Letališče Moskanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j nutukur/icu
aoft
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po mestni občini Ptuj • Smrdi, smrdi in še (bolj) bo smrdelo
O Stran 4
		■j^K i
ti u		BP ft
		th
Trjf		
Ptuj, torek, 9. avgusta 2011
letnik LXIV • št. 61 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8»98,e»l04;3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Aluminij - Bela krajina 4:0 (2:0)
O Stran 11
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Festivalskega poletja še ni konec
Praznično z vrhunskim koncertom
Osrednje prireditveno dogajanje poletja 2011 se je izteklo, iztekle pa so se tudi prireditve ob letošnjem 16. prazniku MO Ptuj.
Jadranje • Imamo tri mlade jadralne mojstre
Z> Stran 12
Atletika • Kolaričeva državna prvakinja, a še vedno brez norme
O Stran 12
Festivalsko dogajanje pod okriljem festivala Art 2011, ki je 15 dni polnilo ptujske ulice in trge ter prireditvene prostore, ki so umetnikom s celega sveta dajali kulise in navdih za umetniško ustvarjanje, se je poslovilo do julija 2012, ko naj bi festival že zaradi projekta EPK še bolj polno živel. Glasbeni del festivala Art se je poslovil z vrhunskim koncertom Vox Arsane in Totega Big Banda iz Maribora, ki je na dvorišče minoritskega samostana privabil okrog 1200 obiskovalcev. Na najlepši prireditveni prostor v Sloveniji, tako so ga doživeli tudi številni domači in tuji umetniki, prihaja 19. avgusta najstarejši ptujski festival, že 42. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2011, tega dne se pričenjajo tudi letošnje IV. rimske igre, udeleženci bodo ptujske ulice in trge preplavili 20. avgusta. Od 24. do 27. avgusta pa bo Ptuj že drugič gostitelj festivala Dnevi poezije in vina.
MG
Praznik Mestne
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Usoda podjetja Nizke gradnje še nedorečena
Delavci ostajajo na čakanju
Vodstvo podjetja Nizke gradnje Ptuj, d. d., katerega delavci so že od maja brez plač, je v petek dopoldne skupaj s sindikatom sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoj pogled na zaplete in situacijo, v kateri so se znašli.
je kaznivo dejanje, za katerega bi nekdo moral odgovarjati, je še povedal Omulec.
O Stran 3
Mitja Omulec, ki je v petek sam sebe še označil kot direktorja omenjenega podjetja, je med drugim povedal, da so nekatere navedbe župana Mestne občine Ptuj Štefana Čelana, ki jih je v zadnjih dneh posredoval v javnost
preko medijev, nekorektne in lažnive. Omulec je zavrnil Čelanove besede, da naj bi vse situacije Cestnemu podjetju Maribor (CPM) Mestna občina Ptuj plačala, ter povedal, da to ni res, saj zadnje tri situacije CPM niso bile plača-
ne. Prav tako naj bi se dogajale zamude s plačili CPM že nekaj mesecev prej. Nadalje je zavrnil Čelanove besede, da ima NGP okoli tri milijone minusa. Dejansko stanje poslovanja na dan 31. 6. 2011 kaže le 288.000 evrov minu-
sa, kar je za gradbena podjetja v prvem polletju zaradi sezonske narave del običajno. Poleg vsega omenjenega pa naj bi bila Mestna občina Ptuj izplačala še za 1,3 milijona evrov situacij CPM, čeprav dela niso bila opravljena, kar
rodno jFabavne ffv lasbe

Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2011
Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri
■ i ■ i i ■ i
VliEOTON
Slovenija • Zaključek denacionalizacije ovirajo najtežji primeri
Še vedno 395 nerešenih zahtevkov
Čeprav bi morala biti denacionalizacija zaključena že leta 2005, se to še ni zgodilo, saj so imeli pristojni organi konec junija letos nerešenih še 395 zahtevkov. Po navedbah pravosodnega ministrstva je težava v dolgotrajnih postopkih ugotavljanja dejanskega stanja. Sod je iz naslova denacionalizacije do zdaj izdal za 1,6 milijarde evrov obveznic.
Upravne enote, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance, ki so zadolženi za sprejemanje denacionaliza-cijskih vlog na prvi stopnji, so po podatkih pravosodnega ministrstva do zadnjega dne v letošnjem juniju prejeli 39.656 vlog, od katerih je bilo do danes rešenih 39.261 oziroma 99 odstotkov.
Od 395 vlog jih 271 ostaja nerešenih za prvi stopnji, 124 pa jih je nerešenih na drugi stopnji oziroma sta bili zoper njih vložena upravni spor ali revizija. Od vseh nerešenih zadev jih 340 niso rešili na upravnih enotah, 49 na ministrstvu za kulturo, šest pa na ministrstvu za okolje in prostor. So pa vse zahtevke rešili na ministrstvu za finance.
Poročilo o terminskem izvajanju načrta procesa denacionalizacije, objavljeno na spletni strani ministrstva za pravosodje, kaže, da zahtevke najpočasneje rešujejo na upravnih enotah Sežana in Škofja Loka, kjer so rešili 96 oziroma 97 odstotkov vseh zahtevkov, medtem ko ima-
jo v večini ostalih upravnih enot rešenih 99 odstotkov zahtevkov. Nekatere občine pa so z denacionalizacijskimi postopki tudi že povsem končale, prva med njimi Upravna enota Metlika.
Težavo, da je proces denacionalizacije zastal prav na koncu - nekatere upravne enote namreč že dve leti niso rešile nobene zadeve - na ministrstvu pripisujejo dejstvu, da so na koncu ostale nerešene samo še najtežje zadeve.
Največ težav zaradi dolgotrajnega ugotavljanja dejanskega stanja
Največ težav pri vračanju premoženja povzroča določba zakona o denacionalizaciji, ki kot temeljno načelo vrnitve uzakonja načelo vrnitve v naravi, vrnitev v obliki nadomestnih nepremičnin oziroma v obliki odškodnine pa omogoča šele, ko vrnitev v naravi ni mogoča. »Takšna obveznost je povzročila, da je bilo treba v upravnih postopkih ugotavlja-
ti dejansko stanje premoženja v času podržavljenja (to je za 50 in več let nazaj) in ga primerjati z njegovim stanjem v času vračanja. Takšne nesporne ugotovitve dejanskega stanja pa so predvsem pri nepremičninah izjemno zapletene in težke, saj so se podržavljeni objekti tekom let spreminjali,« pravijo na ministrstvu.
Razlog za dolgotrajne postopke vidijo tudi v pravni ureditvi samega postopka, saj ima po njej vsaka stranka, v primeru, da ni zadovoljna z odločbo upravnega organa, možnost pritožbe na pristojno ministrstvo (druga stopnja), če ni zadovoljna z njegovo odločitvijo, pa sme zoper njo vložiti tudi tožbo na Upravno sodišče RS. Na koncu lahko zoper njegovo sodbo zahteva še revizijo na Vrhovnem sodišču RS, pojasnjujejo.
Ker je veliko zadev v reševanju tudi na drugostopenjskih organih, na ministrstvu rešitev za hitrejše končanje denacionalizacije vidijo v kadrovskih okrepitvah na posameznih ministrstvih. A ob tem opozarjajo, da so »znane omejitve, ki jih je v okviru omejevanja jav-
Na Haitiju s slovensko donacijo postavili novo šolo
V naselju, ki je v okviru obnove po lanskem potresu na Haitiju zraslo na obrobju prestolnice Port-au-Prince, so z donacijo Slovenije postavili novo šolo. V njej bo septembra s poukom začelo približno 200 otrok, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Slovenija je Haitiju že v prvih dneh po uničujočem potresu sredi januarja lani namenila 120.000 evrov preko Mednarodne federacije Rdečega križa in polmeseca, sledila je še donacija šotorov. Slovenci so poleg tega preko človekoljubnih organizacij (Unicef, Karitas in Rdeči križ) v nekaj tednih za pomoč zbrali skoraj 750.000 evrov.
Slovenska vlada je nato na donatorski konferenci ZN za pomoč Haitiju marca v New Yorku napovedala še 465.000 evrov. Del je prispevala kot finančno pomoč Skladu ZN za pomoč Haitiju, del pa za zagotovitev modularnih zgradb namenjenih varstvu in pouku otrok. MZZ je modularne zgradbe zagotovil na podlagi javnega naročila, na katerem je bilo kot izvajalec izbrano podjetje Tri-
ne porabe sprejela vlada«. Sod iz naslova denacionalizacije za zdaj izdal za 1,6 milijarde evrov obveznic
Kadar vrnitev po vojni odvzete nepremičnine ni mogoča, zakon o denacionalizaciji določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali pa izplačilo odškodnine. Za slednje je zadolžena Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je do zadnjega dne letošnjega junija iz naslova denacionalizacije izročila 16.481.501 obveznic. Za njih je že izplačala dobro milijardo (1.022,7 milijona) evrov, preostale obveznosti iz že izročenih obveznic pa znašajo še 614,9 milijona evrov, so za STA pojasnili v družbi.
Do konca junija je imel Sod iz naslova pravnomočnih odločb še 33,8 milijona obveznosti, vendar na družbi poudarjajo, da vse svoje zakonske obveznosti poravnavajo v skladu z zakonskimi roki.
Del finančnih obveznosti iz naslova denacionalizacije ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega osnovna naloga v denacionalizaciji je sicer vračilo kmetijskih zemljišč denacionalizacijskim
mo. Za postavitev zgradb na Haitiju je poskrbel na javnem razpisu izbran konzorcij nevladnih organizacij pod vodstvom platforme slovenskih nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Sloga, v sodelovanju z IRD Global zavodom za pomoč in razvoj (IRD Slovenija) in humanitarnim društvom Hrana za življenje ter človekoljubno organizacijo Adra Haiti. (sta)
Povprečna starost prebivalcev najbolj znižana v Žetalah
Za Slovenijo je značilno, da ima od leta 2003 več starega kot mladega prebivalstva. Po podatkih Statističnega urada RS se je lani povprečna starost prebivalcev Slovenije zvišala za 0,1 leta in je znašala približno 41 let. V povprečju je imela najstarejše prebivalce občina Osil-nica (49 let), najmlajše pa Gorenja vas - Poljane (36,9 let).
Povprečna starost prebivalcev se je znižala v dobrih šest odstotkov občinah, in sicer najbolj v občini Žetale, kjer so bili v povprečju 0,4 leta mlajši. V približno 69 odstotkov občin pa se je povprečna starost povišala, in sicer
upravičencem in dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Med drugim je sklad tudi zavezanec za izplačilo odškodnin za nezmožnost uporabe nepremičnin za čas od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do končanja postopka.
Kot je pojasnila vodja sektorja za poslovno organizacijo za omenjenem skladu Katarina Stanonik Roter, je sklad od leta 2003 do 8. julija letos iz tega naslova izplačal slabega 3,77 milijona evrov, še vedno pa na rešitev čaka za okoli 34,8 milijona evrov zahtevkov. Od tega za okoli 13 milijonov izvensodnih in za okoli 21,8 milijona evrov sodnih. Stano-nik Roterjeva ob tem poudarja, da si na skladu prizadevajo, da bi čim več zahtevkov rešili izvensodno in se s tem izognili dodatnim stroškom reševanja zahtevkov na sodišču, kljub temu pa zahtevki že zdaj za sklad predstavljajo visoke finančne obveznosti.
Reševanje težav lastnikov denacionaliziranih stanovanj stoji
najbolj, za 0,8 leta, v občini Go-rišnica. V povprečju najstarejši prebivalci so bili v občini Osilnica (49 let), sledili so jim prebivalci občin Kostel (48,5 let), Šalovci (46 let), Gornji Petrovci (45 let) in Hodoš (44,8).
Približno 21 odstotkov občin je imelo povprečno starost prebivalstva pod 40 let. V povprečju najmlajši so bili prebivalci iz občine Gorenja vas - Poljane (36,9 let). Sledijo ji občine Benedikt, Komenda, Moravče in Škocjan, kjer so bili prebivalci stari povprečno 37 let. V vseh občinah so bile ženske v povprečju starejše od moških. Največja razlika je bila v občinah Kuzma, Solčava in Osilnica, kjer so bile ženske v povprečju starejše od moških za približno šest let. Najmanjša razlika med spoloma je bila v občinah Muta in Razkrižje, kjer so bile ženske od moških starejše nekaj manj kot leto dni. (sta)
Največ družin s štirimi ali več otroki v Gorenji vasi -Poljanah
V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada 1. januarja letos živelo 429.673 družin z otro-
Zaradi denacionalizacije se s težavami soočajo tudi najemniki stanovanj, ki so jih nazaj v naravi dobili njihovi prejšnji lastniki. Država je omenjenim najemnikom z zakonodajo sicer omogočila, da v vrnjenih stanovanjih ostanejo kot najemniki za nedoločen čas in za to plačujejo le neprofitno najemnino, vendar pa podnajemniki po besedah predsednice Združenja najemnikov Slovenije Tanje Šarec pri tem velikokrat srečujejo z šikaniranjem lastnikov. Slednji bi se namreč najemnikov radi čim prej znebili, da bi lahko stanovanje oddajali po tržni ceni.
»Na ta način so najemniki pod stalnimi pritiski. Ni namreč lepo vsak dan srečati lastnika, ki te sprašuje, kdaj se boš spravil ven,« pravi. Ob tem dodaja, da so najemniki največkrat ljudje, ki niso več delovno aktivni, in zato nimajo možnosti oditi drugam.
Predloge za to, kako rešiti težave omenjenih najemnikov - okoli 4500 naj bi jih bilo - so v združenju že predlagali. »Vendar smo vedno dobili odgovor, da ni denarja,« pravi Šarčeva. Dodaja še, da se stanje ne premika niti pod sedanjo vlado, čeprav jo vodi SD, ki je v preteklosti večkrat opozarjala na težave omenjenih najemnikov. »Lahko da so bile to le predvolilne flosku-le, saj tudi zdaj ni zaznati nobenih premikov,« ugotavlja.
