim več. Zato smo zapro-3,1 sili vodjo TOZD inž. Franca Lenar-jePiCa, da pove, kaj izdelujejo, kako 1 j)|Poslujejo,kakšniso njihovi nacrti in isjfs kakšnimi težavami se srečujejo. mo srečali tuđi Staneta , iJt 8e ze vrst0 let ukvarja z izumi. To mu Je % I* h0bi-Lank0 racomo>da I«t0 korišten hobi, } »i.,8*01 In naredil že marsikatero novost za ra-4l«n '° nekaterin tock v fazi delovnega proce-'!*» Ovo d*'° in Mveda rezultati pa so vzpodbu-^-..^arslkoga v posredni ali neposredni prolili h )e pričel razmišljati o inovacijah in Jih rea-JOv "•'ovnem procesu. Ko smo se z njim zapletli v tj 5 i« povedal, da je investivne dejavnosti v °Mmi nika kar Precei- na žalost pa Je zelo malo 3(r0 'rane in Je tudl slabo stimulirana, kar ne vpliva 'Iftiam 2antmanle za to dejavnost v proizvodnji. ntiar PravHnik iz 'eta 1976, ki je v marsičem dober, , (iofijo ,° 9a v ten dvanajstih letih uporabili. Z njegovo jgQP2'smo dali javnega priznanja ali denarne nagra-\ rtg^tat sp bili objavljeni tuđi interni razpisi z name-jluai Sezainteresira širši krog zaposlenih, ki naj bi in-'rb H al' v skuP'nan razmišljali in predlagali nove % iv k*'k(?'v' ^a *" s tem P°Pestr''' 'n razširili tržišče. TOiv'1 v?!ik' vendar je tuđi tistih nekaj predlogov do-j||6, "^ saj je iž njih z nekoliko dopolnitvami nastal nov (fiika 'e.ime' uspeh na tržišču — v zadovoljstvo po-J a- Ssimboličnimi denarnimi nagradami so bili na- repu evropskih držav. Poudarll Je, da se on s tako oceno ne strinja: »Če borno imeli vse inovacije evidentirane, kot Jih imajo na primer nekje na zahodu, bi se uvrstili na višje mesto. Da Je temu tako, naj navedem samo nekaj primerov iz naše delovne organizacije. Razžagovanje ročnih opiral, ki Je bilo prej ročno in zelo naporno, Je sedaj po inovaciji enostavno, laž je in mnogo kvalitetnejše; izdelava sredic vhodnih vrat z nekaj spremembami, mnogo hitrejše in kvalitetnejše; brušenje naslonjal na kocenh, prej ročno zelo nekvalitetno, sedaj z domaćim enostavnim strojem 70 odstotkov hitreje in kvalitetno; izdelava zelo za-htevnega profita hrbtnih vezi na avtomatu, prej ročno na rezkarju. Še bi lahko naštevali, kar je realizirano in je uspešno prestalo preizkušnjo. Marsikaj pa je še nedovršenoga zaradi pomanjkanja delovne sile v mehanični delavnici, ki Je običa|no zelo važen faktor pri realizaciji novitet. Pri vsem tem ne smemo poza-biti uvrstiti v to dejavnost tuđi predlogov za izdelavo popolnoma novih izdelkov, ki so nam porok, da se borno razvijali v koraku s časom. Tu naj bi navedel vsaj nekaj imen ljudi, ki se ukvarjajo z inventivno de-javnostjo: Kogovšek Anton, Dobroboljc Štefan, Svete Ivan, Olomir inž. Pugarčič, Trček Janez, Dobo- Njihova inovacija — stroj za razžagovanje opiral rovoljc Anton in še marsikdo, ki si prizadeva, da bi z istimi stroji razbremenili težaška dela, da ne borno imeli kasneje delovnih invalidov, da borno proizvajali kvalitetnejše in to v krajšem času ter uvajali nove izdelke. Glede na vse to in na dejstvo, da je tega zelo veliko tuđi v drugih delovnih organizacij, sem prepri- JJ?* Knaplč: »Inventivni dejavnosti moramo f ve*tl večjo družbeno skrb« «W Vsi predlagatelji. Clane kolektiva so večkrat lW uia'i. da razmišljajo o inovaciji na svojih delovnih (§5 ■ Vzpodbude so lahko brali v internem časopisu rotov, °*' *ojezagotovo rodilo uspeh, ki se je skupno bij a] pri bilančnih obračunih produktivnosti. Za to pa p ^ °en posameznik nagrajen, kar je negativno vpli-ftk p°sameznika ali skupino, nezainteresiranost se iSovečala.« k ^**c sestankih, organiziranih v občinskem me-^li) t ^'an komisije za inventivno dejavnost pri Hrt s'ndlka'nern svetu in član raziskovalne lv||| *M —- Je bilo večkrat izrečeno, da smo v Jugo-, ' v ta] dajavnosti po statističnih podatkih na Kogovšek Anton pri stroju za brušenje čepov čan, da nismo zadnji v Evropi. Lahko pa rečem, da smo zadnji pri stimulaciji in honoriranju predlagatelje v. Če bi imeli ta sistem urejen, bi bila tuđi evidenca in evropska uvrstitev boljša, letni račun produktivo-sti pa narejen v prid inovacij.« »Do sedaj nišo bili akti, ki govore o ureditveni te dejavnosti, ravno najboljši, kaže pa, da bo ta problem kmalu rešen,« je poudaril in nadaljeval: »V naši delovni organizaciji borno z novim pravilnikom, ki je še v delu poiskušali bolj točno opredeliti, kaj je inovacija ali korišten predlog. Tu ne bi smelo priti do dilem, kaj je delovna dolžnost in kaj inovacija ali predlog. Za inventivno delo bi morali upošte-vati vse predloge, ki nišo del rednega izvrševanja nalog in presegajo običajno delo. Za razliko med pričakovanjem v mejah delovnih nalog in nagrajevanjem ustvarjenega nad pričakovanim, bi morali ukiniti dossdanji sistem, ki ima skoraj vse za delovno dolžnost. Da začnemo s tem, pa bo potrebno zelo-točno opisati delovne naloge in posel za določeno področje, kar bo zahtevalo veliko dela. Vedeti moramo: če delavec samo uspešno opravlja svoje delo in dosega predviđene cilje, je to vsekakor njegova delovna dolžnost. Če pa je njegova tehnična ali druga rešitev boljša, in daje tuđi nepredviđene dobre rezultate, pa naj bo to kvalitetno, količinsko, varnostno ali pa razbremenitev fi-zičnega dela, je neizpodbitno inovacija ali racionalizacija in jo je treba na primeren način priznati, oceniti in ovred-notiti. Predlagatelja pa primerno nagraditi. V bodoce borno imeli v ta namen organizirano službo, ki bo sproti reševala vsa ta vprašanja. Ob koncu velja zapisati tuđi njegovo, v pogovoru večkrat izraženo, misel, da moramo temu vprašanju posvetiti večjo družbeno skrb in se na občinskem nivoju večkrat sestati, izmenjati izkušnje in rezultate, ki bi bili lahko ko-ristni tuđi za druge delovne organizacije. Mislil Je, da bi moralo priti do izmenjave izkušenj In tuđi do širše družbene zainteresiranosti do inventivne dejavnosti in s tem seveda do racionalizacije in večje produktivnosti v proizvodnjom procesu. ttj-TOLARNj NA VERDU fajMBER 1979_ NAŠ ČASOPIS 3 NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER Na podlagi zakona o programiranju ki financiranju graditve stanovanj . (Uracini Sst SRS, štev. 572), družbenega dogovora o upravljanju s srod-8tvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, štev. 1/74), na podlagi samoupravnoga sporazuma o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje od leta 1977 do 1980 in na podlagi 7. flena pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika RAZPISUJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika za leto 1979 6. natećaj za pridobitev posojil za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo najemnih stanovanj in -? posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini ali za gradnjo individualnih stahovanjskih hiš SKUPNA NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA — 7.549.700 DIN • Od te vsote se namenja 6,039.700 din za posojila temeljnim in drugim organizacijam združenoga dela, družbenopolitičnim skupnostim, društvom in drugim organizacijam, ki združujejo sredstva pri poslovni banki za stanovanjsko graditev po 13. členu republiškega zakona (za občino Vrhnika), in 1,510.000 din za posojila, ki jih lahko dobijo delavci, zaposleni v orga-nizacijah, ki združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo (v občini Vrhnika). 