279
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dne 8. julija t. 1. imela je c. kr. kmetijska družba kranjska v dvorani stalega strelišča v Ljubljani svoj občni zbor, katerega so se udeležile skoraj vse podružnice po svojih zastopnikih. Deželno vlado zastopal je deželne vlade tajnik dr. pl. Cron, deželni odbor deželni glavar Detela, mestni magistrat pa magistratni svetnik Vončina. Predsednik družbe, cesarski svetnik M urnik, otvoril  je  zborovanje s primernim  nagovorom  ter se s
toplimi besedami spominjal umrlega podpredsednika družbe, grajščaka J. F. Seuniga, ki je dolgo vrsto let deloval marljivo in uspešno v korist kmetijske družbe. Gospod predsednik spominjal se je tudi presvitlega cesarja kot mogočnega pospeševatelja kmetijstva, kateremu so navzoči navdušeno trikrat zaklicali „ Slava !a
Po običajnih  ogovorih  zastopnikov  raznih  oblastij poročal je družbin ravnatelj Pire obširno in inštruktivno o delovanju glavnega odbora v pretečenem letu. L. 1896. je družbi  pristopilo 443 novih   pravih udov, tako, da je imela  koncem   leta   17  častnih, 9   dopisujočih  in  3543 pravih udov. Vseh podružnic je sedaj 84.  Še pred desetimi  leti   imela  je družba  komaj   826  članov, ob  času letošnjega  občnega  zbora pa  blizu 3800.   Tudi  denarni promet,  ki  je  znašal   1887. leta 14.436 gld.,  dospel je lani do znatne svote 139.177 gld.    Večina  sklepov lanskega občnega zbora se je rešila  ugodno v zmislu pri-poročevalcev.    Razven  rednega  občnega zbora je imela družba dne 15. oktobra lani izreden občni zbor v Novem mestu, in sicer v ta namen, da bi se natančno presodile razmere   kranjskega  vinstva.   Posledica  tega   izrednega zbora je bil tudi  sklep, naj se ustanovi, bodisi   v Ljubljani, bodisi v Novem mestu, vinarski odsek kot poseben odsek kmetijske družbe. Družbina podkovska šola je bila tudi   lani   dobro   obiskana  in   so   vsi   učenci z   dobrim uspehom  napravili tudi izpit iz ogledovanja  mesa in živine. Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, se je ogla-srlo k skušnji 17;   večina njih je bila s Kranjskega, nekateri s Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Iz druž-bine  drevesnice na Pcljanah   v Ljubljani, katera je bila ustanovljena leta 1885. ter pozneje večkrat povečana  po najetih   prostorih,   se   je   lanskega   leta   oddalo    kakih 15.000  visokodebelnih  drevesec.    Glede  sadnih  i*st se strogo   gleda na to,   da   se   pomnožujejo   le   t$e  vrste, kakoršne se po izkušnji  morejo  priporočati za našo  deželo.   Zadnji čas se tudi bolj skrbi za vzgojo češpelj, ki so  po nekaterih   krajih  zelo važne.   Gospodarski  uspehi na uzornem  dvorcu na Viču so bili jako ugodni;   redilo se je 15 glav živine na posestvu, obsežnem le 22 oralov; to je bilo  mogoče  le z jako intenzivnim gospodarstvom, čegar glavni namen je bilo pridelovanje krme. Ribje va-lišče in vzgajališče na Studencu se je razširilo s tem, da se je zgradila čuvarnica.   Zavod uspeval je izborno pod vodstvom  prof. Franketa ter je vseskozi zadoščal gospodarskim zahtevam.   Družbinega  uradnega glasila »Kmetovalec" tiskalo se je blizu 5000 izvodov. Poleg izvršitve sklepov lanskega občnega zbora in vodstva družbinih zavodov in podjetij je glavni odbor, oziroma predsedništvo in tajništvo, oskrboval vsa tekoča  opravila družbina ter pospeševal po močeh domače kmetijstvo. Kmetijsko rastlinstvo  je   glavni odbor pospeševal s tem,  da   je udom naročal dobrega semenja; oddal je 11.100% originalnega ruskega lanenega semena, 7842 kg deteljnega  semena in 29 904 kg raznih drugih semen. Posebno dobri so bili to leto   družbini   uspehi   pri   uvažanju   in   porabi  umetnih gnojil;  porabilo  se  jih  je lani 30 vagonov, in  sicer so