STA (pripravlja: SM)
ki, od tega je bilo dobrih 6400 družin s štirimi ali več otroki. Glede na število vseh družin v občini je največ družin s štirimi ali več otroki imela Občina Gorenja vas - Poljane. Občina Kobilje pa je edina občina, ki nima niti ene take družine.
V	Občini Gorenja vas - Poljane je od skupno 1535 družin osem odstotkov takih, ki imajo štiri ali več otrok (124 družin). Sledijo občine Velike Lašče s sedmimi odstotki in pol, Horjul s šestimi ter Železniki z dobrimi petimi odstotki in pol. Nekaj več kot štiri odstotke družin s štirimi ali več otroki glede na število vseh družin v občini imajo še občine Hodoš, Dobrepolje in Moravče.
Najmanjše število teh družin pa beležijo v občinah Hrpelje - Kozina, Mežica in Središče ob Dravi, in sicer 0,2 odstotka vseh družin z otroki. Sledijo občine Miren Kostanjevica (0,3), Prebold (0,4), Sežana (0,4), Hrastnik (0,5), Ptuj (0,5) in Renče - Vogrsko (0,5).
V	najgosteje naseljeni Mestni občini Ljubljana je bilo vseh družin 56.111, od tega je bil odstotek družin s štirimi ali več otroki (569). V drugi najgosteje naseljeni Občini Maribor so imeli 21.594 družin ter prav tako en odstotek družin s štirimi ali več otroki. (sta)
Uvodnik
Ormož živi mlado
Kolikokrat sem v našem mestu slišala komentarje, kot: to se ne da, za to ni zanimanja, to v Ormožu ne bi funkcioniralo in podobno. Takšni komentarji so bili pogosto izraz lenobe, neinovativnosti, strahu pred prevzemanjem kakršnekoli odgovornosti ali tveganja, pa tudi globoko zakoreninjenega prepričanja o obrobnosti, majhnosti in nezmožnosti. Ljudje imamo pač potrebo ohranjati situacijo takšno, kot je, tudi če ni ravno dobra, a to vsaj zagotovopoznamo. Vsakršno odstopanje od tega je lahko tvegano, zato se tega raje ne lotevamo.
Mladi se s to logiko ne strinjajo in je ne sprejemajo, hvalabogu, zato v tem tednu naše mesto živi z mladinskima festivaloma O.F.A.K. in Štunf, ki dokazujeta ravno nasprotno, namreč da se da in daje mogoče. V časih, ko iz poročil v medijih dobimo občutek, da vse le hira in propada, so organizatorji festival iz preteklih let še nadgradili, si pridobili sponzorje, kar gotovo ni lahko, vložili veliko dela, tudi fizičnega, v organizacijo prireditev, pritegnili v Ormož zanimive izvajalce in zadostno število publike. Mladim so ponudili zabavo, kulturo, šport, učenje novih znanj in druženje. Vložili so celo v reklamo in uspešno opozorili nase tudi širše okolje.
In če mladi čutijo, daje v Ormožu vredno živeti in vanj vlagati, bi si morda tudi starejši lahko vzeli malo vzgleda po njih in začeli malo manj kritično gledati svet okoli sebe. Ta trenutno sicer res ni rožnat in napoveduje se še v bolj dramatičnih barvah, vendar je edini, ki ga imamo. In s kritiziranjem in nagajanjem ne bo nič boljši. Treba bo sprejeti izzive, ki jih prinaša čas. Morda za spremembo obiskati tudi kakšno primerno prireditev izfestivalske ponudbe in zaviti v Unterhund, ki zagotovo ne grize.
Kajti če japonski ansambli po tokijskih restavracijah izvajajo Avsenika v slovenščini (poglejte na Youtube), je naša majhnost, ki je imamo polna usta, verjetno res le v naših glavah.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Usoda podjetja Nizke gradnje še nedorečena
Delavci ostajajo na čakanju
Vodstvo podjetja Nizke gradnje Ptuj, d. d., katerega delavci so že od maja brez plač, je v petek dopoldne skupaj s sindikatom sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoj pogled na zaplete in situacijo, v kateri so se znašli.
Foto: SM
Mitja Omulec je razkril podatke, iz katerih je razvidno, da bi projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja dosedanji partnerji in podizvajalci lahko dokončali, saj naj bi imela Mestna občina za dokončanje del pri čistilni napravi več kot dovolj denarja.
Mitja Omulec, ki je v petek sam sebe še označil kot direktorja omenjenega podjetja, je med drugim povedal, da so nekatere navedbe župana Mestne občine Ptuj Štefana Čela-na, ki jih je v zadnjih dneh posredoval v javnost preko medijev, nekorektne in lažnive. Omulec je zavrnil Čelanove besede, da naj bi vse situacije Cestnemu podjetju Maribor (CPM) Mestna občina Ptuj plačala, ter povedal, da to ni res, saj zadnje tri situacije CPM niso bile plačane. Prav tako naj bi se dogajale zamude s plačili CPM že nekaj mesecev prej. Nadalje je zavrnil Čelano-ve besede, da ima NGP okoli tri milijone minusa. Dejansko stanje poslovanja na dan 31. 6. 2011 kaže le 288.000 evrov minusa, kar je za gradbena podjetja v prvem polletju zaradi sezonske narave del običajno. Poleg vsega omenjenega pa naj bi bila Mestna občina Ptuj izplačala še za 1,3 milijona evrov situacij CPM, čeprav dela niso bila opravljena, kar je kaznivo dejanje, za katerega bi nekdo moral odgovarjati, je še povedal Omulec.
Družba NGP je opravila vsa dela pri projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, delali so v občinah, ki so združene v konzorciju, to so Gorišnica, Starše, Hajdina, Kidričevo. Prav tako so bili še pripravljeni nadaljevati dela na ptujski čistilni napravi, dokler ne bi bila dokončana, vendar so kljub večkratnim sestankom skupaj z ostalimi partner-
ji - VGP Drava Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Tibora Internacional - in drugimi konzorcijski-mi partnerji ter podizvajalci, ki so bili vsi pripravljeni dokončati dela na projektu, bile zahteve Mestne občine zanje nerazumljive in nesprejemljive, je povedal Omulec.
Glede predaje dokumentacije sta direktor Omulec in predsednik sindikata Marjan Zebec povedala, da je bila vsa dokumentacija, ki jo je imelo podjetje NGP za projekte, kjer je izvajalo dela, pregledana na lokaciji sedeža podjetja od nadzornika iz občine Ptuj,
označena kot popolna in prepeljana s kombijem na lokacijo mestne občine Ptuj, kjer pa je bilo ugotovljeno, da naj bi en dokument manjkal, zato so vse dokumente spet pripeljali nazaj na sedež podjetja. Iskal naj bi se nek dokument za centralno čistilno napravo, ki ga pa v podjetju NGP niti niso nikoli imeli, ampak bi ga lahko predalo le CPM; NGP tega, česar nima, ne more predati.
Omulec je še povedal, da je podjetje NGP od začetka letošnjega leta v večinski lasti (77,65°%) družb Finsim in Ža-lujka, ki ju obe obvladuje Janez
Škoberne, tako kot je obvladoval tudi prejšnja lastniška podjetja (Ingrad Gramat), in da je bilo vse do stečaja Cestnega podjetja Maribor NGP zdravo podjetje. CPM dolguje NGP, d. d., skupaj 1,6 milijona evrov, od tega 1,1 milijona samo iz projekta urejanja ptujske podtalnice, razliko pa še iz drugih projektov.
Občina Ptuj naj bi imela dovolj denarja
Mestna občina Ptuj je aprila
letos po stečaju CPM unovčila
bančno garancijo zaradi nedokončanih del na ptujski čistilni napravi, in sicer za poplačilo podizvajalcev in za uveljavljanje odškodnin ter penalov, pravi Mitja Omulec in nadaljuje, da so konzorcijski partnerji v tem projektu - NGP in VGP Drava - po preučitvi dejstev in finančnih sredstev prišli do ugotovitev, da je končanje projekta vseeno izvedljivo in da je na razpolago dovolj finančnih sredstev za dokončanje del. Tako naj bi imela Mestna občina Ptuj 3.450.933,24 evrov iz naslova unovčene bančne garancije, 1.046.440,04 evrov iz naslova končne situacije (sredstva Ministrstva za okolje), 866.629,20 evrov iz naslova neplačanih situacij CPM in 2.581.028,17 evrov zadržanih sredstev za že opravljena dela. Skupaj to znaša 7.945.030,65 razpoložljivih evrov za dokončanje del, potrebna sredstva, da bi se vsa dela dokončala, pa znašajo 6.410.799,08 evrov, od česar bi šlo 1.904.911,49 evrov za poplačila podizvajalcev, 2.420.496,78 evrov za dokončanje projekta in 2.085.390,81 evrov zadržanih sredstev. Iz navedenega je več kot očitno, da je (bilo) na razpolago več kot dovolj sredstev za dokončanje projekta, kjer bi tudi podizvajalci bili poplačani v celoti, pove Omulec.
Od Mestne občine Ptuj je bilo vedno interpretirano, da imajo na razpolago za dokončanje projekta le znesek unovčene bančne garancije (3,4 milijona evrov), od česar je milijon evrov namenjen za dokončanje del, 800.000 evrov za poplačila podizvajalcev in 1,3 milijona za poplačila zadržanih sredstev, še pove Omulec, ki meni, da je občina očitno hotela prihraniti nekaj denarja na račun že tako obubožanih podizvajalcev, ki so svoja dela korektno opravili. Na pojasnila župana Čelana, da bo občina ob spremembi zakonodaje na področju DDV morala vračati okoli štiri milijone evrov zaradi preveč nakazanih zneskov države, pa Omulec pravi, da so ostale občine v projektu ta sredstva deponirale na posebnih računih, verjetno pa bi jih morala tudi Mestna občina Ptuj.
Kam gre občina pod takšnim županom?!
Vprašanje je tudi, kako bo z evropskim denarjem, ki je bil izplačan za ta projekt, če ne bo zaključen do roka, to je do zadnjega decembra letos. Po veljavni zakonodaji se namreč mora ves denar v takih primerih vračati, v primeru ptujskega konzorcija gre za 18 milijonov evrov. Omulec še tudi pravi, da ne vidi novega izvajalca, ki bi znal in lahko izpeljal dela pri ptujski čistilni napravi do konca, razen domačih podjetij, ki so tam že delala, in še, da se boji za prihodnost ptujske občine pod takšnim županom.
Prihodnost podjetja NGP, d. d., je tako še naprej negotova, čeprav so vsak dan bližje stečaju. Zadnje upanje naj bi prihajalo iz besed lastnikov, da se dogovarjajo o dokapitalizaciji s strateškim partnerjem, vendar zaenkrat še nič ni dorečeno, zato bodo počakali do torkove (današnje) seje nadzornega odbora, kjer bodo predlagali uvedbo stečajnega postopka, če bo stanje enako. Vendar predlog stečajnega postopka še ne pomeni avtomatsko, da bo ta tudi sprejet in uveden.
Pukšič: Kdo si hoče poceni olastniniti NGP?
Petkove novinarske konference se je udeležil tudi poslanec Franc Pukšič, ki je povedal, da se denar iz Bruslja pridobiva šele potem, ko je projekt poplačan iz državnega, in da bo torej v primeru nedokončanja projekta v danem roku na udaru le državni proračun, kot kaznivo pa je označil neplačevanje že opravljenega dela. Prav tako se je spraševal, kdo si hoče poceni olastniniti NGP. Sicer pa je sedanjemu vodstvu podjetja ponudil vso pomoč pri reševanju nastale situacije, ki jo kot poslanec lahko ponudi.
Predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj Jernej Šomen, ki je tudi prisostvoval konferenci, pa je povedal, da se boji, da gre tudi njihovo podjetje po poti NGP.
„Saj naj bi bila čistilna naprav menda prenovljena, ali kako? In kaj je potem narobe, da so zdaj odplake še hujše in še bolj smrdijo kot včasih? Kaj se to vendar dogaja, kaj je narobe s čistilno napravo, da

Čeprav je na OŠ Ormož veliko vozačev, doslej ni bilo ustrezno rešeno vprašanje varnega vstopanja in izstopanja učencev oziroma ustavljanja avtobusa. Na šoli so si za rešitev tega problema dolgo prizadevali in letos jim je uspelo.
Zaradi neprimerne prostorske rešitve je bilo nujno spremeniti prometni režim. Avtobus je namreč na postajališče (ki ga ni bilo, ampak je stal na cesti, ki vodi do šolske zgradbe, in pred izvozom parkirišča) moral z glavne ceste zapeljati vzvratno. To se je dodatno zapletlo v času konic, ko so starši uporabljali precej čudne metode za dovoz svojih otrok: nekateri so parkirali kar na cesti ali na pločnikih, le starši najmlajših, ki še spremljajo svoje otroke v šolsko zgradbo, so se vsaj za silo držali določenega reda.
Prometni režim, ki ga urejajo sedaj, bo rešil vse te težave, saj bo potekal po principu krožnega prometa. V sklopu investicije bo urejeno avtobusno postajališče in obračališče, kjer bo avtobus lahko varno pripeljal na avtobusno postajališče, odložil in naložil
spušča takšno svinjarijo," je bilo slišati iz marsikaterih ust.
Odgovor na vprašanje smo poiskali pri vodji čistilne naprave Jerneju Šomnu, ki je iskreno priznal, da povsem verjame, da drenažni potok
potnike ter se varno vključil v promet. Hkrati bo zagotovljen varen dostop otrok do avtobusnega postajališča. V krožnem sistemu bodo tudi starši z osebnimi avtomobili lahko varneje in hitreje odložili ali naložili otroke.