1. Organizacije združenoga dela ali druge organizacije lahko pridobijo posojilo za nakup, gradnjo ali rekonstrukcijo najemnih stanovanj pod sle-dečimi minimalnimi pogoji glede lastne udeležbe, odplačilne dobe in obrestne mere: Znaša udeležba Če znaša poprečni osebni organizacije pri nakupu odplačilna najnižja dohodek na zaposlenoga od nakupne doba obrestna glede na poprečni osebni cene posojila mera dohodek v SR Sloveniji % najmanj % največ let letno % do 100 30 20 3,0 nad 100 do 110 35 20 3,0 nad 110 do 130 40 20 3,5 nad 130 do 150 50 15 3,5 nad 150 do 170 60 10 4,0 nad 170 70 10 4,5 2. Kupee etažnega stanovanja lahko dobi iz združenih sredstev posojilo pod sledečimi minimalnimi pogoji glede na lastno udeležbo, odplačilno dobo in obrestno mero: Znaša udeležba kupca v odnosu na odplačilna najnižja Če je znašal v preteklem kupno ceno doba obrestna letu poprečni mesečni za štand. posojila mera dohodek na družinskega stanovanje največ letno člana % let % a) do 2.610 40 24 3,0 b) nad 2.610 do 2.822din 45 22 3,0 c) nad 2.822 do 3.062 din 50 20 3,5 d) nad 3.062 do 3.316din 55 18 3,5 e) nad 3.316 do 3.528din 60 16 4,0 f) nad 3.528 do 3.780 din g) nad 3.780 do 4.022din 65 14 4,0 70 12 4,5 h) nad4.022din 75 10 4,5 3. Graditelji individualne stanovanjske hiše lahko dobi iz združenih sredstev posojilo pod naslednjimi minimalnimi pogoji glede na poprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, lastno udeležbo, odplačilno dobo in obrestno mero: Znaša udeležba graditelja individualne hišev odnosu do odplačilna najnižja kupne cene doba obrestna če je znašal poprečni standard. posojila mora dohodek na družinskega stanovanja največ letno flana v preteklem letu % let % a) do2.610din 50 24 3,0 b) nad 2.610 do 2.822din 55 22 3,0 c) nad 2.822 do 3.062 din 60 20 3,5 d) nad 3.062 do 3.316din 65 18 3,5 e) nad 3.316 do 3.528din 70 16 4,0 f) nad 3.528 do 3.780din 75 14 4,0 g) nad 3.780 do 4.022din 80 12 4,5 h) nad4.022din 85 10 4,5 4. Za reševanje najnujnejših stanovanjskih vprašanj delavci v državnih organih in družbenih službah lahko dobijo iz združenih sredstev posojila navedene organizacije pod ugodnejšimi pogojh a) udeležba pri najemanju posojila znaša najmanj 20% b) odplačilna doba za vračanje najetega posojla znaša največ 24 let in c) obrestna mera za najeto posojilo znaia najmanj 3% letno Za taka posojila je mogoče uporabiti v letu 1979 do 30 % od zbranih združenih sredstev. Posojilojernalec mora poleg navedenih ugodnejših pogojev zagotoviti tuđi osnovne pogoje, ki so navedeni v 1. točki tega natečaja. Organizacije združenoga dela in druge organizacije morajo k vlogi za pridobitev posojila priložiti naslednjo dokumentacijo: 1) srednjoročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, 2) potrdilo oziroma izjavo, da gradi ali kupuje najamna stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in prodpisanega stanovanjskega standarda, 3) izjavo, da se zavezuje dati stanovanja takim delavcem, katerih osebni dohodek je pod poprečjem osobnih dohodkov v organizaciji in katerih osebni dohodek ne presega voč kot 20% povprečnega osebnega dohodka v občini Vrhnika. Pri tom se osobni dohodek ugotavlja po enakih kriterijih, kot se ugotavlja skupni dohodek občanov, 4) izračun poprečnoga osebnega dohodka na zaposlenoga v organizaciji za leto 1978, potrjen pri Skupščini občine Vrhnika, oddelek za gospodarstvo in finance (plansko-analitska služba), 5) dokazilo o kreditni sposobnosti in sposobnosti pokritja lastne udeležbe in 6) sklop samoupravnoga organa o najetju kredita ter o kritju lastne udeležbe. Individualni prosilci za pridobitev kredita za nakup etažnega stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše morajo k vlogi za posojilo predložiti: 1) izjavo o skupnih dohodkih gospodinjstva v letu 1978, dokazano z ustreznimi dokumenti (potrdila delovnih organizacij o visini osebnih dohodkov in drugih dohodkov za vse družinske člane, tuđi otroški dodatek), 2) potrdilo, da ima delovna organizacija ali druga organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, izdelan srednjoročni program reševanja stanovanjskih problemov, 3) soglasje delovne ali druge organizacije, kjer je prosilec zaposlen, da soglaša z dodelitvijo kredita prosilcu, 4) uradno potrdilo o ugotovljoni lastni udeležbi pri najetju posojila (uradna ocenitev delno zgrajene stanovanjske hiše ali materiala, ipd.), 5) v kolikor je prosilec koristnik družbenega stanovanja, je treba predložiti izjavo, da bo družbeno stanovanje izpraznil v sporazumno določe-nem roku in ga izročil imetniku razpolagalne pravice, 6) družinski list, ki ga izda pristojni upravni organ SO Vrhnika. Prednost pri pridobivanju posojila za gradnjo ali nakup najomnih stanovanj iz združenih sredstev imajo organizacije, ki izločajo in združujejo sredstva za stanovanjsko graditev v višjem odstotku, kot je določeno v sklonjenom samoupravnom sporazumu o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev za obdobje 1977 do 1980. Prednost iz projšnjega stavka dokazujejo organizacije z ustreznimi potrdili SDK na podlagi podatkov iz zaključnoga računa za leto 1978. šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, v okvirih določil odloka o določitvi stanovanjskega standarda, če cena kv. metra koristne stanovanjske površine ne presega cene družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi na območju občine Vrhnika za leto 1978, ki jo znašala 9.989,70 din. Veljavnost natečaja je 15 dni, oziroma od 1. 9. 1979 do 15. 9. 1979 Po tem roku prispelih prošenj izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika ne bo obravnaval! Vloge z vso potrebno dokumentacijo se naslovi na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Vrhnika, Cesta gradenj 1. Vse ostale informacije dobite pri strokovnih službah SSS Vrhnika, Cesta gradenj 1, vsako sredo od 13. do 16 ure. Natečaj za pridobitev posojila je objavljen v občinskem glasilu »Naš časopis« in ciklostil no razmnožen ter dostavljen vsem organizacijam združenoga dela in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim na območju občine Vrhnika. O iziđu natečaja borno vse prosilce pismeno obvestili. Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, štev. 5/72) in na podlagi 45. člena Pravilnika o upravljanju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Vrhnika RAZPISUJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika za leto 1979 tuđi 4. natečaj za posojila za nakup etažnih stanovanj ali gradnjo in obnovo stanovanjskih hiš delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. SKUPNA NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA — 500.000 DIN Pogoji za pridobitev posojila po tem natečaju so isti, kot so opisani v zgoraj navedenem 6. natečaju. Utemeljene prošnje s potrebnimi dokazili vložijo interesenti preko Zdru-ženja obrtnikov Vrhnika na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika — Izvršilni odbor. Veljavnost natečaja je 15 dni, oziroma od 1. 9. 1979 do 15. 9. 