jih naročali skoraj izključno kmetski posestniki. V tem letu je družba pričela tudi s posredovanjem nakupa umetnih gnojil za vinograde, in se mora uspeh imenovati ugoden. Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice, katere je naročila 60.000% ter jo oddala po znižani ceni. Po znižani ceni je družba oddajala tudi trtne škropilnice, nekaj pa jih je tudi podarila. Sadjarstvo je družba krepko podpirala, isto tako tudi govedorejo s tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter je prirejala premovanja. Z državno podporo je družba nakupila in lani oddala živinorejcem za polovico kupne cene 11 čistokrvnih bikov-plemenjakov muricodolske, 6 belanske in 9 simodolske pasme. Za tekoče leto je družba nakupila 10 bikov simodolske pasme ter jih postavila v družbin uzorni dvorec na Viču. Nadalje je družba oddajala po znižani ceni ovne bergamaške pasme in prašičke velike, bele angleške pasme. Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. Nakupilo se je podružnicam v skupno porabo več škropilnic zoper peronosporo, žitnih čistilnikov, travniških bran itd. Tudi kmetijski pouk se je podpiral, kolikor le mogoče. Občni zbor vzel je tajnikovo poročilo z dobro-klici v znanje ter izrekel toplo zahvalo vsem faktorjem, ki so družbo v njenem delovanju podpirali.
O računskem sklepu in bilanci poročal je odbornik J.Lenarčič. Aktivno družbino imenje znašalo je koncem lanskega leta 40.404 gld. in se je v primeri s prejšnjim letom povečalo za 1480 gld. Proračun za prihodnje leto izkazuje 14.400 gld. dohodkov in je upati, da bode mogoče pokriti vse stroške s proračunjenimi dohodki. Za podpredsednika je bil izvoljen posl. Fr. Po v še, v odbor pa škofijski tajnik J. Šiška in dr. F. Romih.
O predlogih odborovih poročal je ravnatelj Pire. Naš rojak, deželni veterinarski nadzornik na Hrvatskem, dr. Krištof, bil je imenovan častnim članom kmetijske družbe kranjske v priznanje njegovih zaslug za povzdigo naše živinoreje. Po njegovi intervenciji nakupila je hrvatska vlada na Kranjskem za 40.000 gld. plemenske živine in jo bode tudi v prihodnje pri nas nakupovala. Nadalje odobril je občni zbor premembo paragrafov 29. in 35. društvenih pravil, in tako podružnicam omogočil in olajšal lastno gospodarstvo, ter sklenil po nasvetu g. P o v š e t a odposlati prošnjo kmetijskemu ministerstvu, naj bi še za tekoče leto izposlovalo primeren kredit v svrho brezobrestnih posojil onim vinogradnikom na Kranjskem, ki hočejo regenerirati svoje vinograde.
Potem sledila je dolga vrsta predlogov raznih podružnic, o katerih je bil živahen razgovor. Mej drugimi predlagala je podružnica Črnivrh, naj kmetijska družba stori primerne korake, da se nadomestni rezervniki ne bodo klicali k vajam ravno ob času, ko ima kmet doma največ dela, podružnica Šenčur pa je predlagala, naj se družba obrne do deželne vlade s prošnjo, da se uporaba stare mere in vage najstrožje prepove, oziroma skuša kolikor mogoče zabraniti. Oba predloga sta bila vzprejeta.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zahvalil se je predsednik družbe, cesarski svetnik M urni k, navzočim za mnogobrojno udeležbo ter je potem ob 1. uri popo-ludne zaključil zborovanje z željo, naj bi današnji sklepi kolikor mogoče pospešili procvit našega kmetijstva.
280