Investicija bo skupaj stala 18.295 evrov, gradbena dela bodo znašala 14.443, doba-
W'
i
zaudarja zaradi odplak iz čistilne naprave: „Dejstvo je, da se je rekonstrukcija čistilne naprave ustavila po stečaju glavnega izvajalca, Cestnega podjetja Maribor. V vsem tem času od konca lanskega leta
I
■
S
va in montaža nadstrešnice pa 3.852 evrov. V tem tednu je predvideno asfaltiranje in montaža nadstrešnice, tako da bo investicija zaključena do sredine avgusta. Pri sami gradnji, ki jo opravlja Komunalno podjetje Ormož, niso imeli nobenih težav.
Za zagotovitev novega prometnega režima so morali
do danes ni bil izbran nov izvajalec, ki bi predvidena dela dokončal. Sicer so bila pogajanja, ki jih je vodila oziroma še vodi Mestna občina Ptuj. Naše podjetje je zdaj bolj v vlogi izvajalcev, marsikaj tudi nam ni bilo poravnano, dejstvo pa je, da tudi mene kot koordinatorja projekta zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja
žrtvovati eno drevo. Teh je v okolici ormoške šole precej in že kmalu bodo pričeli urejati učilnico na prostem, kjer se bodo učenci učili pod krošnjami dreves, je povedal ravnatelj dr. Bojan Burgar in dodal, da kakšnih večjih popravil letos na šoli niso imeli, so pa osvežili barvo na oknih.
Viki Ivanuša
ne vabijo več na vse te sestanke, zato lahko pojasnim le nekatere zadeve. Kolikor vem, sta bila v pogajanjih doslej dva večja zagona; prvič marca naj bi bilo že skoraj dorečeno, da dokončanje del na projektu izvede podjetje NGP, d. d., Ptuj, a iz tega ni bilo nič. Kasneje, enkrat maja, pa naj bi podjetje VGP podpisalo pogodbo in dokončalo dela. A tudi iz tega očitno ni bilo nič."
Dokler dela ne bodo končana, bo smrdelo!
Kot pravi Šomen, so se re-konstrukcijska dela na centralni čistilni napravi (CČN) tako praktično ustavila na začetku letošnjega leta, torej polnih sedem mesecev nazaj: „Dejstvo je, da danes še vedno obratujeta le dva od predvidenih in nujnih štirih bioloških bazenov! Torej deluje le polovica predvidenih volumnov čiščenja odpadnih voda. Logika je, da potem učinki čiščenja ne morejo biti takšni, kot so predvideni. Trenutno so ti učinki na nivoju stare CČN, občasno še slabši. In to je to, zaradi česar se ljudje verjetno upravičeno pritožujejo, saj je onesnaženje potoka prekomerno in odkrito je treba priznati, čiščenje trenutno ni niti približno v skladu z veljavno zakonodajo!"
Šomen je tudi povedal, da še vedno ne obratuje nova de-hidracija blata, prav tako tudi ne celotna linija sušenja blata. Ti objekti sicer neposredno ne vplivajo na iztoke, vendar bi morali funkcionirati zaradi drugih zadev. Glavno črpališče in zgoščevalec blata sicer obratujeta, ampak objekti niso dokončani, kar pomeni, da je zagon ročni, manjka tudi gradbena in električna finalizacija del. „Gledano na celoto pa je treba še vedeti, da tudi ko bodo
objekti v sklopu CČN končani, bo svoje zahtevala še namestitev elektronskega krmiljenja in uvajanje ter preizkušanje slednje do polnega delovanja," je še opozoril Šomen.
Dokler dela na CČN ne bodo dokončana, kot je potrdil tudi Šomen, stanje drena-žnega potoka oziroma odplak ne bo boljše, kvečjemu še slabše: „Nesmiselno je pričakovati, da bodo odplake čistejše ali da bi manj smrdelo, kvečjemu lahko še bolj. Žal, to je posledica nedokončanih del in tu mi ne moremo narediti nič!"
Podaljšan rok za izvedbo del decembra, izvajalca pa ni na obzorju
Dokončanje del na CČN pa je seveda povezano z izbiro novega izvajalca oziroma podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem, ki bo dela na projektu dokončal. Kot rečeno, v sedmih mesecih ni prišlo do kompromisa med vodstvom Mestne občine Ptuj kot nosilca investicije in preostalimi partnerji CPM (Vodnogospodarsko podjetje Drava, Nizke gradnje in Nivo Celje). Kako bodo zadeve tekle naprej, na kakšen način bodo izbrali izvajalca, ne vem. Morda tudi z novim razpisom, vsekakor pa je delikatno vprašanje časa, saj se za ta projekt koristijo tudi evropska sredstva. Občina Ptuj si je sicer po lanskih zapletih z glavnim izvajalcem v stečaju izpogajala enoletno podaljšanje časa izvedbe del, vendar se to obdobje izteče letos decembra. Realno pa si zelo, zelo težko predstavljam, da bi, glede na dane okoliščine in trenutno situacijo, projekt res lahko bil zaključen v naslednjih treh ali štirih mesecih, sploh ne v primeru, če se bo kakšen nov izvajalec iskal preko razpisa."
Ponovno podaljšanje izvedbenega roka si bo občina Ptuj verjetno težko izpogajala še enkrat, čeprav upanje in možnosti so vedno odprte. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi tudi eden najbolj črnih scenarijev, saj bo treba nemajhen (milijonski) delež evropskega denarja vračati.
Tega si gotovo ne želi noben od vpletenih akterjev v vedno bolj smrdljivi zgodbi okoli projekta Zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Z neposrečeno izbiro glavnega izvajalca, CPM, ki v zadnjem letu pred uradnim stečajem (poskus prisilne poravnave pred tem je spodletel) svojim partnerjem in podizvajalcem ni več plačeval opravljenega dela, čeprav je denar od občine Ptuj prejemal, se je namreč v hudi zagati znašlo marsikatero podizvajalsko in partnersko podjetje; NGP je danes praktično že v stečaju, s hudimi likvidnostnimi težavami pa se ukvarjajo tudi ostali sodelujoči, razen zelo redkih izjem ...
SM
Podravje • Centralna čistilna naprava ostaja nedokončana
Smrdi, smrdi in še (bolj) bo smrdelo
Občasni in redni sprehajalci roba Ptujskega jezera, predvsem pa prebivalci, ki živijo v bližini ptujske centralne čistilne naprave ter drenažnega potoka, ki se vije od objekta do zastrupljene lagune na meji markovske in videmske občine, so se minule dneve spet na glas in jezno spraševali, kaj za vraga se dogaja, da iz omenjenega potoka neznosno smrdi daleč naokoli.
Vodja CCN Ptuj in koordinator projekta zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja Jernej Somen: „Od predvidenih štirih danes delujeta le dva biološka bazena, kar pomeni, da so učinki čiščenja občasno še slabši kot v stari čistilni napravi. Verjamem, da je onesnaženost drenažnega potoka prekomerna in niti približno ni v skladu z veljavno zakonodajo."
Po stečaju glavnega izvajalca v začetku letošnjega leta, Cestnega podjetja Maribor, se je rekonstrukcija dela na čistilni napravi povsem ustavila.
Ormož • Urejajo avtobusno postajališče in obračališče
Varneje v novo šolsko leto
V novo šolsko leto bodo učenci OŠ Ormož stopili varneje, saj se končno ureja avtobusno postajališče in obračališče, ki pa bo prišlo prav tudi vsem staršem, ko vozijo otroke v šolo z avtomobili.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Tretji Art festival 2011
MU	■ V v	I	■	■ V v
prizorišča do prizorišča
Od 22. julija do 5. avgusta je na Ptuju mrgolelo kulturnih dogodkov vseh vrst. Na svoj račun je prišlo blizu 20 tisoč obiskovalcev, ki so lahko pozdravili več kot 400 umetnikov s celega sveta. Ptuj se je s tem festivalom in gostujočimi umetnikim še bolj utrdil na zemljevidu festivalskih mest.
Za leto 2012 oba organizatorja, Društvo za glasbeno umetnost Arsana in Društvo Art Stays, obljubljata nove prestižne dogodke, ki bodo vabili od 20. julija do 3. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Nastop Zulkifla Mahmoda, ene glavnih osebnosti singapurske sodobne umetnosti. Vsestranski umetnik daje poudarek zvoku, instalaciji, risbi in sliki, s katerimi raziskuje predmete v prostoru.
Foto: Črtomir Goznik
Pianist Chris Jarrett
Foto: Črtomir Goznik
Napis v haldi: »Help us« (v prevodu: pomagajte nam)
j V ll

Foto: Črtomir Goznik
Razstava Valentina Menghija Maketa Ptuja
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Forbici in Mladen Delin, organizatorja 3. festivala Art Ptuj 2011, sta si oddahnila od dogodkov, ne pa od finančnih skrbi.
Foto: Črtomir Goznik
Razstava »Light Drawings « avtorice Jeongmoon Choi
Foto: Črtomir Goznik
Poulično dogajanje - nastop tamburaške skupine Efekt
Foto: Črtomir Goznik
Žan Tetičkovič trio
Foto: Črtomir Goznik
Grafitarji pred Mestno hišo
Foto: Črtomir Goznik
Literarni večer O temni snovi z Mojco Kumerdej
Ptuj • Šestnajsti praznik Mestne občine
Osebnih uspehov ni brez sodelovanja
Na minoritskem dvoriščuje 5. avgusta, na sam praznični dan, potekala osrednja slovesnost ob 16. prazniku MO Ptuj. Ob tej priložnosti so podelili občinska priznanja. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, v kulturnem programu so sodelovali člani Pihalnega orkestra Ptuj, zapela je sopranistka Marija Zinovia Zafeiriadou, sledil pa je zaključni koncert letošnjega festivala Art z vokalno skupino Vox Arsana in Totim Big Bandom iz Maribora, ki je na dvorišče minoritskega samostana privabil rekordnih okrog 1200 gledalcev.
Lepšega zaključka festivala si organizatorji niso mogli niti želeti. Škoda le, da se organizatorjem osrednje slovesnosti ni zdelo vredno, da bi predvajali vsaj posnetek Dejana Zavca ali vzpostavili stik z njim preko skvpa, če se že zaradi napornih priprav na dvoboj kariere v Nemčiji ni mogel udeležiti osrednje slovesnosti, na kateri je bil prejemnik zlate plakete MO Ptuj. Letos najvišjega priznanja MO Ptuj, imenovanja za častnega občana, ni bilo.
Trenutna družbenoekonomska kriza je priložnost, da ponovno premislimo in dokončno v celoti uresničimo obe resnici iz pregovora zdrav duh v zdravem telesu, je svoj praznični nagovor špričel župan MO Ptuj. V zadnjih dveh letih smo prvenstveno udejanjali zgolj drugo polovico pregovora v različnih fitnes centrih, na teniških igriščih in igriščih za golf ter kozmetičnih salonih, s tem poskrbeli za nekoliko lepše telo in napete mišice, v možganih pa ohranili zastarele miselne vzorce, zato je treba v prihodnje naš duhovni in duševni svet očistiti napačnih miselnih vzorcev. Čiščenje bivalnih prostorov in teles se nam zdi čisto samoumevno, ne zavedamo pa se, da bi nujno morali svoje možgane očistiti neustreznih miselnih vzorcev. Tisti, ki so se tega že zavedli, so v veliki življenjski in zdravstveni prednosti, ugotavlja ptujski župan Štefan Čelan. »Nehajmo si dokazovati, kaj zmoremo. A ni bolje, da si dokažemo, da znamo žive-
ti? Svetovni gospodarski, finančni, informacijski in še kakšni mehanizmi naj v prihodnje delujejo na nas optimalno in ne maksimalno. Nenehna rast produktivnosti in potrošnje sta preprosto nepotrebni, pravzaprav nam uničujeta svet in s tem kakovost življenja, ki prvenstveno izhaja iz dobrega zdravja, svobodnega odločanja, ki pripomore k osebni in hkrati skupni sreči, doživljanju lepega in predvsem spoznavanju lastne duhovne razsežnosti,« je v svojem slavnostnem in filozofsko ubranem govoru poudaril ptujski župan Štefan Čelan, izognil pa se je naštevanju teh ali onih dosežkov med dvema praznikoma.
Za prejemnike letošnjih priznanj je povedal, da dokazujejo, da je za doseganje osebnih uspehov potrebno prvenstveno sodelovanje. Letošnji prejemnik zlate plakete MO Ptuj Dejan Zavec je skozi splet duhovnih vrednot dokazal, da če sočlove-
ka ne obravnavamo kot tekmeca, ki nas lahko ogrozi ali nam škodi, temveč kot partnerja z nekoliko drugačnimi interesi, je boks resnično plemenita veščina, ki krepi telo in duha ter hkrati vpliva na dvig kolektivne zavesti. Kot župan in kot občan tega mesta si želi, da bi bili vsi letošnji slavljenci zgled mnogim, tako starejšim kot mlajšim generacijam. Priznanja naj jim bodo zahvala in hkrati izziv za jutrišnjo še večjo ustvarjalnost na različnih področjih njihovega življenja in dela.
Kdo so letošnji nagrajenci MO
Dejan Zavec, prejemnik zlate plakete MO Ptuj za leto 2011, je izjemen športnik in izjemna osebnost. Preden se je odločil za profesionalno kariero, je osvojil devet naslovov amaterskega državnega prvaka in več zmag na mednarodnih turnirjih. Kariero profesionalnega boksarja je začel s približno
1380. mesta, a se je že kmalu začel vzpenjati po lestvici. Po enem letu je že bil okrog stotega mesta. Doslej je v svoji profesionalni karieri dosegel že 31 zmag in le en poraz ob neenotni odločitvi sodnikov. Osvojil je naslov medcelinskega prvaka MBA v velterski kategoriji, državni naslov mednarodnega nemškega prvaka in medcelinskega prvaka po verziji WBO, postal prvak EU, ob tem pa si je pridobil še naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF. Leta 2006 je Oranienburgu premagal izzivalca Čilenca Joela Maya. Decembra leta 2009 je v Južni Afriki s tehničnim knock-outom premagal takratnega svetovnega prvaka v velter-ski kategoriji po verziji IBF, Južnoafričana Isaaca Hlat-shwaya, leta 2010 je ubranil naslov v velterski kategoriji po verziji IBF najprej z izzivalcem Argentincem Rudolfom Martinezom, zatem pa še z izzivalcem Poljakom Rafalom Jackiewiczem, februarja letos pa v boju z izzivalcem Američanom Pau-lom Delgadom. Ob uspešni športni karieri mu je leta 2006 uspelo zaključiti študij na Fakulteti za šport in fizično izobraževanje v Novem Sadu; pridobil si je naziv visoki trener boksa.