1979. Vrhnika, dne... IZVRŠILNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI VRHNIKA Začela se Je gradnja stanovanjskega bloka S-7, ki bo predvidoma končana prihodnje leto. Seja zborov občinske skupščine Že v začetku septembra bodo zbori občinske skup čine pričeli z jesenskim delom svojih zasedanj. Si bodo 10. septembra — družbenopoltični zbor in 12. se tembra — zbor združenega dela in zbor krajevnih skt| nosti. Z vsebino glavnih točk dokaj obširnega dnevne! reda smo vas seznanili v prejšnji številki Našega časOp sa. Naslednja seja zbora združenega dela, zbora kraj^ nih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščif; 0občine Vrhnika pa bo predvidoma zadnje dni septe^ bra. . ■ , , j Na tej seji bodo delegati obravnavali naslednje glav| točke dnevnega reda: ' [ 1. PREDLOG SMERNIC ZA PRIPRAVO PLAff RAZVOJA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOB| 1981—1985, ki jih je pripravil Izvršni svet Skupščine 0' čine Vrhnika na podlagi izdelane analize možnosti dobile vse politične organizacije, organizacije združ^ nega dela, krajevne skupnosti in samoupravne intef sne skupnosti, bo po predhodni obravnavi v teh sredit dopolnjeno z njihovimi pripombami. Smernice bodo d javili v prilogi Našega časopisa. 2. PROBLEMATIKA VARSTVA OKOLJA V marcu letos je bilo na Vrhniki regijsko posvetovae o razreševanju problematike človekovega okolja v p'j cesu družbenega planiranja, na katerem so dela^ občin Cerknica, Logatec, Idrija, Kočevje, Ribnica in Vrt nika sprejeli skupne ugotovitve, priporočila in dogovfl' o nalogah z naslednjih področij: ravnanja s trdimi C padki, nevarnimi snovmi, varstva voda, varstva zrak kmetijstva in gozdarstva ter splošnih nalog v zvezi z vs stvom okolja. Na podlagi zaključkov je izdelan progrS nalog, ki jih je potrebno izvesti v občini Vrhnika, ohrai1 in izboljšati naše okolje. Naloge moramo vgraditi v tetf1 Ije družbenega plana in nakazati njihovo rešitev. 3. PROBLEMATIKA KOMUNALNEGA GOSP( DARSTVA S POSEBNIM OZIROM NA ODLAGAN^ ZAPADLIH OBVEZNOSTI DO KRAJEVNIH SKUPN' STI TER ANALIZA POSLOVANJA IN GIBANJA OS# NIH DOHODKOV V KOMUNALNEM PODJETJ VRHNIKA. -■*■'■ ■-■ 4. POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA OUĆR^ LJANJU IN RAZPOLAGANJU S STAVBNIM ZEMLJ]' ČEM. Odlok, ki je bil sprejet v marcu 1978, ureja ilip^1 ljanje s stavbnim zemljiščem, h kateremu spajćlaprg^ zaci ja upravljanja in urejanjazemljišča, financiranje u'1 janja stavbnega zemljišča ter razpolaganje^stavbi1'1 zemljiščem. Sem sodi oddajanje stavbnega zemlji^ družbeni lastnini v uporabo za gradnjo. Poročilojepri^ dosedanjega uresničevanja določil odloka,,pe:zg°(l naštetih poglavjih. >, *-.^ >■ 5. PROBLEMATIKA NA PODROČJU T£LESNC KULTURNIH IN KULTURNIH OBJEKTOV . Ta tpčkaj bila vključena v program dela zborov občinske,! si0 čine na predlog Temeljne telesnokulturne skupnosti.^ roma Kulturne skupnosti in naj bi pomenila prika^sjafj telesnokulturnih in kulturnih objektov v občini g.pjjed^; za njihovo usposobitev in obnovo. ' 'r[ b 6. PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O U' KLAJEVANJU SKUPNIH INTERESOV OZIROMA_r GOJEV ZA OBSTOJ IN OHRANITEV DIVJADI, s^'! rim lovske organizacije, krajevne skupnosti, občinS.; skupščine in drugi udeleženci Dolomitsko lovskog0'; tvenega območja urejajo medsebojne pravice, obye> nosti in odgovornosti za obstoj in ohranitev divjadi- « 7. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA '. DAVKIH OBČANOV, po katerih naj se ne bi — na t, budo delegacije KZ Vrhnika — plačeval davek od'0 ; hodkov zbiranja in prevoza mleka ter pluženja sneS Ker je program dela zborov občinske skupščine ° koncu do konca tega leta zelo obsežen, mora biti f1 slednja seja že septembra ali najkasneje prve dni oKj.. bra. Če gradiva v delegatski prilogi ne bi mogli natisfr,! 20 dneh, kot določa poslovnik, ga borno razmnoži1'1! poslali vsem delegatom. ' Prosimo, da vsi delovni Ijudje in občani z razum^.; njem upoštevajo nastale težave in se aktivno vključiR ■ razpravo o gradivih za sejo skupščine v svojih će\eQ& ;■ jah. ■ «j/ SPTEMBER 1979 NAŠ ČASOPIS Osnutek plana obrtne dejavnosti do leta 1985 UVOD Plan razvoja obrtne dejavnosti do leta 1985 ima namen prikazati možne smeri reševanja problemov s tega področja. Do leta 1980, ko se zaključuje tekoče srednjeročno obdobje, ne borno dosegli večjih sprememb. Morali pa borno ugotoviti yse dosedanje pomanjkljivosti v obdobju 1980—1985, zato po nujno uskladiti razvoj obrtne dejavnosti z ostalimi področji gospodarstva in z rastjo družbenega proizvoda. Zatečeno stanje je prikazano v Tezah za izdelavo programa razvoja malega gospodarstva in je objavljeno v delegatski prilogi Našega časopisa št. 2 (marec 1979). Tam vidimo, da problemi ostajajo nerešeni, sklepi nerealizirani in ,samo natančne zadolžitve lahko situacijo spremenijo. , V tem planu se borno omejili le na razvoj obrtne dejavnosti, •0 sicer na samostojno osebno delo s sredstvi v lasti obča-nov. Tu vključujemo proizvodnjo in storitveno obrt, gostilni-ske in avtoprevozniške storitve. Obrtnih delovnih organiza-CIJ. gostinskih delovnih organizacij, delovnih organizacij s področja gradbeništva in komunalnih dejavnosti od 30 do '25 zaposlenih ne borno obravnavali, ker so v analizah in planih celotnega gospodarstva že zajete. Pogodbenih OZD v naši občini ni, zato posebej tega pod-ročja ne borno obravnavali, vendar se v planu ostalih nosilcev razvoja to povezovanje upošteva in priporoča. . Tuđi v občini Vrhnika, kakor na celem območju Slovenije, je v zadnjem času opaziti velik porast potreb po obrtnih stori-jvah. Na tako nagel razvoj pa obrt ni bila pripravljena in že se kazejo nazadovanja v primerjavi z ostalimi gospodarstvom. Najbolj opazno je v delovni opremljenosti, kjer slabi in tehno-'osko zastareli stroji in orodje ne morejo biti osnova za razvoj °t>rti. Utesnjenost delovnih prostorov ne vpliva samo na 2rnanjšanje produktivnosti, temveč vpliva negativno tuđi na varnost in počutje delavcev. Ti vplivi so močni pri odločitvah Posameznikov, ki se odločajo za tak način pridobivanja do-n°dka za svoj obstoj. Z izboljšanjem pogojev se bi dvignil osebni standard samostojnih obrtnikov, kar direktno vpliva na povećanje sredstev, ki so osnova za razvoj storitvene obrti. Razvoj obrtne dejavnosti je nujen, kar kaže tuđi aktivnost aružbenopolitičnih organizacij, Gospodarske zbornice, kupščine SR Slovenije, ki z resolucijami in družbenimi plani Jjocejo pospešiti to področje. Leta 1975 je bil sklenjen med gospodarsko zbornico Slovenijo, IS Skupščine SR Slovenija Skupščin občin SR Slovenije, bankami in zavarovalni-carni na teritoriju SR Slovenije Družbeni dogovor o pospeše-vanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od leta 1976 Ugotovijeno je, da družbeni dogovor sam ne bo nič spre-fnenil, če se v to akcijo ne bodo vključili družbenopolitični de-avn'ki. gospodarstvo, krajevne skupnosti, potrošniški sveti Jvp' ostali, ki naj bi vsaj sedaj spoznali, kako pomembno je Poaročje obrtne dejavnosti. 1- Značilnosti obrtne dejavnosti: du t - no ve^a Potreba trga ie vzrok za zelo močan razvoj in- "Stnjske proizvodnje. Nalog je vedno več, mehanizacije in ®r|jska proizvodnja se večata. Povećanje tehnične oprem- g®!?°.st' OZD in gospodarstev potrebuje moćno mrežo servi- , wi in vzdrževalnih obrti. Obrtni poklici širokih profilov omo- y°cajo vzdrževanje celotnega fonda materialnih dobrin, od Vh»-.Ju^^nik proizvodov in storitev industrije, kmetijstva, j ;grđdbeništva in drUgin ' nia r' fe™ ne bi smeli zanemariti zmožnosti hitrega prilagaja-' slpH-°tre^arn tr9a 'n ve''ko inovacij in racionalizacij, ki jih za-; ■" g^."^? Prav na tem področju. Razvoj zasebne obrti omo-' "kriv pHn.ranek pri prevozih, približa zaslužek delavcu, pc-■■- Tla rt ^elik del vsakdanjih potreb ljudi in tako direktno vpliva ; „. d avig standarda prebivalcev. 'Obrt azamo Povećanje pobud za povezovanje industrije z not'h0 d.eiavnostJ°in sicer pri kooperacijskih delih in poslov- ro.®I?ničnerh sodelovanju. Odraz tega so sklepanja dolgo- . den ■ medseboJnin odnosov, ki vsebujejo tuđi že pomoč v slerfr-U' materialu ali opremi. To so trendi, ki se bodo o na- ' odv)lfi letih še širil' in P°9lab'Jali ter tako povećali odnos in ||- lsnost gospodarstva od obrtne dejavnosti. ■ Prostorska usmeritev nadaljnjega razvoja nasr?StOrske m°žnosti razvoja obrtne dejavnosti obstoječih ; tov J S° DO9°Jene z izgradnjo ostalih infrastrukturnih objek-' jih tZ porastom števila prebivalstva po posameznih področ-; Vrh x-Z 9ostoto posameznih storitvenih dejavnosti v občini nad11^' Navedeni vplivi kažejo na prostorske možnosti na ias|ednjih področjih: Področje Vrhnike, na katerega se navezujejo: Stara Vrhnika, Podlipa, Smrečje, Zaplana, Ligojna, Sinja gorica in Verd; 2. Področje Dragomerja, na katerega se navezujejo: Lukovica, Log, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov grič; 3. Področje Borovnice z vsemi zaselki in z Bistro. Ta področja naj bi predstavljala zaokrožene celote pri za-aotavlianju bodočih storitvenih kapacitet. Glede možnih lo-kacij in števila uporabnikov bodo morala biti ta področja izho-dišča načrtovanj. Odstopanje naj bi bilo le pri strokah, ki bodo pokrivale celotno področje občine Vrhnika. V nasprotnem primeru pa to ne bi smelo biti ovira za stroke, ki nišo vezane na blizino uporabnikov. To bi bila industrijska obrt, ki naj bi bila v blizini industrijskih con. Enaka področja je grupiral tuđi Urbanistični institut pri demografski komponenti noveliranega urbanističnega programa občine Vrhnika v letu 1977. Pregled je takle: (nadaljevanje na 6. strani) Pregled pro)ekci] prebivalstva po naravni rasti v občini Vrhnika 1976 1980 1990 2000 2005 Vrhnika Podlipa Sinja gorica Stara Vrhnika 9.333 9.687 10.406 11.162 11.790 Velika Ligojna Verd Zaplana Bevke Blatna Brezovica Drenov grič 3.396 3.530 3.865 4.217 4.439 Dragomer-Lukovica Log Borovnica 3.315 3.415 3.730 3.965 4.169 SKUPAJ 16.004 16.632 18.001 19.344 20.398 POTREBE P0_0BRTNI_DEJAVN0STI_D0_LETA_1985 V H H N I L A D R A G 0 M E R B ■„ R C V K I C A OBĆIKA K Primcn. Jj triEP.ri. t! i, Priman. Pritaan. £§ £ io 85 3 £ do d5 E -S £ do 85 do 85 CBRTKL STROKE t> > .h S > -h S S -h S x) o 'H d <" a o .ri a m 4->'.".OifH >-PO U > O h dH9h ft? V CVO -P 1 IPP CM ^ -PPCJUO 4->O10CO rHOJMONCOCM OTONftOi >C0 Jrf N CM P< ' 1 ' 2 ' 5 4 5 6 7 8 9 16 11 12 13 1* 15 1. AvtoBehr-nikr. 2 1 2 lc 10 1 5 5 3 5 7 20 2. Avtokleprrstvo 2 2 2 10 10 5 7 5 7 24 3. Urr.rstvo 21232 11 11 t-4.- Livsrstvc 1 2 8 13 5-, Kovcštvo 22221 11 11 3 6, G^lvpnizerstv^r 111 j 7. Strojno ključav. 2 i 1 f 4 11 - 9 2 99 2 369 5 16 8. Crodjrrstvo 2 'i 1 1 2 i 3 i 1 2 12 7 9. kovinostrugerstvo 112; 2 4 j j ; 10. Izdelovrnje drobnih » kov.prednotuv 12 3 4 6 11. Izdelovrnje đr:bnc kov.gclp.nterioe 12 2 i 12. Klepcrstvo 2116 6 46 46 20 13. Ključnvničerstvo 2336 61123 23 12 14» Izoelp.vr. in popravilo elektrotch.prcd. 2 4 13 20 12 8 10 8 10 32 15. Elektromehanike. 2:li;4; 5 1J55 j ; 3 ^ ! 9 1& EiektruL.ehr.nikr zr. dvigrl:; 2 13 3 2 6 6 lr, Avtoelektričr.r&tvi, 2 12 2 2 2 3 ' i 2 ' 7 li .. Kolr rstvo 211 '11 11? 19. SoĆcTStVC. 2 111 20. Splošno Eiizrrstvf. 1-2 lo 22 26 6 3 7 7 u. p i p 21. Tr.potništvo 2 1 1 1 .. 1 1 i 12 22. Interzidr. 2 112 1 2J. Izdolrvr. razvnih leseaih pr>.oj:ct:.v 2 12 2 24„ Izdole"vr i, p:.iirr-vilo tekstilnih izdelkov 2 2 2 10" 12 2244 li 4 4. 20 25. Cevljcrstv:- 2 461133 11 3 3 12 27. Vulkr.iiizorstvo 2122 11 1 ip 28. Izdelovrnjc pred. ' iz usnjenih cdp~.d, 2 111 29. Slcščičcrstvr 2144 2311 ? 27 30. Pekarstvo 22 LI 11 2 11 ' 31. Izdelrvr prcdiietcv iz plEst.ur.s 1 2 LI 3 3 4 6 32. Izdel.pređE.iz plr.st rjr-s in sirol 1 1 ] 15 • ' 33.Kovinoplrstikr jl !l 1 j ' ! , j 1 ! , J 34., Zlatarstvo 2 -\ | 1 '1 J j i i ! i ! 1 1 , | 35. Grr.vcrstvc 2 \ \\\\ ! 2 ' li 2 ' 1 5 ' * 1 U (1 36. Izdelovr. eljsbil 21J1-1 j |;l i 5 U' CVotlič-rstvo 2E243 11 1 25: 38. Izdelrvr nc-tcl in 7 : ščctk 2 1 ? 2 ' 39. Prupcrirr.no e in ' geoenje živ-rli 2 111 40. I. št-lrcijr. zr. cc-n-trrlno kurjrvo in j . j ' < ■ ■ klin« n-pr. |2 % ; 5 j12 j 15 ! ! ! 6 ■ IO | 1 j 1 ; 6 j 10 \ 35 ; 41. Kaianoscštv•.< 2366 122 42. Soboslikarstv: in parkctr.r. 222 10 12 2266 23 3 5 r 23 43. Pečarstvo in oblr-gp.nde s ploščicrci 2 4 6 2 2 2 2 2 4 12 44. Rezcnje steklr 211'2 31221 1 2 6 ■ 45. Pridobivrnje in mle'tde krilne,poske in gline 112 46. Zidr.rstvo in fr.s.---dl?terBtvu 5 18 '24 12 2 2 8 16 8 IO 32 47. Hoške in ženske koz-nietične storitve- 9 13 13 2114 4 33 4 4 10 46. Kemično čišoor.je, prrndo, b-?rvr.iijc 214714 1 ! 1 1 16 49. Fotograf ir.-;i je 2344'1 1 i 1 1 1 3 50. Ar.-;nžorstv. 2 : ! 1 1 1 i 1 51. Prepisov-njo in j ; j j i . razmnoževr.nje 2 ! | ' \ • 1 11 52. Storitve z grr.db. ', li Ljehc.nizc.cijw' 2238 8 3464 11 4 4 16 53. Storitve z knetij-sko uehrnizr.cijc 2 46 2311 22 11 54. 2 2 2 55» Gostilničr.rji 2 9 21 4 8 4 56. Avtoprcvoznii:i 1(2) 22 23 12 12 3 3 SkUPAJ 96 j U5j 216 244!169 54 93)104 96 32 51 I06 115 380 5 NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER 1S Gibanje prebivalstva so osnova. Upoštevati je moramo še selitveno gibanje. To je namreč lahko veliko glede na občin-sko politiko naseljevanja posameznih urbaniziranih področij in potreb gospodarstva. Tuđi trend rasti prebivalstva borno upoštevali pri določanju potreb po obrtni dejavnosti v naslednjem obdobju. Vsi našteti vplivi kažejo naslednje ugotovitve: (glej tabelo pa 5. strani) btevilo 380 zaposlenih, ki jih primanjkuje v naslednjem srednjeročnem obdobju, naj bi se pokrilo z novimi obrtniki in z na novo zaposlenimi delavci v obrtni dejavnosti. Velikega vpliva na povećanje zaposlovanja ne bo, ker velik procent novih obrtnikov priđe iz gospodarstva in tako ostaja skoraj ravnotežje. Nadalje je možnovečanje obrti na podlagi rezerviranih parcel v urbaniziranih področjih in tuđi raste. Tretja možnost so učenci, ki po končani učni dobi lahko ostanejo ali sami pridobe status obrtnika. Četrta možnost pa je področje obrti kot postranske dejavnosti, oziroma popoldanska obrt, ki je tuđi potencialni vir rednih obrtnikov! To priđe v poštev še posebno sedaj, ko se je obdavčitev izenačila in se bo popol-dancem z večjim prometom še kako izplačalo. Ob tem pa se moramo zavedati, da se področje najbolj deficitarnih obrti že v glavnem pokrita, kader