Plaketo MO Ptuj je po odločitvi ptujskega župana Štefana Čelana prejela Sonja Purgaj, ki je bila zadnjih 13 let ravnateljica OŠ Mladika in ki se je uveljavila z inova-tivnim pristopom na področju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, z uvaja-
njem inovacijskih projektov s področja sodobnih oblik in metod poučevanja zaposlenih. Nenehno si je prizadevala tudi za izboljšanje prostorskih razmer na šolah, kjer je delala, spodbujala sodelovanje osnovnih šol z lokalno skupnostjo, svoje bogato znanje pa je uspešno prenašala tudi na nove generacije ravnateljev osnovnih šol.
Področja plesa in folklore si v MO Ptuj in širše ni mogoče zamisliti brez Cvetke Glatz, ki je s svojim možem Aleksandrom najprej uspešno trenirala in tekmovala v plesu, zatem pa se je zapisala folklori v želji po ohranitvi ljudskih plesov. Bila je med ustanovitelji FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki je pričela delovati leta 1976, od leta 1973 pa pri skupini pod njenim mentorstvom deluje tudi otroška FS Klopotec. Obe vodi že od samega začetka, sodeluje pa tudi pri FS društva Sožitje Ptuj. Plaketa MO Ptuj je le skromno priznanje ob vseh, ki jih je Cvetka Glatz prejela za poustvarjanje slovenske ljudske pesmi in glasbe, ob tem pa je tudi uspešna raziskovalka tako plesnega ljudskega izročila kot raziskovanja šeg in navad naših prednikov.
S plaketo v letu 2011 je ptujski župan nagradil Silvo Gorjup za vsa dosedanja prizadevanja na področju sociale in organiziranega prostovoljstva na državni in regionalni ravni, kjer je aktivna še danes v okviru DU Ptuj, kjer vodi komisijo za zdravstveno in socialno politiko, na državni ravni pa
komisijo za zdravstveno varstvo starejših pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Že sedem let je pokrajinska koordinatorica prostovoljcev v projektu Starejši za kakovost življenja doma, v katerega je vključenih 236 prostovoljcev in 20 koordinatorjev na ravni pokrajine Spodnje Podravje; ti skrbijo za 7900 starejših občanov, ki tudi po njihovi zaslugi lahko živijo na svojih domovih. S svojim strokovnim in odgovornim delom pomembno prispeva k hitrejšemu razvoju področij zdravstvenega in socialnega varstva v MO Ptuj in na državni ravni.
Na osrednji slovesnosti ob 16. prazniku MO Ptuj so priznanja prejeli tudi Luka Medic, ki je bil v šolskem letu 2010/2011 najboljši učenec v MO Ptuj, najboljši šolski športnik v tem letu Gregor Gojkošek iz OŠ Breg, od koder prihaja tudi najboljša športnica OŠ MO Ptuj v minulem šolskem letu Maja Bedrač. Naziv kmetije leta si je za leto 2011 prislužila kmetija Lovrenčič iz Krče-vine pri Vurbergu 37, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturno dediščino pa je letos pripadlo kmetiji Prosenjak iz Brstja 22.
Po zaključnem koncertu skupine Vox Arsana in Tote-ga Big Banda iz Maribora je ptujski župan Štefan Čelan več kot tisočglavo množico povabil na druženje ob kozarčku in hrani ter sladki torti, ki so jo razrezali v počastitev 16. praznika MO Ptuj.
MG
Ptuj • Deseto ribiško srečanje vojnih veteranov
Dvojno slavje domačinov
V okviru prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj so v soboto, 6. avgusta, pripravili tradicionalno, letos že 10. tekmovanje Veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem; tako v ekipni kot v posamezni uvrstitvi so slavili člani ptujskega veteranskega združenja.
Zaradi velikega števila tekmovalcev, tokrat se jih je v Ptuju zbralo kar 129 ali 43 tričlanskih ekip, je tekmovanje potekalo ob športnem ribniku RD Ptuj na Rogoznici in ob ribniku RD Markovci v Prvencih. Udeleženci iz veteranskih organizacij in policijskega veteranskega društva Sever po vsej Sloveniji so se zbrali že kmalu po šesti uri zjutraj, po žrebanju tekmovalnih mest in sektorjev ter po krajši otvoritveni slovesnosti pa so ribiško športno srečo in seveda tudi znanje v lovu rib dokazovali med 9. do 12. uro, po skrbnem tehtanju in obdelavi zbranih podatkov pa so okoli 15. ure opravili še svečano razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in priznanj.
Zbrane na sklepni slovesnosti so nagovorili predsednik organizacijskega odbora Stanko Žitnik, predsednik ribiške družine Ptuj Zvonko Petek in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Pajer, ki je ptujskim organizatorjem čestital k odlični in brezhibni izvedbi tekmovanja. Najbolje uvršče-
nim ekipam in posameznikom pa sta priznanja in pokale izročila predsednik ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč in podžupanja mestne občine Ptuj Helena Neudauer.
Pokazalo se je, da so največ ribiške sreče in športne spretnosti tokrat imeli in dokazali domačini, saj so slavili tako v ekipni konkurenci kot med posamezniki. Med 43 ekipami je namreč prvo mesto dosegla
ekipa ZVV Ptuj I v sestavi Branko Verdenik, Dušan Horvat in Stane Žitnik, ki je ulovila dobrih 45 kg rib, drugo mesto je osvojila ekipa ZVV Cerkno-Idri-ja, ki je ujela 23,7 kg rib, tretje pa ekipa policijskega veteranskega združenja sever Celje-Ža-lec, ki je ujela dobrih 22 kg rib.
Absolutni zmagovalec v konkurenci posameznikov je postal Ptujčan Dušan Horvat, ki je sam ujel prek 35 kg rib, drugo mesto je dosegel Marjan Vard-
jan iz ekipe ZVV Celje-Žalec, ki je ujel 1l,1 kg rib, tretje pa Srečko Kolar iz ekipe ZVV Ptuj III, ki je ujel 4,4 kg rib. Posebno priznanje za najboljšo tujo ekipo je prejela ekipa UDDR iz Bjelovarja, spominsko priznanje pa so izročili tudi članom ekipe Beosz iz sosednje Madžarske. Posebno zahvalo za izkazano pomoč pri izvedbi tekmovanja so organizatorji namenili Mestni občini Ptuj, občini Markovci ter ribiški družini Ptuj, za prijetno kulturno osvežitev pa je poskrbel domoljub Brane Franc Gradišnik iz Velenja, ki je predstavil in zapel nekaj slovenskih domoljubnih in veteranskih pesmi, ki jih je sam napisal, uglasbil in izdal na prvi tovrstni kompaktni plošči v državi pod naslovom „Slovenski veterani". Po sklepni slovesnosti pa so ribiči in vojni veterani treh dežel svoje borbene in ribiške spomine obujali na prijateljskem druženju, ki je trajalo do poznega sobotnega popoldneva.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med 43 ekipami in 129 posamezniki so pokale za prva mesta prejeli domačini iz območnega združenja VVZ Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Za prijetno glasbeno osvežitev je poskrbel Brane Franc Gradišnik, ki je predstavil nekaj domoljubnih in veteranskih pesmi, ki so izšle tudi na kompaktni plošči.
Velika Nedelja • Tabor društva prijateljev mladine
Počitniško sproščanje energije
Društvo prijateljev mladine Velika Nedelja je med 1. in 5. avgustom pripravilo teden aktivnih počitnic, namenjen šolskim in predšolskim otrokom.
Kot je povedala Marija Rajh, predsednica DPM Velika Nedelja, takšen teden pripravljajo že 15 let, odkar je na čelu te organizacije. Letos so teden začeli s
pohodom čez Lunovec, torek so se odločili likovno-ustvar-jalno preživeti v prostorih krajevne skupnosti Velika Nedelja, kjer so slikali na svilo, steklo,
vaze, ustvarjali so zrcalne slike. V sredo so v spremstvu odraslih kolesarili po evropski kolesarski poti ob jezu od Otoka v Cvetkovce, kjer so naredili postanek pri družini Raušl in nadaljevali čez Osluševce, Podgorce in Sodince domov. Čeprav je bilo v četrtek slabo vreme, so se odpravili na kopanje, saj so imeli to dejavnost načrtovano v biotermah Mali Moravci in so se kopali v pokritem bazenu. „Bilo je čudovito. Naše druženje ima več poudarka na aktivnostih zunaj, na sproščanju energije, en dan pa je rezerviran za delavnice, da imamo kaj pokazati na razstavi, ki jo pripravimo vsako leto v času tedna otrok. Poletno druženje smo zaključili s piknikom v naravi v Dolino miru v Klju-čarovcih pri družini Jaušovec,
ki so člani našega društva," je povedala Marija Rajh.
Delavnic se je udeležilo okrog 30 otrok, vsak dan jih je bilo od 14 do 20, odvisno od interesa za posamezno dejavnost. Otroci so stari od 2 do 13 let. V počitnicah otroci čutijo potrebo, da se družijo ob takšnih dejavnostih in ob pozitivnih izkušnjah iz prejšnjih let tabor komaj čakajo, ker pravijo, da je to najlepše, kar se zgodi v počitnicah. Brez težav so našli tudi dovolj odraslih spremljevalcev, tako da ni bilo težko skrbeti za otroke, je povedala Rajhova in dodala, da je razveseljujoče, da se članstvo povečuje in pomlajuje, pridružujejo se mlade mamice, ki aktivno pomagajo pri organizaciji in izvedbi aktivnosti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Enotedensko druženje se je končalo s piknikom v Dolini miru pri družini Jaušovec.
Od tod in tam
Ptuj • Praznične športne aktivnosti in ustvarjalne delavnice za otroke
Že po tradiciji v času prazničnih dni ptujske ulice in trgi zaživijo s športnimi aktivnostmi in ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Letos so v soboto, 6. avgusta, na drugi praznični dan v športnem in ustvarjalnem duhu zaživeli Mestni trg, Novi trg in mestna tržnica. Vsoor-ganizaciji z Zavodom za šport so majhne in velike športne navdušence ter male umetnike vodili Badminton klub Ptuj, Športna šola JUHUHU, KK Maska-caffe Ptuj, Aikido klub Ptuj, Plezalni klub Ptuj ter Umetniško društvo Štibl.
MG
Kog • 8. likovna kolonija
Foto: NS
Turistična kmetija Hlebec s Koga je že osmič gostila mednarodno likovno kolonijo, ki jo ob sodelovanju slikarjev v minulih dveh letih nadgrajujejo še s kiparji. Tokrat je sodelovalo 7 slikarjev in 5 kiparjev, prišli pa so iz Avstrije, Hrvaške, Tajske in Slovenije.Kot je ob zaključku enotedenskega ustvarjanja poudaril gostitelj Milan Hlebec, gre velika zasluga za vse večjo uveljavitev te prireditve zlasti društvu Forma viva izMakol, ki jo vodi Ivan Dvor-šak. Strokovno druženje slikarjev in kiparjev je temeljilo na ustvarjanje likovnih del, ki so bila neposredno vezana na lokacijo območja ali pa na svobodno izbiro tematike in vsebine. Kiparji so obdelovali kamen (prvič), les in kovino. »Udeleženci, ki so v času ustvarjanja bivali pri nas, so se s svojimi izdelki izkazali kot izjemni mojstri ter tudi tokrat poskrbeli, da je prireditev pridobila na še večjem ugledu,« je bila sklepna ugotovitev Milana Hlebca. Na posnetku je Franc Černelč z Dolenjskega, kije obdeloval kamen.
NŠ
Ptuj • Zlata poroka pri Mohoričevih
Foto: zasebni arhiv
Zadnjo julijsko soboto, 30. julija, sta si po petdesetih letih skupnega življenja v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju prstana izmenjala Miroslav in Ana Mohorič iz Krčevine pri Vurbergu 125. Prvič sta se Ptujčanka Ana in Ljutomerčan Miroslav poročila 29■ julija leta 1961 na Ptuju. Zlata nevesta je bila po poklicu ekonomska tehnica in je delala v računovodstvu Ptujske tiskarne, to je bila njena prva in hkrati zadnja zaposlitev. Zlati ženin je 22 let in pol delal v mlekarni, zatem pa je odprl zasebno kamnoseško delavnico. V zakonu sta se jima rodila sin Denis in hčerka Brigita, danes ju razveselujejo trije vnuki, Marina, Samo in Oliver. Dnevi v pokoju jima hitro minevajo, Ana je v pokoju že 19 let, Miroslav 20. V jeseni življenja polno živita, uživata v družbi drug drugega, družine, na sprehodih v naravo, s kužkom. Da bi tako bilo še dolgo, si želita.
Kosovo • Dosežen dogovor Rešitev krize na severu Kosova?
Po tednu in pol je sedaj vendarle dosežen dogovor o rešitvi krize na večinsko srbskem severu Kosova, poročajo tuje tiskovne agencije. Poveljniku sil Nata na Kosovu (Kfor) Erhardu Bii-hlerju naj bi namreč končno uspelo najti rešitev, ki je Foto -vojak.si Sprejem|jiva tako za uradni Beograd in kosovske Srbe kot tudi za oblasti v Prištini.