že obstaja, vendar ni v legalizirani evidenci. Proizvodna oziroma industrijska obrt ne bo ovirala, vendar ne bo uživala prednosti na področju kreditiranja, podeljeva-nja lokacij itd. Število zasebnih gostišč bi poleg družbenih moralo za-doščati za naslednje obdobje, vendar je potrebno voditi akcijo za izboljšanje kvalitete oskrbe (začetek z ocenitvijo gostišč). število avtoprevoznikov se je sicer v zadnjem obdobju močneje povećalo zaradi gradnje avtoceste a bo verjetno po zaključku ceste stanje normalno. To področje ni problematično in ne predvidevamo povećanja števila avtoprevoznikov. Pregled stanja popoldanske obrti omogoča primerjavo z obrtmi, v katere bi bil možen prehod od popoldanske na redno obrt. Z spremembo odloka v letu 1976 se je število po-poldancev v letu 1978 povećalo na 39 od 28 v letu 1977 in v letu 1979 že na 53. Tu ne moremo govoriti o težavah zaradi števila, čeprav so še velike možnosti za razširitev popoldanske obrti, temveč o posameznih obrteh, kjer se deficitarno ujema z redno obrtjo. Pregled obrti kot postranskih poklicev Vrhnika Dragomer Borovnica Skupaj 1. Izdelovanje in popravilo kovinskih izdelkov 5 4 6 15 2. Izdelovanje in popravilo električnih predmetov 2 — — 2 3. Izdelovanje in popravilo lesenih predmetov 2 3 — 5 4. Izdelovanje in popravilo tekstilnih izdelkov 1 1 1 3 5. Izdelovanje in popravilo predmetov iz usnja in gume — 2 — 2 6. Izdelovanje in popravilo proizvodov 6 3 — 9 7. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu — 1 1 2 8. Osebnestoritvegospod. 1 — — 1 SKUPAJ 17 14 8 39 Po posamezne obrti pod točkami 2,3,4, 5,8 kažejo tuđi v tem pogledu deficitarnost, tako da prehod na redno obrt ni mogoč, vsaj ne v veliki meri. Enako pomembno je število učencev na področju obrti, kjer stanje trenutno ne omogoča močnega kadrovskega po-tenciala in bodočih obrtnikov. Število učencev pri zasebnih obrtnikih upada. Opažamo, da je deficitarnost posameznih obrti tuđi ovira učencem, da se teh obrti oziroma poklicev ne morejo izučiti. Prav tu je potrebna takojšnja akcija. Omogočiti moramo uk učencev pri zasebnih obrtnikih — razmisliti pa tuđi o olajšavah za obrtni: ke, ki dajejo možnost izučitev v posameznih strokah. Obrti, ki jih v registru ni, vendar jih imamo za deficitarne; so: 1. Pletiljstvo 2. Popravilo koles 3. Popravilo in vzdrževanje kmetijskih strojev 4. Krovstvo 5. Žaganje drv 6. Polaganje podov in umetnih mas Lahko bi še naštevali, vendar borno potrebo po določeni deficitarni obrti po uskladitvi vnesli v plan razvoja obrtne dejavnosti. 4. Področje kreditiranja V Družbenem dogovoru o pospeševanju malega gospodarstva v obdobju 1976—1980 je bil velik poudarek na kreditiranju malega gospodarstva. To ni slučaj, če vemo, da je kreditiranje osnova za hiter tehnični napredek. Če nočemo razkoraka v odnosu na malo gospodarstvo še povećati, je nujno, da poiščemo možnosti, ustvarimo pogoje in izkoristi-mo že dane možnosti. Zavedati se moramo, da samo skladen razvoj, kjer je v vedno večji meri zastopana obrtna dejavnost, razvoj, kakršnega si želimo. Števi'o odjemalcev kratkoročnih kreditov je nenehno rastlo (v letu 1979—9, leta 1978 —- 65 v poprečnem znesku 140.000 din). Žal so to kratkoročni krediti za obrtna sredstva za dobo enega leta in z 11 % obrestmi. Ta način kreditiranja ni najbolj ugoden za stpritveno dejavnost na področju malega gospodarstva, saj so to zneski, ki so blizu celotnemu prometu po-sameznikov in ki v nobenem primeru ne morejo biti prosta sredstva za odplačilo kredita. Čeprav v občini Vrhnika trenutno ni praksa, da bi koristili kredite z daljšimi vračilnimi roki in z manjšimi obrestnimi me-rami, pa te možnosti obstajajo. To izhaja že iz Družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva, katerega podpisniki so tuđi banke. Edini pogoji, da mora biti dejavnost, za katero se najema kredit, v občinskem planu dolgoročna kot deficirarna. Ker pa tega do sedaj ni bilo, te možnosti pro-silci tuđi nisp mogli koristiti. Združenje samostojnih obrtnikov Vrhnika bo skupaj z Ljubljansko banko — podružnico Vrhnika — ugotovila vse možne načine najemanja dolgoročnih kreditov in o tem ob-vestila svoje člane. Referent za upravno gospodarske zadeve v UO skupščine občine Vrhnika bo zadolžen, da s temi podatki seznanja nove obrtnike in delavce na začasnem delu v tujini. 5. Področje kadrovanja Pri vsaki gospodarski ali drugi dejavnosti je eden osnovnih faktorjev človek, oziroma delavec Strokovni kadri za naslednje srednjeročno obdobje se že formirajo in v tem trenutku še ne poznamo potreb gospodarstva občine Vrhnika in tuđi obrtne dejavnosti niti po številu še manj pa po strokah. Odločen korak pri kadrovanju in planiranju kadrov je nujen, zato se mora Samoupravna skupnost za zaposlovanje povezati z gospodarskimi organizacijami in jih seznanjati z načinom spremljanja in dela na tem področju. Prirealizaciji te naloge morajosodelovati: občinski sindikalni svet, strokovna služba občinske uprave in Združenje samostojnih obrtnikov. Združenje samostojnih obrtnikov mora na svojem področju ugotoviti potrebe po obrtnih strokah in začeti skupno razreševati probleme. Strokovna služba občine Vrhnika mora pripraviti jasno usmeritev bodočega razvoja gospodarstva in vseh spremlja-jočih dejavnosti. Te usmeritve bodo vsebovale realne ka-zaice kadrovskih potreb, kar naj bi bila osnovna akcija na tem področju. Korak naprej bo prinesel nov Samoupravni sporazum in družbeni dogovor na področju politike stipendiranja. Dana je možnost večjega usmerjanja pomoći (štipendij) za obrtne pokliče, posebno pa še za deficitarne. Tu pa se nam poleg do sedaj ugotovljenih povezav in sodelovanj pridruži še šola in nov sistem usmerjenega izobraževanja. Na Vrhniki v naslednjem obdobju ne predvidevamo novih oblik usmerjenega šolstva, zato se bodo potencialni dijaki usmerjali za studij v obstoječe centre usmerjenega izobraževanja. Ena od možnih povezav in približevanje storitvene in industrijske obrti otroku, ki se odloča za življenjski poklič, so tehnični krožki. Glede na deficitarnost poklicev naj se ti razdele v nekaj področij. Poskušali bi najti ljudi, ki bi prevzeli mentorstvo nad krožki. Nujno bo pridobitev strokovnega kadra, ki naj skupno z Združenjem obrtnikov poda pregled možnih poklicev in zaposlitev. Za ostale akcije, kot so ekskurzije v tovarne, zasebne delavnice, sejmi, se bo treba še dogovoriti. Glede na stanje in trenutno kadrovsko zasedbo se zadolži Samoupravno skupnost za zaposlovanje, da organizira ćelo akcijo in najde najboljše rešitve za pokritje ugotovljenih potreb. Glede na vračanje naših zdomcev — kot potencialnih kandidatov za obrtne pokliče — je treba pričeti z akcijo: 1. organizirati sestanke, 2. nuditi informacijo o deficitarni obrti in možnost pridobi-tve statusa obrtnika (lokacije, gradb. dov., cena, obrtno do-voljenje), 3. nuditi informacijo o možnosti kreditiranja in pogojih za najetje kreditov, 4. nuditi informacijo o olajšavah pri uvozu opreme. Zadolžitev na tem področju prevzame referent za uprav- no-gospodarske zadeve. 