Predstavniki Beograda, ki so vodili pogovore z Buhlerjem, so po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta že pred tem sporočili, da bodo vsak morebiten dogovor najprej predstavili županom srbskih občin na severu Kosova, šele nato javnosti. Sestanek z župani poteka, sledilo pa naj bi mu še srečanje s Srbi, ki vztrajajo na cestnih zaporah.
Je pa medtem doseženi dogovor na seji vlade že pozdravil kosovski premier Hashim Thaci, še piše Beta. Označil ga je kot dogovor o »ohranitvi novonastalega stanja« ter ocenil, da je Kosovo z njim »končno uresničilo nadzor nad svojimi mejami«.
Podrobnosti dogovora Thaci ni razkril, je pa dejal, da »bodo novi ukrepi spoštovani do konca« ter da bo dogovor omogočil uresničitev odločitev kosovske vlade o recipročnosti v trgovinskih odnosih s Srbijo. Pri tem je mislil na uveljavitev embarga na uvoz blaga iz Srbije, ki ga je 20. julija uvedla Priština, ker Srbija že vse od leta 2008 zavrača uvoz blaga z oznakami države Kosovo, kot je kosovski carinski pečat.
Glede točnejše vsebine dogovora Beta povzema poročanje dnevnika Zeri. Predvideval naj bi deblokado cest na severu Kosova, ki jih Srbi blokirajo od 25. julija. Na spornih mejnih prehodih na severu Kosova naj bi vsaj zaenkrat ohranili sedanje stanje, kar med drugim pomeni izvajanje nadzora s strani pripadnikov Kforja ter prepoved prevoza blaga.
Prevoz humanitarne pomoči iz Srbije naj bi bil dovoljen, a z vozili nosilnosti do 3,5 tone ter po oceni neodvisne specializirane mednarodne organizacije, da obstaja potreba zanjo. Dovoljen bi bil tudi prevoz blaga za potrebe Srbske pravoslavne cerkve. Vsa vozila bodo preiskali za orožje, ljudje pa se bodo morali identificirati z osebno izkaznico.
Priština naj bi poleg tega zahtevala še nadzor vlaka, ki vozi na relaciji Beograd-Priština, ter zaprtje vseh neregistriranih prehodov na meji med Kosovom in Srbijo. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Berlin • Nemško gospodarstvo se morda krepi, a Nemci so vse manj zadovoljni s svojimi službami, je pokazala raziskava inštituta za delo na univerzi Duisburg-Essen. Za nižje zadovoljstvo so krivi predvsem nizki prihodki v kombinaciji z vse večjim pritiskom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Leta 1984 je raven zadovoljstva z delovnim mestom, merjena na lestvici od 0 do 10, v povprečju dosegala oceno 7,6. Do leta 2009 je povprečna ocena upadla na 6,8, je pokazala raziskava. Tisti nad 50 let so bili na začetku 80. let med najbolj zadovoljnimi s svojimi službami, sedaj pa so med vsemi starostnimi skupinami najmanj zadovoljni. Študija je pokazala še, da so naraščajoč pritisk na delovnem mestu, strah pred izgubo službe in vse večji razpon med rastjo plač in rastjo bruto domačega proizvoda (BDP) države glavni razlogi za naraščanje nezadovoljstva.
Madrid • V Španiji je bilo julija prodanih 78.913 novih avtomobilov, kar je štiri odstotke manj kot julija lani, je sporočilo špansko združenje avtomobilskih proizvajalcev ANFAC. To je že 13. zaporedni mesečni padec prodaje novih avtomobilov v Španiji, kjer potrošniki vse bolj varčujejo zaradi šibkega gospodarstva. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je bil upad prodaje novih avtomobilov sicer julija precej manjši kot v prejšnjih mesecih letošnjega leta. V prvih sedmih mesecih letos je namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani prodaja novih avtomobilov v Španiji upadla za 24,1 odstotka. Med avtomobilskimi znamkami Španci sicer najraje kupujejo avtomobile španskega Seata, ki je sicer v 100-odstotni lasti nemškega Volkswagna, francoskega Peugeota ter Volkswagna. Najbolje prodajani modeli v prejšnjem mesecu so bili Renaultov megane ter Seatova ibiza in leon.
Rim • Italijanski premier Silvio Berlusconi je v luči vse večjega pritiska finančnih trgov nocoj napovedal okrepljene in pospešene ukrepe v boju proti dolžniški krizi. Izravnavo proračuna, načrtovano za leto 2014, naj bi dosegli že leta 2013, načelo uravnoteženosti proračuna pa bi zapisali tudi v ustavo, je pojasnil na novinarski konferenci. Kot je še dejal italijanski premier, se je o teh ukrepih dogovoril z evropskimi voditelji. »Italija je deležna pozornosti mednarodnih špekulantov, ki jim moramo postaviti oviro,« je poudaril Berlusconi. Finančni minister Giulio Tremonti pa je na isti novinarski konferenci, ki so jo danes sklicali na hitro, poudaril, da bo vlada ukrepala na področju »štirih velikih stebrov« - dveh javnofinančnih in dveh, ki zadevata rast in razvoj. Z ukrepi iz prvih dveh stebrov naj bi hitreje dosegli izravnavo proračuna, ostala dva stebra pa predstavljata reformo trga dela in program liberalizacije.
New York • Ameriško hipotekarno podjetje Fannie Mae, ki ga je v času zadnje finančne in gospodarske krize povsem prevzela ameriška vlada, je v drugem četrtletju letošnjega leta povečalo izgubo na 5,18 milijarde dolarjev in bo državo prosila za še dodatnih 2,8 milijarde dolarjev. Fannie Mae, skupaj s podjetjem Freddie Mac imata v lasti ali jamčita za polovico vseh hipotek v ZDA, kar pomeni 31 milijonov hiš in stanovanj v skupni vrednosti okrog 5000 milijard dolarjev. Njun propad tako ne bi bil ravno zaželen in država bo morala spet priskočiti na pomoč.
Izguba je v drugem četrtletju lani znašala 3,13 milijarde dolarjev oziroma 55 centov na delnico, letos pa se je povečala na 90 centov na delnico, kljub rasti prihodkov za 16 odstotkov na 5,24 milijarde dolarjev. Izguba dokazuje, da se težave na trgu stanovanjskih nepremičnin, ki je zakuhal zadnjo finančno krizo, nadaljujejo.
Atene • Grški taksisti so v soboto prekinili stavko, s katero so od 18. julija povzročali hude motnje v prometu. Ne le, da so na višku sezone zavračali prevoze potnikov, ampak so tudi blokirali avtoceste, mostove, dostop do pristanišč in letališč. Sedaj bodo z oblastmi sedli za pogajalsko mizo, stavko pa bi lahko nadaljevali 5. septembra. Taksisti so stavko prekinili, potem ko so grške oblasti odložile izdajo novih dovoljenj za opravljanje taksi storitev do novega kroga pogajanj. Ta naj bi se začela konec meseca, poročajo tuje tiskovne agencije. »Stavka je odložena do 5. septembra,« je v izjavi poudaril sindikat taksistov. Stavko so sprožili, potem ko je novi prometni minister opustil s taksisti dogovorjeni ukrep, da se bo število podeljenih licenc določalo glede na število prebivalcev v posamezni regiji. (sta)
New York •
Ameriška bonitetna hiša
Standard & Poor's znižal kreditno oceno ZDA
Foto: revicon.info
Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v petek zvečer po zaprtju ameriških borz znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ z možnostjo dodatnega znižanja. Gre za prvo znižanje ocene ameriškega suverenega dolga s strani ene od treh največjih bonitetnih hiš, kar ima lahko slabe posledice za celotno svetovno gospodarstvo.
To je prvič, da je S&P znižal kreditno oceno na javni dolg ZDA po letu 1941, ko je državi podelil trojni A in prvo znižanje po letu 1917, ko je najvišjo oceno ZDA podelila bonitetna hiša Moody's. Kreditna ocena je mnenje bonitetne hiše o relativnem kreditnem tveganju posamezne vrste obveznosti ali izdajatelja kot celote. S&P je skupaj z drugimi bonitetnimi hišami napovedal možnost znižanja kreditne ocene v času pogajanj okrog povišanja meje javnega dolga in znižanja pro-
računskega primanjkljaja, ki so se sklenila v torek 2. avgusta. S&P je sicer tudi v primeru dogovora napovedal, da bo ocena morda vseeno znižana, ker so se politiki v Washingtonu dogovorili le za 2400 milijard dolarjev proračunskih prihrankov v naslednjih desetih letih. Bonitetna hiša je želela za okrog 4000 milijard nižjo porabo. Kompromisni sporazum o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunske porabe sta v torek potrdila oba domova ameriškega kongresa. Drugi dve najpomembnejši bonitetni hiši Moody's in Fitch sta, po dogovoru o dolgu in proračunu, potrdili najvišjo kreditno oceno ZDA, vendar pa je Moody's napovedal možnost znižanja v prihodnje. Spričo dvomov v uspeh povišanja meje ameriškega javnega dolga na dolgi rok in opozoril bonitetnih hiš je bilo zato današnje znižanje ocene na nek način pričakovano, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pri S&P so svojo odločitev utemeljili s tem, da po več tednih prizadevanj dosežen kompromisni sporazum v kongresu ne zadostuje za finančno konsolidacijo v državi. Agencija je zato »spremenila mnenje o težavah pri premostitvi prepada med političnimi strankami«, povezanih z znižanjem proračunskega primanjkljaja.
V svoji obrazložitvi je agencija, ki velja za najvplivnejšo med omenjenimi tremi, tudi opozorila, da je zaradi dolgotrajnih finančnih in gospodarskih težav oslabela »učinkovitost, stabilnost in predvidljivost ameriškega političnega proce-
sa in političnih institucij«, kar je tudi pripomoglo k znižanju ocene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriško ministrstvo za finance je v prvem odzivu na oceno S&P ocenilo, da gre v njihovi analizi za »napako v višini 2000 milijard dolarjev«. Kot je zatrdilo, je agencija priznala, da je uporabila napačno osnovo za izračune ter se zmotila pri načrtih porabe in projekcijah dolga.
Vendar pa je direktor odbora za ocenjevanje pri S&P John Chambers to zavrnil in pojasnil, da je vse stvar srednjeročnega in dolgoročnega uravnoteženja proračuna ZDA, »ki ga je treba spraviti pod nadzor«.
Znižanje bonitetne ocene je po mnenju AFP tudi simboličen poraz za predsednika Ba-racka Obamo, njegovo administracijo in za ZDa kot državo in bi lahko vodilo do zvišanja stroškov ameriškega zadolževanja. Obama znižanja ocene sicer še ni komentiral.
Eno ključnih vprašanj, ki se ob tem zastavlja, je tudi, kako se bodo na to odzvali svetovni finančni trgi, kjer je bil ameriški dolar doslej najpomembnejša valuta.
Pojavil se je tudi strah, da bo znižanje ocene odvrnilo kupce ameriškega dolga. Če bi se to zgodilo, bi se morale obrestne mere na ameriške obveznice zvišati, da bi pritegnile nove kupce. Vendar pa tudi brez najvišje ocene AAA ameriški dolg v očeh vlagateljev še naprej ostaja ena najvarnejših naložb na svetu, znižanje ocene pa po mnenju številnih analitikov ne bo imel tako drastičnih posledic, še navaja AFP. (sta)
New Orleans •
Obsodba zvezne porote:
Policisti krivi kršenja človekovih pravic
Ameriška zvezna porota je v New Orleansu četverico policistov spoznala za krive kršenja človekovih pravic ljudem, ki so jih ubili ali ranili po orkanu Katrina septembra 2005. Vendar pa porota ni ugotovila, da so njihova dejanja umor, zato četverici policistom grozi le dosmrtni zapor.
Po orkanu Katrina 29. avgusta 2005 je v mestu New Orleans zavladala splošna zmešnjava, ljudje pa so se reševali, kot so vedeli in znali. Skupina ljudi je skušala iz mesta pobegniti, vendar jih je na enem od mostov pred mestom ustavila policijska patrulja ter začela nanje streljati.
Tožilec Theodore Carter je v sklepnem govoru poroti dejal, da ni bilo nobenega razloga za streljanje na neoborožene ljudi, ki so želeli le priti na varno in najti hrano.
S strelom iz puške naravnost v glavo je bil ubit 17-letni James Brissette, 40-letni Lance Madison pa je bil ubit s strelom v hrbet, ko je skušal pobegniti pred ponorelimi policisti. Več ljudi je bilo ranjenih. Med obsojenimi je tudi policist, ki je bil spoznan za krivega le oviranja preiskave, ne pa tudi krše-
nja državljanskih pravic. Policisti so nato ponarejali poročila, si izmišljali priče in izmišljeno zgodbo, da so žrtve na njih streljale podkrepili z nastavljeno pištolo. Ker lokalne oblasti niso bile sposobne ukrepati, je vstopila zvezna vlada in začela postopke o kršenju državljanskih pravic. Te postopke so uvedli v času zatiranja temnopoltih na ameriškem jugu, ko bele porote niso želele obsojati belcev za umore črncev.
Lani je bilo v zvezni »čistilni akciji« policije New Orleansa obtoženih 20 nekdanjih in sedanjih policistov, večinoma zaradi dejanj, neposredno po Katrini. Peterici, ki so bili spoznani za krive v petek, bo kazen izrečena 14. decembra.
Odvetniki policistov so vztrajali, da so bili policisti napadeni. Porota je verjela tožilstvu, vendar pa je obenem upoštevala, da so bili tudi policisti popolnoma preplašeni po Katrini, ko so za teden dni popolnoma odpovedale vse ravni oblasti, od lokalnih do zveznih. Zaradi tega dejanja policistov niso opredelili za umor. (sta)
Rim, Bruselj •
Poziv Italije
Nato naj pomaga v preiskavi glede beguncev
Foto: unhcr.org
Italija je zvezo Nato pozvala, naj pomaga pri reševanju beguncev v Sredozemlju, ki po morju bežijo iz Libije, in obenem zahtevala uradno preiskavo o tem, da naj bi zavezniške sile ignorirale poziv za pomoč ladji z begunci, na kateri je zatem umrlo okoli sto ljudi. Nato medtem trdi, da ga je Italija obvestila, da bo sama rešila zaplet z ladjo.