6. Prostorske možnosti Osnovni pogoj za razvoj obrtne dejavnosti je prostor, oziroma lokacija. Pri izdelavi prostorskega plana se mora upoštevati potreba po zasebni in industrijski obrtni dejavnosti. Lociranje obratovalnice je pomembno tako za izgled okolja, kakor za število strank — odjemalcev proizvodov, oziroma storitev. Urbanisti morajo pri bodočem načrtovanju —glede na uvodoma opredeljena območja — upoštevati naslednje delitve: 1. Storitvene in servisne delavnice, katerih dejavnost je vezana na stmjena naselja, naj bodo čim bližje v posameznih zaokroženih naseljih, 2. Proizvodna obrt ima moćan ekološki vpliv na okolje, zato naj bo locirana čim bližje industrijskim conam. Tu pa je pogoj energije, infrastruktura, delovna sila, ki se istočasno načrtuje. Tu je tuđi lažje urejati zahteve po zaščiti okolja. Zavod za načrtovanje Vrhnika, mora upoštevati potrebe po obrtni dejavnosti v novih stanovanjskih naseljih, ko bo iz-deloval prostorski plan za občino Vrhniko. Trenutno so pogoj obstoječih kapacitet in lokacij za obrtno dejavnost predviđene lokaaje: 1. Področje Vrhnike: — zazidalni nacrt ob priključku na avtocesto, — obstoječi kompleks Slovenija avto, predviđen za dejavnost obrtnih in servisnih uslug, — ob cesti v Delavsko naselje je predviđen objekt za individualne obrtne usluge, — razširjena lokacijska dokumentacija med trgovino Mercator — pohištvo in Mantovo — predviđena gradnja mestne uslužnostne dejavnosti. 2. Področje Dragomer: — v KS Drenov grič se v zazidalnem nacrtu že predvideva 8 lokacij individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo obrtne delavnice v objektu ali kot prizidek. 3. Področje Borovnice: Na področju Borovnice se morajo v prostorskem planu predvideti nove lokacije za obrtno dejavnost, če upoštevamo pomanjkanje oz. deficitarnost obrtnih strok ter pri tem upoštevati naslednje, kar veljajo za vsa področja: — ugotovitev števila deficitarnih obrti glede na posamez-na, prej opredeljena področja, — pri sproščanju prostorov, primernih za storitveno dejavnost, imajo prednost pri nakupu Jokala interesenti za deficitarne stroke, — pospešitev postopkov za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj, kadar gre za gradnjo prostorov za na-mene storitvene deficitarne dejavnosti, — ugotoviti možnost najemanja poslovnih prostorov v novih ali starih naseljih (zaradi visoke cene), — da na podlagi ugotovljenih potreb po posameznih ob-močjih zagotovi primerna lokacija za najbolj deficitarne obrti, — Zavod za načrtovanje Vrhnika mora predložiti prostorske normative za posamezne obrti in kriterije možnih vključi-tev posameznih obrtnih delavnic za posamezna urbanizirana področja. Tuđi normativi osnovne oskrbe s storitvami po strukturi za določeno število ljudi bi bili osnova za odloči- • tev pri naročilu posameznih zazidalnih načrtov, — krajevne skupnosti naj pri izdelavi srednjeročnih pla-nov načrtujejo tuđi povećanje zasebne obrti, posebno še pri planiranju prostora. 7. Področje cen Cena kot merilo vrednosti opravljenih storitev na področju ' obrtne dejavnosti je in bo ostala problematična. Različnost posameznih strok ne dopušča uporabe enakih kriterijev in to je že osnova za odstopanja. K temu prištejemo še večletno , zaviranje povečanj pri evidentiranju cen obrtnih storitev, s strani administracije, pomanjkanje enotnih kalkukacij, normativi — stanje v začetku leta 1979 je odraz vsega tega. Nemogoče nizke cene, večletna neevidentiranja, skoraj polovica obrtnikov brez evidentiranih cen, to je le delni pogled na problematiko. Razlike je povećalo še dosledno izvajanje Družbenega dogovora o izvajanju politike cen v posameznih letih, ki so dovoljevali vsaj polovico manjše procente povečanj na posameznih področjih cen, kakor so bile dejansko dosežene. Stanje na področju cen zahteva izvajanje naslednjih nalog: — področje storitvene obrti, ki se v celoti šteje za deficitarno, je treba uskladiti z visino cen ljubljanskih občin (ostale imajo že višje potrjene), — skupaj z Združenjem samostojnih obrtnikov moramo zahtevati od Gospodarske zbornice in Republiškega zdru-ženja samostojnih obrtnikov enotne kalkulativne elemente za vse glavne dejavnosti storitvene obrti (za režijsko in strojno uro), — skupaj z Gospodarsko zbornico je treba oceniti vse gostinske lokale, kar bo edini kriterij za visine pribitkov pri posameznih storitvah, — dosledno je potrebno upoštevati Družbeni dogovor o izvajanju politike cen, ki ga podpisuje IS skupščine občine Vrhnika, — pritegniti k sodelovanju moramo inspekcijske službe. S.Splošni vplivi 1. Glavna področja smo obdelali in nakazali rešitve, ki bi pripomogle k hitrejšemu razvoju obrtne dejavnosti. Ugodne razmere so za razvoj obrtne dejavnosti eden od posameznih dejavnikov pri tem pa je nujno: — vzbuditi v mladini veselje do obrtnih poklicev in pokazati možnosti eksistence, kar je osnova pri odločitvah, — javne pohvale in priznanja morajo tuđi na tem področju najti mesto, — zdobrimi razstavami prikazati raznovrstnostdelovanja in možnost inovacij kar je osnova napredka, — nagrajevanje v odnosu na negospodarske dejavnosti, — inspekcijske službe naj onemogočijo nekontrolirano ustvarjanjedohodka, kar je nepravično do tistih, kispoštujejo obstoječe predpise. To pomeni legaliziranje vseh neregistriranih obrtnih delavnic. 2. Eno od področij,, ki je še posebno navezano na kvaliteto in število storitvenih obrti, je narodna obramba in samo-zaščita. Ravno s tega področja je deficitarnost najmočnejša in sicer v naslednjih vrstah obrti: 1. Čevljarstvo 2. Krojaštvo 3. Pletiljstvo 4. Šiviljstvo Te obrti se mora obravnavati posebej in oddelek za ljudsko obrambo pri Skupščini občine Vrhnika mora čimprej poiskati rešitve v sodelovanju z oddelkom za gospodarstvo. Glede srednjeročnega in dolgorqčnega načrtovanja in prostorske razmestitve mora oddelek za ljudsko obrambo zahtevati po^ samezne lokacije za zasebno obrt. Pri tem mora upoštevati strateške zahteve. 3. Združevanje dela in sredstev se mora odraziti pri obli'; kovanju pogodbenih organizacij združenega dela. To je tuđi prva faza združevanja. V projekciji sistema razširjene reprodukcije je treba obravnavati obrtno dejavnost kot del industrije, ki bo velikim organizacijam združenega dela omogočala " hitrejši razvoj. S tem v zvezi pa morajo seveda najti svoj ekor nomski interes tuđi te organizacije, da se vključijo v izgradnjo razvojne politike obrtne dejavnosti. Realizacija vseh navedenih faktorjev lahko zagotovi dobre storitve našemu občanu in delovnemu človeku. To bo mo-goče doseči le, če razvoja obrtne dejavnosti ne borno prepustili naključju. Vrhnika, julija 1979 , Izvršni svet SO Vrhnika je na svoji seji dne 9. 8. 1979 obravnaval osnutek plana obrtne dejavnosti do leta 1985 in predlaga zboroma SO Vrhnika, da sprejmejo naslednje SKLEPE: 1. Podpirajmo plan razvoja obrtne dejavnosti do let* 1985. Potrebe po manjkajočih obrtnih dejavnostih je potrebno stopoma realizirati v dolgoročnem obdobju- 2. Podpiramo usmeritve obrtne dejavnosti na območjU Vrhnike, Borovnice, Dragomerja in Loga. Iste usmeritve naj se upoštevajo tuđi pri izdelavi prostorskega jj plana občine. 3. Osnutek plana obrtne dejavnosti do leta 1985 bo v javn' razpravi, ki naj traja do 30. 10. 1979. Vsa stališča., ! mnenja in pripombe se zbira pri plansko-analitsKi službi SO Vrhnika. ., IZVRŠNI SVE? SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA-' 6_ 79?EPTEMBER1979 NAŠ ČASOPIS Čagrebli (žal) smo se za zvezno MDA Po večletnem sodelovanju na republiških mladinskih delovnih akcijah smo F'tudi Vrhničani zaželeli sodelovanja na akciji izven naše republike. V akcijo , "*>šli dovolj zgodaj in zagotovili so nam Z MDA Zvornik 79, II. izmeno. Toda N ga birokrata! Teden dni pred začetkom akcij dobimo sporočilo, da nas ve-8«o pričakujejo v I. izmeni. Telefoni gor, telefoni dol in kaj hitro ugotovimo, da j^ia najvišjem nivoju pomešali izmene. Protestiramo in hitro dobimo obvesti-*: "Lahko greste na Z MDA »Bratstvo in enotnost« na potresno področje crne P*8.« Da nam ja ne bi šio vse po maslu, se je zataknilo tuđi pri sestavljanju ~f*9ade, kljub temu, da smo se že pozimi lepo dogovorili, kako je z zagotavlja-l«m brigadirjev in so se strinjali ž razrezom, so se OZD začele izmotavati. Pa y* brigadirji. Vodilni, ki ob svojih velikih organizacijskih sposobnostih pri 1000 f^oslenih (tuđi več) ne morejo pogrešiti enega delavca. Za primer navajamo fedeče: ^sekakor nerazumljivo obnašanje vodilnih v IUV, ki jim očitno ni jasna vloga *A. Prav tako pa je potrebno javno pohvaliti DO Obrtni center Vrhnika, Av-Pniontaža TOZD Kovinarska Vrhnika, IGRAD ter Kamnolom, ki nam je sam wnudil pomoč z enim brigadirjem. Predolg bi bil članek in lasje bi se vam ježili, Ce bi opisal dogodke, preden je brigada prišla v Crno goro. Zaključek je lahko ^rnoeden. Prva stvar, ki so seje navadili mladi funkcionarji na višjih nivojih, je 5ir°kratsko obnašanje. Sedaj so dnevi okrog in malo že pozabljamo na neprijetne trenutke. Brigada '1 (—2 izključena) se je vrnila domov 4-krat udarna s pohvalo na področju ^"žbenih aktivnosti ter z 12 udarniškimi značkami za posameznike in s po- Delovna organizacija Po razredu naj bi šio brigadirjev Dejansko šio IUV — TOZD Usnjarna — skupne službe 1174 delavcev 6 (0,5% zaposl.) 5 LIKO 6 6 Kovinarska 176 delavcev 3 3 Obrtni center 29 delavcev 2 (6,9%) 2 Igrad 377 delavcev 3 5 (1,3%) prečno doseženo normo 217%. Stkala so se nova prijateljstva in brigadirji za-gotavljajo, da bodo še odšli na MDA, samo ne v Crno goro. O letošnjih MDA borno še pisali (tuđi o Crni gori), ko bo sklicana zadnja brigadna konferenca MDB Ivan Cankar. To bo takrat, ko bodo prispele težko zaslužene udarniške značke. Najbrž jih še nišo izdelali. Čemu? RONKO GOSTIŠA njamo idola Karate — jekleni fant. Ali je v tej »dolini vrhniški« res većina gledalcev tako brez okusa, tako poprečno zahtevna in plitka? Ali pa je takšna postala v okolju, ki nudi samo (pod) poprečne stvari?! Kakšne so možnosti za izboljšanje filmske politike? Lahko trdimo, da se bodo odgovorni sklicevali ravno na publiko, ki je zahtev-nejše stvari ne zanimajo (eno-stavno: NI OBISKA) in morda še na druge objektivne težave pri izboru. Vendar to ni opra-vičilo, kajti Ijudem je treba privzgajati okus, če ga že ni-majo, treba jim je ponuditi kaj boljšega od poceni »štosov«, burlesk, kavbojk in drugih li-monad. Umetnost človeka humanizira, ne pa poneumlja in vsekakor ima tuđi tako množični medij kot je film pomembno vlogo pri tem. Seveda pa ne smemo samo gra-jati, saj so bili nekateri filmi prav dobri. Poudarimo naj, da si predvsem mladi želimo še več takih kvalitetnih filmov in smo pripravljeni pomagati pri njiho-vem izboru in »prevzgoji« našega občinstva. Morda pa obisk teh predstav le ne bo tako slab?! Čeprav smo se v razmišljanju omejili le na filmsko doga-janje, naj na koncu omenimo, da si želimo še več gledaliških predstav, glasbenih večerov in drugih oblik kulturnega udejstvovanja. Morda bo pa le kdaj zavel topel vetrič v »deželo vrhni-ško«... p j V uredništvu smo poskušali razvozlati to »resnico«. Da bi prišli stvari »do dna« smo zaprosili Zvezo kulturnih orga-nizacij, da nam o tem pove kaj več in objavljamo tuđi njihov razgovor: »V letu 1977 je bilo na se-stanku z OK SZDL dogovorjeno, da v okviru Kulturne skupnosti Zveza kulturnih organizacij Vrhnika prevzame upralvjanje Can-karjevega doma oz. Kina — Cankarjev dom. Želja uprav-ljalca zgradbe in uporabnikov (Kult. skupnost, sekcije, ZKO, Kino — Cankarjev dom, Pih. or-kester itd.), je, da se dejavnost v domu kar najbolj razširi na vsa področja kulturnega snovanja. Pomembno je že znano Le-ninovo stališče, da ima film kot medij izreden vpliv na gle-dalce in širše občinstvo, zato G NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Altman G.: Posebnosti vietnamske revolucije Apih M.: Sredi pušk in bajonetov Bohinc P.: Slovenske zdravilne rastline Cuccu G. I.: Šestnajst mesecev med slovenskimi partizani Čarni L.: Teorija formacij družbe Čavić V. in S. Ostojić: Zakon o obdavčevanju proi-zvodov Čelična (jeklena) pest Delegatski sistem v SR Sloveniji Delitev po delu Grom J.: Naše gobe Kavčič B. in I. Svetlik: Poglavja iz sociologije dela Korun M.: Rojevanje predstave Kosir J.: Družba ■— država Krajne A.: Izobraževanje ob dehi Krajne A.: Metode izobraževanja odraslih Lamovec T. in A. Rojnik: Agresivnost Mal V.: Tretje oko Mlakar J.: Posebni varnostni ukrepi in normativi Nepović S.: Moša Pijade Občina v mednarodnem sodelovanju Postojnska jama Stokrat na zdravje Tristo narodnih Uredimo si stanovanje Vipotnik J.: OF Vipotnik J.: Petinštirideseto LEPOSLOVLJE Mladinsko: Čudodelna torbica Grafenauer N.: Pedenjpet Osterc I..: Slonček gre na morje Seliškar T.: Cigančica Suhodolčan L.: Peter nos je vsemu kos Umek E.: Trgovina Wrightson P.: Simon in kamniti tujec Zebre Z.: Jernejček v daljni deželi Za odrasle — slovensko: Vipotnik J.: Petinštirideseto Brvar A.: Osemnajst pesmi plus dodatek Prevodi: Bulatović M: Peti prst Hibbert E. B.: Vraga na konju Nogara G.: Koncert v črnem Rutgers A. von der L.: Jaz sem Fedde Janez Vipotnik: < (Partizanska knjiga 1979) . "Partizanščina« je kot literatura na neki način fShimiva. Namreč vedno ali skoraj vedno je snov iz «?8 podvržena bralčevim izvenliterarnim asocia-^larn. Posebno tišti, ki se še spominjajo strahot 2. j'stovne vojne in prvih let obnovitve, imajo izo-^"ene kriterije za tovorstno leposlovje. Ni jim )^e6no (bralcem), na kakšen način se revolucija ^nifestira v romanu, pesmi ali drami. 6 ^ornan Janeza Vipotnika »Petinštirideseto« ^vzaprav časovno obsega samo zadnje tedne ^°ine. Večji del pa je namenjen prvim mesecem i Svoboditve, ko glavni junak Boris, prijatelj Marjan đ tovariši na veliko zajemajo iz posode miru. Na ??n priđe vsa njihova mladostna radoživost in vča-} i"1 razposajenost, kljub resnim zadolžitvam in na-* l°9arn v osvobojeni Ljubljani. Ves čas pa se Boris A !