Zunanje ministrstvo v Rimu zahteva preiskavo v povezavi s smrtjo okoli sto beguncev, ki so poskušali prečkati Sredozemsko morje in priti do Italije. Ministrstvo želi namreč ugotoviti, ali je Natova ladja dejansko ignorirala pozive na pomoč.
Italija je namreč eno od Na-tovih ladij, ki sodeluje pri uveljavljanju embarga proti Libiji, prosila za pomoč pri reševanju ladje z begunci, na katero je italijanske organe opozoril ciprski vlačilec, je po poročanju italijanske tiskovne agencija Ansa navedlo ministrstvo.
A prošnja je bila zavrnjena, čeprav je bila Natova ladja le 28 navtičnih milj (50 kilometrov) oddaljena od 20-metrske ladje, na kateri je bilo več kot 300 beguncev, še poroča Ansa.
Italijansko zunanje ministrstvo je obenem pozvalo k razširitvi mandata Varnostnega sveta ZN za vojaško operacijo v Libiji, tako da bi ta zajel tudi pomoč beguncem na morju oz. da bi »upošteval tudi skrb in reševanje tistih, ki so bili
prisiljeni bežati na ladjah ter s tem ogroziti svoja življenja zaradi bojnih operacij«.
Tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero je v odzivu na obtožbe iz Rima danes pojasnila, da je Italija Nato v četrtek res obvestila o težavah ladje z begunci, a kmalu zatem naj bi sledilo tudi sporočilo, da bo posredovala italijanska obalna straža. »Dejstva še prihajajo na dan in skupaj z italijanskimi oblastmi se trudimo zadevo povsem razčistiti,« je še dodala.
Obenem je poudarila, da je nato v preteklosti že pomagal beguncem, med drugim marca z enim od svojih helikopterjev ter julija, ko je Natova ladja kakih 100 beguncev prepeljala v Tunizijo.
Italijanski mediji so v četrtek, sklicujoč se na eno od preživelih, poročali, da je na poti iz Libije na italijanski otok Lampedusa umrlo okoli sto ljudi. Iz Libije so odpluli minuli petek, v Italijo pa prispeli v četrtek. Trupla ljudi, ki so umrli med potjo, so vrgli v morje.
Italija se že več mesecev sooča z velikim navalom beguncev iz severnoafriških držav, predvsem iz Libije, ki v luči nasilnega konflikta po morju bežijo iz države.
Nato je bil sicer v preteklosti že tarča kritik, ker naj bi njegove enote več kot dva tedna ignorirale prošnje za pomoč z nekega čolna, ki je z 72 begunci na krovu 25. marca odplul iz Tripolija, nato pa zašel v težave. (sta)
Ptujsko • Na rešetu določila odlokov o prostorskoureditvenih objektih
Konec službe mestnega arhitekta?
Upravna enota Ptuj je maja letos županom občin na Ptujskem predlagala, da sprejmejo sklep o uporabi in spremembi določil odlokov o prostorskoureditvenih pogojih, ki določajo pogoje za gradnjo objektov in pristojnosti Službe mestnega arhitekta, ter tudi predlog za morebitno obvezno razlago 19. člena odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območje MO Ptuj izven mesta Ptuja.
Doslej je UE Ptuj v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj zahtevala tudi mnenje Službe mestnega arhitekta v primerih, ko je to zahteval občinski odlok. Vsi odloki občin vsebujejo določbe, pogojene z odobritvijo oziroma mnenjem Službe mestnega arhitekta, najpogostejša je, da se etažnost lahko poveča, če jo odobri Služba mestnega arhitekta in podobno. Tej praksi je doslej sledilo tudi ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbah zoper upravne akte upravne enote. V lanskem letu pa je prišlo do spremembe sodne prakse, ki zahteva drugačno ravnanje v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, posledično tudi drugačno ureditev občinskih aktov s tega področja. Poenostavljeno to pomeni, da prilagajanje rešitev, ki so v obliki določil prostorskih aktov sprejete na mestnem svetu oziroma svetih občin, več ne bodo mogoče, med drugim navaja Upravno sodišče v svoji sodbi iz leta 2010.
Določbe prostorskoureditve-nih pogojev morajo biti tako določne in jasne, da je mogoče na njihovi podlagi izdelati PGD brez kakršnegakoli dodatnega mnenja oziroma soglasja Službe mestnega arhitekta oziroma občinskega urbanista. Župani občin na dopis oziroma predlog UE Ptuj niso odgovorili, za to so, kot kaže, „pooblastili" Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju. V tej zvezi bodo sveti občin na Ptujskem sprejeli določene usmeritve glede izvajanja prostorskoure-ditvenih pogojev, saj po hitrem postopku ni mogoče sprejeti sprememb in dopolnitev PUP, saj gre za spremembe, ki sodijo med zahtevne. Občine v tem času tudi vodijo postopke za sprejem občinskih prostorskih načrtov, ki pa naj bi bili končani hitreje kot morebitne spremembe PUP. V vseh občinah,
Foto: Črtomir Goznik
Metod Grah, načelnik UE Ptuj
za katere Skupna občinska uprava v Spodnjem Podravju vodi postopke, bodo občinski prostorski načrti upoštevali sodbo upravnega sodišča, navajajo v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju.
Pri izdaji gradbenih dovoljenj ne bo več avtomatizma
„V postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj se ne bo več zahtevalo mnenje oziroma soglasje Službe mestnega arhitekta. Ker pa so nekatere stvari takšne, da bi bilo postopke nujno izvesti, ker so tudi družbeno koristne, smo se dogovorili, da bomo stvari reševali od primera do primera, in sicer na način, da bomo od občin oziroma Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pridobili potrebne podatke in strokovne obrazložitve. Na primer, v nekem okolju bi želeli zgraditi novi gasilski dom, po prostorskem aktu je določeno zgraditi samo pritličje, želeli pa bi zgraditi tudi nadstropje, kar je tudi normalno. Predlagali smo, da bi v primerih gradnje objektov, ki služijo javnim službam oziroma za opravljanje javne dejavnosti, postopali ne-
koliko drugače, ne čisto avtomatično, soglasje ali ne, ampak na podlagi predhodne pridobitev podatkov o že zgrajenih gasilskih domovih, šolah, cerkvah in drugih javnih objektih na teh območjih. Pomeni, če so vsi ostali javni objekti tega območja takšne gradnje, kot se načrtuje novogradnja, torej da ne gre za odstopanje, se bomo tudi mi strinjali s tem, da se zgradi v predlagani obliki. Isto naj bi bilo tudi za stanovanjske hiše, če je večina hiš v nekem naselju takšna, da imajo naklon oziroma so takšne, kot jih predvideva načrt novogradenj, potem ni nobene ovire, da ne bi bile tudi nove takšne. Mora pa biti večina takšna, to je pogoj, odstopanje pa se v nobenem primeru ne bo dovolilo.
Služba mestnega arhitekta poslej le svetovanje
V upravnih postopkih izdaje gradbenega dovoljenja Upravna enota Ptuj ne bo več zahtevala odobritve Službe mestnega arhitekta, investitorja bo seznanila, da projektov, ki vsebujejo izjemne pogoje z odobritvijo SMS glede na sodbo upravnega sodišča, ne more
šteti kot skladne s prostorskimi akti, zato bodo njihovi zahtevki za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjeni. V takšnem smislu, kot se je doslej, se služba mestnega arhitekta v postopke izdaje gradbenega dovoljenja ne bo več vključevala. Lahko pa bo posredovala določene podatke, svoja pojasnila o načinu gradnje, tradiciji, kar je lahko naša utemeljitev, šli bomo od primera do primera, formalno pa SMA ne bo organ, ki bi dal neko soglasje k gradnji. S službo kot takšno ni nič narobe, ne more pa imeti takšne pristojnosti, da bi odločala, kaj se sme in kaj ne. Prav pa je, da skrbi za neko enotno podobo gradnje. Doslej pa je to izzvenelo, kot da gre za organ, ki dovoljuje izjeme. To pa ni bil pravi namen odloka," je predlog za sprejem sklepa o uporabi in za spremembo določil o prostorskou-reditvenih pogojih, ki določajo pogoje za gradnjo objektov in pristojnosti Službe mestnega arhitekta ter predlog za morebitno obvezno razlago 19. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje MO Ptuj izven mesta Ptuj še dodatno pojasnil načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah.
Določbe prostorskoureditve-nih pogojev morajo biti tako določne in jasne, da je mogoče na njihovi podlagi izdelati PGD brez kakršnegakoli dodatnega mnenja oziroma potrditve občinske službe oziroma občinskega urbanista. Gre za to, da skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presoja pristojna upravna enota, občinski urbanist oziroma služba za prostor v tem postopku nima nove diskrecijske pravice glede prilagajanja rešitev, ki so v obliki določil prostorskih aktov sprejete na mestnem svetu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V prostorskih aktih občin na Ptujskem je vse preveč določb, pogojenih z odobritvijo oziroma mnenjem Službe mestnega arhitekta.
Pa brez zamere
Verjemi in ne sodi!
Ko se mešata religiozno in znanstveno
Pogledov na svet je več. Skoraj vsak ima svojega, pa naj je ta res njegov ali mu je (deloma) vsiljen od zunaj. Prav tako je več tudi razlag sveta. Za te razlage je značilno, da se ne nanašajo toliko na posameznika (čeprav jih tvorijo/oblikujejo tudi posamezniki), ampak nagovarjajo širšo publiko; veliko od teh tudi celotno (svetovno)publiko. Razlage sveta lahko na grobo delimo na dve veliki skupini: na religije in na znanost (znanstvene panoge). Za prve je značilno, da nas skušajo prepričati brez dokazov, da torej nagovarjajo naše verjetje, za druge je značilno, da se ukvarjajo z empiričnimi dejstvi, dokazi, izpeljavami in tako dalje. Tako preko palca lahko trdimo, da prve torej nagovarjajo našo čustveno plat, druge pa našo racionalno plat. Pomemben element prvih je zamaknjenost, občutenje, pomemben element drugih je ostra racionalna naperjenost možganov.
Seveda sta omenjena elementa prisotna tudi obratno, vendar v manjših količinah. S tem kakopak ne trdimo, da je religiozen človek nerazmišljujoč zamaknjenec in da je - obratno - znanstveni človek mehanicistično nastrojeno biološko računalo, saj imamo na primer veliko vrhunskih znanstvenikov, ki so tudi religiozni, in obratno, kar nekaj svečenikov religij, ki so opazno dejavni tudi kot znanstveniki. Kar hočemo izpostaviti, sta splošna in temeljna elementa obeh omenjenih področij človekovega udejstvovanja kot takih. Za religiozno je bolj značilno verjetje, za znanost bolj facta bruta, dejstva, strogo racionalna utemeljitev (bodisi v miselnih izpeljavah, bodisi s kalkulacijami). Nihče pri zdravi pameti ne bo rekel, da kakršenkoli bog že obstaja zato, ker je matematično in fizikalno neizpodbitno dokazano, da obstaja - kakor bo deležen prikritega posmeha tudi tisti, ki bo rekel, da je na primer splošna teorija relativnosti neizpodbitno veljavna zato, ker z vsem telesom in dušo močno čuti, da je. Razumete razliko?
Ok, zakaj to sploh pišem? Zato ker vsaj na enem, izjemno pomembnem področju za današnji čas, prihaja do mešanja religije in znanosti - do stapljanja tega, za kar obe trdita, da je načeloma nezdružljivo. Na katerem pomembnem področju, sprašujete? Na tistem, ki je najbolj odgovorno za vaše blagostanje in dobrobit - na področju (svetovne) ekonomije. Da je ekonomija znanost, ne bo sicer oporekal nihče - a trenutno prevladujoča ekonomska »teorija«, ki temelji na zloglasni »čikaški šoli« ekonomistov, uči in povzdiguje neomajno ter vsemogočno moč svobodnega trga, ki, če mu pustimo (in kar zagovarjajo bolj ali manj vse vodilne garniture »zahodnega sveta«), uredi in izravna vse nepravilnosti in je pravzaprav naravno usojen človeku, nek deus ex machina.
Svobodni trg (pri čemer je že poimenovanje nadvse sporno, saj implicira dvoje stvari: prvič, nedokazano in za lase privlečeno vzročno povezavo med splošno svobodo (posameznika, držav, sveta) in teorijo trga »čikaškihfantov«, ter drugič, to poimenovanje že vnaprej stigmatizira vsakega, ki bi si drznil dvomiti ali celo nasprotovati tej teoriji, kot sovražnika svobode), torej sistemsko deluje kot božanstvo: če ga »sprejmemo«, vanj verjamemo, bo sčasoma uredil vsa razmerja v družbi, nas odrešil in vsi bomo živeli bolje in bolj srečno, seveda - resnično svobodno. Le pustiti mu moramo, da lahko deluje prost vseh ovir - zaupati, verjeti moramo vanj. Sicer se stvari (kot lahko vidimo povsod po svetu od eksperimentov čikaških fantov v latinski Ameriki v zadnji tretjini prejšnjega stoletja pa vse do sedanjosti) najprej znatno poslabšajo (veliko ljudi je pahnjeno v totalno revščino), nekatere redke posameznike pa seveda pripeljejo do neznanskega bogastva. A to je zgolj prehodnega značaja - le dovolj močno moramo verjeti v moč svobodnega trga in mu zaupati, pa se bo na koncu vse uredilo. Problem je seveda v tem, da tega »na koncu« kar ni in ni od nikoder in ga še kar čakamo - enako kot ponovni prihod odrešenika, ki ima za priti in ga čaka vsaka generacija že krepko več kot tisoč let. Gre za zelo podobni mehanizem prepričanja in verovanja, ki je v religiji legitimen, za znanost, ki ima sama sebe skoraj že za nad-znanost, pa vsekakor predstavlja problem.