} Marjan spominjata vojne. Roman je tako naravni ar>, da lahko tok misli — in s tem sama pripoved— Petinštirideseto svobodne prehaja iz zgodbe v zgodbo, z osebka na drugega junaka. Vendar je imel avtor spretno roko pri strukturiranju motivov posamenih zgodb. Seveda je težišče romana na Borisu. Ob Borisu in njegovih srečanjih z Ijudmi se v romanu razpre pisana paleta slovenskih usod med vojno. V celem tekstu zveni lahkotnost — kljub mračni in hkrati svetli preteklosti. In tako se »Petinštirideseto« tuđi bere. To je nezahteven roman, ki se ga da v »šunku« prebrati. Vedno nove situacije, zvočnost dialogov, preprost, pa ne banalen in dostikrat ne-posreden jezik, adicijska tehnika motivov in vodilni motiv dveh prijateljev — so odlike in slabosti tega zanimivega romana, ki to skoraj ni. Po merilih tradicionalnoga romanopisanja temu romanu manjka globlje bistvo v smislu metafizičnih kategorij. Kljub temu pa roman Janeza Vipotnika zasluži, da ga preberemo. Ne nazadnje v njem začutimo vzdušje miru v prvih mesecih svobode. Marsikdo tega ni doživel. NIKOLČlC NIKO so napori ZKO od vsega začetka usmerjeni v filmsko vzgojo. Skupaj s Kinom Vrhnika smo spremenili program predvajanja filmov v naj večji možni meri, uveljavili in izpe-Ijali Filmsko gledališče, kate-rega program usmerja programski svet. Filmski spored zajema tako slovenske kot ju-gosovanske filme in program svetovne filmske proizvodnje vseh žanrov. Komercialni del programa je v celoti podrejen odzivu publike in tistemu delu občinstva, ki se lahko zabava in sprosti samo ob določenem delu filmskega programa. V veliki većini je tem Ijudem film tuđi edina zabava. ZKO ima dober pregled nad strukturo obiskovalcev filmskih predstav in temu primerno usmerja program. Vloga ZKO je, da usmerja in vzgaja, zato želimo preko predstav Filmskega gledališča in širše filmske vzgoje za mladino in odrasle uveljaviti tuđi program dobrih, in zanimivih filmov. Ugotovi-tev, da Vrhnika nima dovolj vzgojenega filmskega občinstva, je stara precej manj kot spoznanje, da stanja ne mo-remo spremeniti čez noč. Vsi vzdevki (Naš časopis št. 49), ki so jih deležni obiskovalci z 'nekulturnim obnašanjem, ne bodo spremenili slike. Z nacrtno vzgojo in sodelovanjem na vseh ravneh borno lahko uveljavili dobre filmske predstave in razširili danes še ma-loštevilni krog občinstva. V sezoni 1978-79 smo si lahko ogledali 25 predstav Filmskega gledališča z uvodniki, ki so jih pripravili Marjan Kosir, Tone Frelih, Vladimir Kocjančič in Viktor Konjar, s katerimi skupaj uti-ramo prve stopinje filmske vzgo-je. Poleg kinopredstav smo si na Tržaški 25 v kinodvorani in v mali dvorani lahko ogledali še naslednje kulturne predstave: 12 dramskih del za odrasle, tri lutkovne predstave, 7 dramskih predstav šol-skih kulturnih društev, po eno baletno in folklorno predstavo, 2 instrumentalna koncerta za odrasle, 4 instrumentalne koncerte za šolsko mladino, koncert Glasbene sole Vrhnika in Pihalnega orkestra ZKO Vrhnika, Akademija Glasbene sole, občinsko revijo pevskih zborov, koncert Slovenskoga okteta, tri zbo-rovske koncerte, tri koncerte zabavne glasbe, šest proslav občinskega in državnega po-mena, 1 literarni večer, koncert za občane iz drugih repu-blik, tri plesne večere, 4 raz-stave, prireditve v okviru DPO in obeh osnovnih šol. Naštete prireditve smo si lahko ogledali od meseca oktobra 1978 do junija 1979, na vse pa so vas vabili številni plakati in ci-klostirana obvestila. Vse kaže, da velikokrat hodimo mimo plakatov, mimo dogajan], ćelo tišti, ki potem primejo za pero in se lotijo »ocenjevanja«. Za IO ZKO Vrhnika: tajnica M. R. »AVTOMONTAŽA« Ljubljana, TOZD KOVINARSKA VRHNIKA n. sub. o., objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. glavnega projektanta tehnoloških procesov; 2. 2 ključavničarja za dela v prirezovalnici; 3. 2 elektrovarilca PK; 4. 2 kovinostrugarja; 5. 2 mlajša delavca za priučitev kovinostrugarskih del; 6. 6 mlajših delavcev za priučitev ključavničarskih del; 7. 1 KV kovača; 8. kurjača nizkotlačnih kotlov in strojnik kompr. postaje; 9. 1 PK delavca za vzdrževanje zgradb in okolja. Pod tč. 1 se zahteva visoka šola tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višja šola tehnične smeri in 5 let delovnih izku-šenj, znanje enega tujega jezika, moralno politična neoporoče-nost ter sposobnost za pripravo in vođenje tehnološkega procesa ter vođenje skupine. Pod tč. 2, 4, 7 in 8 zahtevamo izobrazbo KV ustrezne smeri. Kandidati, ki se bodo odločili za sodelovanje, naj pošljejo v roku 20 dni od dneva objave pismene ponudbe z dokazaili o strokovnosti na naslov: Avtomontaža Ljubljana, TOZD Kovinarska Vrhnika, Vrhnika, Partizanski tabor št. 1 — Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od datuma objave. Vabilo na jubilejno srečanje Vse sošolce iz vrhniške sole s pričetkom šolanja leta 1936, to je seda-njih »50 letnikov«, vabimo na tovariško srečanje, ki bo 29. septembra ob 4. uri v znanem gostišču na Verdu — »Pri Marinčič«. Lepo prosimo vse sorodnike, znance ali prijatelje spodaj navedenih, ki nišo već na Vrhniki, da jih s pošto ali kako drugače obvestijo o tem vabilu. Vsi priimki učenk današnjih 50-letnic, se razume, so vzeti iz rojstne knjige in upamo, da ne bo prišlo do pomote. AIbreht Jožica Bizovičar Ela Boh Ivanka Bovha Tončka Brenčič Ivanka Brglez Mimica Bizjak Nada Corn Štefka Eržen Milena Grom Hema Grom Tončka Hren Marjeta Hren Marija Hodnik Marija Jakomin Justina Jeršinovec Helena Jelovšek Majda Jesenovec Ivanka Kunstelj Jožica Lah Milena Masten Joži Mesec Julči Milankovič Nada Markelj Polda Medič Ivanka Nagode Ana Oblak Joži Petkovšek Betka Petkovšek Cirila Rijavec Mirjam Suhadolnik Jožica Tavčar Francka Trček Marta Umek Valči Zajc Ivanka Žirovnik Silva Resnik Slava Sladič Tončka Celarc Pavei Dobrovoljc Anton J;ikše Martin Koši-r Ivan Krašovec Pavle Otrin Ignacij Remžgar Mihael RodeValentin Lukan Andrej Leskovec Janez Miklavčič Janez Mole Cveto Mole Pavei Mole Ivan Marolt Janez Mohor Zdenko Markelj Jože Nadlišek Leopold Nagode Franc Novak Jože Simnovčič Silvo Šemrl Zvone Zalar Alojzij Žlogar Marko V kolikor koga ni na seznamu, naj oprosti in zanj vabilo ravno tako velja. Naj izkoristimo to priložnost in čestitamo ob visokem jubileju — 80.rojstnem dnevu — naši dolgoletni priljublejni razredničarki Petrov-čič Petri in ji še vnaprej zaželimo zdravja ter jo vabimo, da se tega sre-čanja udeleži. Na veselo pplnoštevilno snidenje! Iskrena hvala dr. Jožetu Petrovčiču za vso pomoč in vzpodbudo ob težki življenjski preizkušnji. Hvala sosedom za pomoč in kolektivu osnovne sole Borovnica za razumevanje. Edo in Tončka Mejač Planinci pridite na planinski piknik, ki bo drugo nedeljo v septembru na Ljubljanskem vrhu. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Marije Krže se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Žalujoča: sin Tone in hčerka Francka z dru-žinami 7 Vrhnika res ni veliko mesto, 16idar to še ni vzrok, da IJu-^6m ne bi nudila ničesar. Go-°rirn o razvedrilu, zabavi, o ^tevnejših oblikah uživanja pturnih vrednot in o preživ-™nju prostega časa. Tako >avijo zlasti tišti, ki začasno No tukaj ali pa so prišli od °^god. Tuđi domaćini se pro-'*ui«Jo, vendar so vse pre-^a|o glasni in energični, da bi wkoli storili zoper to. Zdi se, ^ so se vdali v usodo in ne-*a'o se jih giblje le v trikot-nil£| llmo, da bi sa v zlbalkl, kl smo Jima Jo podarili, kmalu zna*l° $ srćkanaga, pogtavitno pa to, da bosla v življenju srečna •" njuna zvaza trajna, kot Je btostaća sonce na nabu. * fi Jf1