Kar prepričanje o neskončni moči svobodnega trga resnično dela religioznega, je torej dejstvo, da večina ljudi podobno kot v boga verjame, veruje tudi v svobodni trg. To so tisti, ki z uveljavljanjem svetega grala svobodnega trga mastno služijo, izjemno prefinjeno vcepili v razmišljanje ljudi, ki dejansko verjamejo in so prepričani, da je svobodni trg res tisto edino, kar že po naravi spada k svobodnemu človeškemu bitju, da nam je torej usojen in s tem nujen. Saj res, da smo po do sedaj očitnih dejstvih z uveljavljanjem nebrzdanega svobodnega trga (skoraj) vsi na slabšem, ampak kake boljše rešitve itak ne more biti, saj bi se v tem primeru podrla celotna človeška družba - da, nastopila bi globalna apokalipsa. V to smo podzavestno prepričani do te mere, da o tem sploh ne dvomimo, čeprav dosedanji rezultati teorijo svobodnega trga zavračajo kot neuspešno (za večino ljudi, seveda, ne za tiste, ki so ob tem neznansko obogateli). A kot rečeno - treba je le še bolj verjeti v vsemogočno moč svobodnega trga, še bolj slepo zaupati in svobodnemu trgu ter kapitalu dati še večjo moč, pustiti nebrzdan razmah - verjeti v neskončno, verovati ad infinitum. Neomajna moč in mantra svobodnega trga, kot nam jo prodajajo, ima torej strukturo religioznega, a se prodaja kot znanost - kar je ena izmed značilnosti ideologij. Te pa so nevarne že same po sebi, per se.
Gregor Alič
P.s.: Priznam - s tem zapisom sem odlašal kar nekaj časa, saj se zavedam zgoraj opisanega dogmatskega verjetja v moč svobodnega trga kot edino možno izbiro, kije vcepljena večini.
Ptuj • Z odprtja razstav Art Stays
Ogledi do 5. septembra
Deveti festival Sodobne umetnosti je društvo Art Stays izpeljalo skladno z načrtom, zaradi dežja je odpadel le en performens. Odprli so 16 razstav, izvedene so bile vse delavnice za otroke in odrasle, predavanja, predstave, ustvarjenih je bilo preko 200 likovnih del 100 avtorjev iz 21 držav.
Zbirka Art Stays je bogatejša iz leta v leto. Lani si jo je bilo mogoče ogledati v galeriji FO.VI, letos je bila na ogled v prostorih podjetja Tames na Ormoški cesti na Ptuju, ki je tudi eno od letošnjih novih razstavišč. Kot je povedal Jer-
nej Forbici, umetniški direktor festivala sodobne umetnosti, je pravilo, da zbirke ne prodajajo, ostaja v lasti društva. Nastaja zavidljiv umetniški fond, ki bo morda nekoč razstavljen v kateri od ptujskih mestnih galerij, kajti Ptuj bi jo nujno potreboval
že danes. Dogodki letošnjega 9. festivala sodobne umetnosti so bili dobro obiskani, festival, ki je letos potekal pod naslovom Connect (povezujemo), ima po Forbicijevem prepričanju lepo prihodnost. Že v tem trenutku gre za največji festival sodobne
umetnosti v Sloveniji, ki bo v letu 2012 praznoval skupaj z Evropsko prestolnico kulture - Ptuj partner.
Na odprtju vseh razstav letošnjih stvaritev festivala Art Stays, ki je bila 5. avgusta pred Mestno hišo na Ptuju, se je
Forbici zahvalil vsem, ki so pomagali pri njegovi izvedbi. Po odprtju prve razstave v galeriji Magistrat Mestne hiše so se ljubitelji umetnosti skupaj s For-bicijem sprehodili od razstave do razstave.
Ptujski župan Štefan Čelan se je v krajšem govoru na odprtju vseh razstav zahvalil ekipi Art Stays s Forbicijem na čelu z željo, da se v letu 2012 vsi skupaj pokažemo v največjem in najlepšem sijaju, kot se za partnerico v projektu Evropske prestolnice kulture tudi spodobi. Festival prerašča okvire mesta. Po letu 2012 se bo treba še posebej dobro organizirati, če bomo še naprej želeli ohra-
niti takšen standard festivala, kot smo mu priče že danes, glede na obseg sredstev, ki je potreben, da se lahko tako velik projekt izpelje v tako majhnem okolju, kot je MO Ptuj. Enako velja tudi za glasbeni del festivala Art, v sklopu katerega poteka festival Art Stays. Za leto 2012 so okviri predvideni in tudi zaključeni, čim prej pa bo treba poiskati rešitve po tem letu, ker bodo že prihodnje leto nekateri sistemski viri usahnili, da bi se projekt lahko tudi v prihodnje uspešno razvijal in Ptuj še močneje zasidral na evropskem zemljevidu festivalskih mest.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
S slovesnosti ob odprtju razstav festivala Art Stays pred Mestno hišo 5. avgusta
Razstave letošnjega 9. mednarodnega festivala sodobne umetnosti si je mogoče ogledati na 16 razstaviščih do 5. septembra.
Ormož • Letos kar dva festivala naenkrat
Pričela sta se O.F.A.K. in Stunf
Minuli petek se je z otvoritveno zabavo pričel že tretji Ormoški festival aktivnih klubov (O.F.A.K.), ki iz leta v leto raste, tako da so mu letos dodali še kulturni festival Štunf. Dober teden koncertov, delavnic, najrazličnejših kulturnih večerov in športnih dogodkov čaka mlade in zabave željne ta teden v Ormožu. Dogajanje poteka v organizaciji Kluba ormoških študentov (KOŠ) in Mladinskega centra Ormož (MCO).
Za nami sta že dva vroča, dobro obiskana koncertna večera. V petek so nastopili Crazy Lemon, Ian F., Aneuria + KayKay, Vid Vai b2b Evano, Dj Brlee in Mark Safrano, v soboto pa na ska-večeru The skatolics (SLO), Discoballs (Češka) in Hog ho-ggidy hog (Južnoafriška republika). Skupno bo na sporedu pet glasbenih večerov s petimi različnimi zvrstmi glasbe (hiphop, ska, elektronska glasba, rock in klasika). Nedeljski in ponedeljski večer sta bila v znaku festivala Štunf z gostovanjem gledališča Glej z mono-dramo Damirja Avdica Most na krvi, nastopila pa je tudi Impro liga z Banda ferdamana (MB). „Štunf je ŠKIS-ov festival, ki ga zveza vsako leto zaupa v organizacijo enemu izmed klubov in letos ga gosti naš klub," je povedal Rok Šumak, predsednik KOŠ-a. Proračun festivalov je okrog 25.000 evrov, od tega so mladi kar 9.000 evrov pridobili od sponzorjev.
Mladi uživajo tudi v športu in glavni del športnega dogajanja bo v četrtek s turnirjem v odbojki na mivki, v soboto pa je že potekalo rolkarsko tekmovanje, ki pa ni bilo ravno tekmovalne narave, saj je bilo namenjen temu, da gostje prikažejo svoje spretnosti na poligonu z objekti, je povedal Robi Oravecz. To je bilo že sedmo to-
Foto: Viki Ivanuša
V delavnici ustvarjanja kavarniške opreme se je zvrstilo precej mladih s spretnimi rokami in originalnimi idejami.
Foto: Viki Ivanuša
Rolkarji so na objektih izvajali prave vragolije; na fotografiji je Danijel Krempl iz Negovskega Vrha pri Benediktu.
rektorica MCO, kjer so pripravili potrebno dokumentacijo. Dogovarjajo se, da bi čim več objektov mladi naredili kar sami pod nazorom mojstrov. Po festivalih se bodo pričeli ukvarjati s praktično izvedbo tega projekta, park pa se bo verjetno nahajal na parkirišču ob Mestni grabi.
Istočasno z rolkarskim srečanjem je v Mestni grabi potekala delavnica izdelovanja kavarniške opreme iz odpadnega materiala. Udeleženci so ustvarili priročne mizice in stolčke iz plastičnih zabojčkov, ki so jih povezali z žico in na vrhu pritrdili leseno odlagalno površino, vse skupaj oblekli v debelejši papir in polepšali z domišljijskimi risbami. Te posrečene kavarniški elemente lahko vidite na mali terasi v gradu, kjer bo ves teden ob jutrih delovala kavarna. V Ormožu so te dni gostje iz vse Slovenije, saj organizatorji nudijo brezplačno kampiranje in želijo goste zadržati v mestu več dni.
Viki Ivanuša
vrstno druženje, na katerem se je predstavilo deset rolkarjev iz Maribora, Ormoža in okoliških krajev. Trud so nagradili s simbolnimi nagradami, saj ta športna zvrst poteka lahkotneje, brez pretirane tekmovalnosti.
Rolkar Danijel Krempl iz Negovskega Vrha pri Benediktu se s tem športom ukvarja osem let, že od osnovne šole. Povedal je, da je bilo na začetku precej nerodnih padcev, da pa se spretnosti da naučiti predvsem z vztrajnim poizkušanjem. Rol-karji ne nosijo čelad, ker imajo občutek, da jih ovirajo in se z njimi ne počutijo varneje. Sogovornik je priznal, da se pri rolka-nju po stopnicah lahko zgodijo tudi kakšne resnejše poškod-
be, pri običajnem treningu na objektih pa lahko računa le z zvinom gležnja in kakšnim zlomom. Deske si resni rolkarji sestavijo sami glede na potrebno širino, dolžino in druge želje, zanimivo pa je, da je na vrhu na desko pritrjen smirkov papir, ki omogoča izvajanje trikov. Sicer so pa rolkarji posebna kasta športnikov, so zelo sploščeni, igrivi, zabavni, radi se družijo in so zelo komunikativni.
Zanimanje za ta šport je v Ormožu očitno precej veliko, saj so študenti v sodelovanju z MCO dali pobudo za ureditev rolkarskega parka. „Prija-vili smo se na projekt Mladi v akciji in bili smo uspešni," je povedala Marjanca Korotaj, di-
Foto: Viki Ivanuša
Ob večerih za vikend vabijo koncerti, čez teden pa gledališke predstave, literarni in filmski večeri.
Jadranje
Imamo tri mlade jadralne mojstre
Stran 12
Atletika
Kolaričeva državna prvakinja, a brez norme Stran 12
Rokomet
Trener T. Matjašič: Prva B-liga ni utopija
Stran 13
Rokomet
D. Sok in B. Lah gresta sodit v Argentino
Stran 13
Nogomet
Dobra predstava Zavrča in NŠ Drava
Stran 14
Rancarija
V pričakovanju jubelej-ne prireditve leta 2012 Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, MIlan Zupane, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Komik, Simeon Gonc, Sebi Kolednlk, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Eslh, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznlk, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušlč
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Aluminij - Bela krajina 4:0 (2:0)
Razlika v kvaliteti je bila prevelika
STRELCI: 1:0 Kurež (5), 2:0 Kurež (42), 3:0 Režonja (78), 4:0 Petek (90)
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bajlec, Sambolec, Bingo, Medved (Petek), Režonja, Spa-hič (Pečovnik), Kurež, Rešek, Ploj (Kmetec). Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v uvodnem srečanju novega prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi slavili zmago ter upravičili vlogo favorita. S tem so seveda razveselili svoje privržence. Kljub vsemu pa je bilo nekaj negotovosti, saj se je o ekipi Bele krajine malo govorilo in je bila zato prava neznanka. Spremembe pa so bile tudi pri Kidričanih, o katerih pa vemo, da so igrali dobro na pripravljalnih tekmah proti močnim nasprotnikom, vprašanje je bilo le, kako bodo svojo dobro formo prenesli še v prvenstvo.
Vse dileme so bile hitro
ovržene, saj so domači nogometaši že v peti minuti dosegli vodeči zadetek. Žogo je za hrbet gostujočega vratarja potisnil Robert Kurež. Nogometaši Aluminija so tudi po vodstvu nadaljevali dobro igro ter imeli še nekaj priložnosti za zadetek. Tako nista bila natančna Denis Rešek v 30. in 41. minuti. Dvakrat je iz prostega strela poizkušal ka-petan Denis Topolovec. V 42. minuti pa se je mreža gostov še drugič zatresla. Ponovno je bil strelec Robert Kurež, ki je izkoristil lepo podajo Aljaža Medveda z desne strani. Tudi gostje so se trudili po svojih močeh, imeli so nekaj polpri-ložnosti. Še najbližje zadetku so bili, ko niso uspeli zadeti enajstmetrovke.
Pri Aluminiju je moral trener Bojan Flis narediti menjavo. Zaradi rahle poškodbe je v slačilnici ostal Aljaž Medved, v igro pa je vstopil Timotej Petek. Sicer pa se igra ni bistveno razlikovala od tiste v prvem polčasu. Domači nogometaši so nadzirali potek
Boks • Dejan Zavec
Bitka v Biloxiju
Promotor dvoboja za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF v velterski kategoriji med Deja-nom Zavcem in Andreem Ber-tom Lou DiBella je udaril na polno z udarnim naslovom dogodka Battle in Biloxi oziroma Bitka v Biloxiju. Pred bitko v ringu pa se obeta bitka za prosto mesto v kompleksu Beau Rivage Resort & Casino, ki sprejme približno 1500 gledalcev. Znane pa so tudi cene vstopnic, ki so 50, 100 in 150 dolarjev. O lokaciji dvoboja v Biloxiju je Dejan Zavec dejal: »Kjerkoli na tem planetu bi boksal, bi bilo v redu. Če bi sam izbiral lokacijo, bi izbral najverjetneje katero drugo mesto. Pa vendarle, vse se zgodi z nekim namenom in sam nisem obremenjen s tem, kje bo dvoboj, saj bi lahko ta bil na severnem ali južnem polu. V tem trenutku pa je zame veliko pomembneje kot kraj dogajanja to, da sem zdrav in se dobro pripravljam.« Bitka v Biloxiju se bo 3. septembra zgodila v prestižnem hotelu Beau Rivage Resort & Casino in na to temo naš svetovni prvak nadaljuje: »Gre za kompleks, ki sodi pod okrilje MGM-hotelov in
igre. Imeli so terensko pobudo. Gostje so se sicer trudili in imeli občutek, da bi še lahko kaj naredili na tem srečanju, vendar je bila tokrat razlika v kvaliteti prevelika. Ves njihov optimizem pa je ugasnil v 78. minuti. Domači so izvedli hiter napad, žoga je prišla do Gregorja Režonje, ki je nekoliko z leve strani naredil korak, dva in z močnim udarcem premagal gostujočega vratarja ter povišal vodstvo svoje ekipe. Da pa ni ostalo pri tem rezultatu, je v zadnji minuti srečanja poskrbel mladi Timotej Petek. Takšni zadetki so najslajši in to ne glede na višino rezultata in seveda nogometašem veliko pomenijo kakor tudi gledalcem in navijačem Aluminija, ki so zadovoljni zapuščali stadion v Kidričevem.
Robert Kurež, nogometaš Aluminija: »Seveda sem vesel zmage, ki je toliko bolj pomembna, ker je to prvo srečanje novega prvenstva. Po štirih letih sem se vrnil v Aluminij, in to na najboljši možni način, saj sem dosegel dva
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v uvodnem srečanju novega prvenstva upravičili vlogo favorita.
boksati v njem je velika stvar. Po moje je veliko večja, kot veliko poznavalcev sploh ve, kajti najodmevnejši dvoboji se odvijajo v Las Vegasu in New Yorku, vendar če ta veriga hotelov vzame katerokoli prireditev pod svoje okrilje in vanjo tudi investira potrebna finančna sredstva, potem gre absolutno za velik dogodek. Za primer pa naj že dodam, da v Združenih državah Amerike vse stvari, kar se tiče marketinga in organizacije Bitke za Biloxi, potekajo na visokem nivoju.«
Akcije za potovanje na Bitko za Biloxi že potekalo in posebno naj bi organiziral po boksar-jevih podatkih Fan Club Dejan Zavec. Svetovni prvak v velter-ski kategoriji na tiho pričakuje tudi izdatno pomoč navijačev na dvoboju v Združenih državah Amerike in še dodaja: »Zelo bom vesel vsakega posameznika, ki me bo prišel spodbujat v ZDA. Prav tako pa bom vesel tudi vseh tistih, ki bodo doma trdo stiskali pesti in navijali zame.« Mene-džer Dejana Zavca Ulf Steinforth je pozval vse navijače, naj pridejo pomagat Mr. Simpatikusu na dvoboj, hkrati pa je v vseh javnih
nastopih ali intervjujih zelo prepričan, da bo Zavec premagal Berta. To je na nek način pričakovati od menedžerja in Zavec je o tej prepričanosti njegovega tabora iz SES Boxinga povedal: »Glede na preživeto in doživeto z mano je moj menedžer Ulf Steinford absolutno prepričan v moj uspeh. In tudi če bi bila obratna situacija, da bi bil jaz Ulf in Ulf Dejan, bi zagotovo popolnoma verjel v svojega varovanca. Zaveda pa se tudi dejstva, da bo
zadetka. Zmaga je zaslužena. Igrali smo dobro in želim si, da bi bilo tako tudi v nadaljevanju prvenstva.
Danilo Klajnšek
dvoboj izjemen, pa vendarle potem verjame na koncu v mene, kar mi daje dodatno podporo ali oporo. Prav tako pa je to zame še dodatna spodbuda za še bolj zavzeto treniranje in prava motivacija.« Motivacija za delo ali za treniranje ni bila nikoli sporna pri Dejanu Zavcu, ki trenutno vsak dan preživi v telovadnici v Mag-deburgu na sparing treningih približno pet ur. V tem tednu že izjava taktično-tehnične treninge v ringu in vsa ekipa na čelu s trenerjem Dirkom Dzemski-jem išče pravo pot do Zavčeve zmage na njegovem absolutno najtežjem prihajajočem dvoboju do sedaj proti neugodnemu Američanu Andreu Bertu.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Pred Dejanom Zavcem je Bitka v Biloxiju
Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 4. KROGA: Triglav -Maribor 0:2 (0:1); strelca: Berič 44., Mezga 70. z 11 m, Nafta -Olimpija 1:1 (0:0); strelca: Polare-czki 64., Škerjanc 57., Rudar Velenje - Mura 05 1:0 (1:0); strelec: Tolimir 17., HIT Gorica - CM Celje 2:0 (2:0); strelca: Plut 7., Žigon 24., Domžale - Luka Koper 1:1 (1:0); strelca: Knezovič 20., Osterc 55.
1.	MARIBOR 4
2.	DOMŽALE 4
3.	RUDAR VEČENJE4 4 4 4 4 4 4
4	0	0	8:3	12
3	1	0	8:1	10
2	0	2	7:4	6
2	0	2	5:3	6
1	2	1	4:6	5
1	1	2	5:5	4
1	1	2	5:5	4
1	1	2	2:4	4
1	0	2	2:12	3
0	2	2	2:5	2
4.	CM CELJE
5.	OLIMPIJA
6.	HIT GORICA
7.	NAFTA
8.	MURA 05
9.	TRIGLAV
10.	LUKA KOPER 4 PARI 5. KROGA - PETEK ob
19.00: CM Celje - Nafta, SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - HIT Gorica, Maribor - Domžale, NEDELJA ob 17.00: Mura 05 - Triglav, NEDELJA ob 19.00: Olimpija - Rudar Velenje.
Danilo Klajnšek
Po 4. krogu le še Maribor 100-odstoten
Nogometaši v Prvi Ligi so minuli konec tedna odigrali tekme 4. kroga. Po pričakovani in rutinirani zmagi nad skromnim Triglavom imajo le še Mariborčani 100-odsto-tni izkupiček. Domžale so
namreč doma le remizirale s Koprom, pri katerem si je trener Vlado Badžim z osvojeno točko kupil nekaj »miru v hiši«. Rudar je doma v slabem obračunu minimalno ugnal Muro 05, soboški »otroški vrtec« pa seveda čaka krčevit boj za obstanek. Gorica je doma po pričakovanjih ugnala Celjane, ki v gosteh niso niti senca ekipe z domačega terena. V zadnjem srečanju 4. kroga ja doma Nafta gostila Olimpijo, ki je po bridkem evropskem porazu v četrtek iskala točke priključka vodilnemu Mariboru. Ni jih našla, saj se je pod Lendavskimi goricami morala zadovoljiti le s točko.
tp
2. SNL
REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Bela krajina 4:0 (2:0), Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 0:1 (0:1), Krško - Garmin Šenčur 1:1 (1:0), Simer šampion - Interblock 0:4 (0:0), Kalcer Radomlje - Roltek Dob 1:2 (0:0)
1.	ALUMINIJ 1 1 0 0 4:0 3
2.	INTERBLOCK 1 1 0 0 4:0 3
3.	ROLTEK DOB 1 1 0 0 2:1 3
4.	ŠMARTNO 1928 1 1 0 0 1:0 3
5.	KRŠKO 10 10 1:1 1
6.	GAR. ŠENČUR 10 10 1:1 1
7.	KAL. RADOMLJE 1 0 0 1 1:2 0
8.	DRAV. KOSTROJ 10 0 1 0:1 0
9.	SIMER ŠAMP. 10 0 1 0:4 0
10.	BELA KRAJINA 1 0 0 1 0:4 0
Danilo Klajnšek
Jadranje • Tekmovalci BD Ranca Ptuj
Imamo tri mlade jadralne mojstre
Brodarsko društvo Ranca Ptuj ima zelo uspešno jadralno sekcijo in tri mlade mojstre: Jureta Medveda, Vida Laha in Uroša Judeža, ki so se udeležili mladinskih evropskih in svetovnih prvenstev. Na največjem tekmovanju je bil Medved, saj je v razredu Laser 4.7 nastopil na svetovnem prvenstvu v San Franciscu. 112 jadralcev se je pomerilo v zalivu pod mostom Golden Gate Bridgegom in otočkom Alcazar, kjer so bile zaradi različnih tokov in močnega vetra težke razmere. Kljub temu je s konstantnim jadranjem Medved prišel v zlato skupino med najboljše in je na koncu zasedel zelo dobro sedemnajsto mesto na svetu. Pred odhodom je na tiho upal na uvrstitev med najboljših dva-intrideset, kar je s sedemnajstim mestom več kot presegel in Jure Medved je o svojem nastopu v San Franciscu na mladinskem svetovnem prvenstvu v jadranju razreda Laser 4.7 dejal: "S svojim nastopom na tem svetovnem prvenstvu sem zelo zadovoljen, saj sem dosegel boljši rezultat od pričakovanj, prav tako pa je bil neverjeten občutek jadrati na tako velikem tekmovanju. Lahko pa rečem tudi, da sem taktično in tehnično zelo dobro jadral, prav tako pa mislim, da sem bil eden izmed najbolje pripravljenih jadralcev na tem tekmovanju." Na hkratnem mladinskem svetovnem in evropskem prvenstvu
razredov Laser Standard in Laser Radial v La Rochellu sta nastopila še dva mlada ptujska jadralca Vid Lah in Uroš Judež. Slednji je v jadranju že deset let in je pri devetnajstih letih nastopil v Franciji v Olimpijskem razredu Laser Standardu. Glede na zahtevnost tekmovanja in močno konkurenco je na koncu osvojil 130. mesto, medtem ko je bil v posamezni regati najboljši osemindvajseti. Ne glede na morda malo višje številke predstavlja uspeh že dejstvo, da je Judež jadral med svetovno in evropsko elito in je o svojem nastopu povedal: "Na to veliko tekmovanje sem odšel s ciljem, da bi dosegel čim boljši rezultat in glede na svojo trenutno pripravljenostjo sem z nastopom v izredno težkih pogojih in konkurenci kar zadovoljen. Na tem prvenstvu je bila predvsem pomembna taktika in ne toliko sama fizična moč. Nastop v Franciji pa mi je dal še dodaten zagon, da bo treba v prihodnosti še bolj zavzeto delati za odmevnejše rezultate na velikih tekmovanjih." Najmlajši Vid Lah je prav tako tekmoval v La Rochellu na hkratnem evropskem in svetovnem prvenstvu v Laser Radialu. Na tem tekmovanju je bilo skupno prijavljenih kar 274 jadralcev in Lah je bil v starostni skupini do 19 let uvrščen na 169. mesto, medtem ko je bil do 17. leta uvrščen na 42. mesto. O svojem nastopu Lah nadaljuje: "Mi-
Foto: Črtomir Goznik
Jure Medved sedmenajsti na mladinskem svetovem prvenstvu
slim, da je uspeh že, da sem se uvrstil v reprezentanco. Pred nastopom v Franciji sem veliko delal ali se pripravljal in mislim, da sem na tekmovanju dobro opravil s svojim nastopom in sem dobro zastopal Slovenijo." Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je dalo letos na
tri velika tekmovanja tri mlade jadralne mojstre, ki so v tej sezoni naredili korak naprej. Jure Medved, Uroš Judež in Vid Lah imajo pravi jadralni potencial in s trdim delom lahko v prihodnjih letih od njih pričakujemo še odmev-nejše rezultate.
David Breznik
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Kolariceva znova državna prvakinja, a še vedno brez norme
Dvajseto državno atletsko prvenstvo, ki ga je v soboto in nedeljo gostil Koper pred polnimi tribunami mestnega stadiona, je Atletskemu klubu Cestno podjetje Ptuj prineslo lepo bero kolajn. Nina Kolarič je že četrto leto zapored osvojila naslov državne prvakinje, a želene norme za nastop na svetovnem prvenstvu v Daegu-ju, ki se začenja čez dobra dva tedna, ji v Kopru ni uspelo doseči. Poleg Kolaričeve so ptujski atleti nanizali še pet kolajn.
»Nisem zadovoljna, saj sem si želela izpolniti normo za svetovno prvenstvo, ki se mi letos izmika. Imam še dve tekmi, da jo dosežem, ter končno tudi dober občutek, ker mi je uspelo popraviti največjo napako v zaletu. Na zadnjih tekmah sem se na koncu zaleta skoraj povsem ustavila pred odrivno desko, namesto da bi izkoristila hitrost,« je svoj nastop komentirala Kolariceva. Najdaljši skok ji je uspel v drugi seriji, ko jo je odneslo do 643 centimetrov, skratka v območje šestih metrov in pol, kar je njeno povprečje letošnjih skokov.
Poleg treh neuspešnih poizkusov s prestopom, kjer je bila po oceni trenerja Gorazda
Rajherja blizu normi, ki znaša 665 centimetrov, je najboljša ptujska atletinja skočila še 637 in 639 centimetrov, kar kaže na njeno konstantnost, manjka pa pika na i. Kolaričeva ne mi-
sli vreči puške v koruzo, zato lov na normo nadaljuje v petek v Novi Gorici, v nedeljo pa na Ptuju. Ptujski atletski delavci bodo pripravili atletski miting s skokom v daljino kot osre-
Foto: Črtomir Goznik
Na državnem prvenstvu v Kopru je Kolaričeva rutinirano zmagala, lov na normo pa bo nadaljevala v petek v Novi Gorici, v nedeljo pa še na Ptuju pred domačimi gledalci.
dnjo disciplino, Kolaričeva pa bo prav na zadnji dan pred domačo publiko naskakovala normo.
Med ptujskimi atleti sta se v metalskih disciplinah izkazala Rok Grdina in Dejan Doki. Grdina je z osebnim rekordom 44,93 metra osvojil drugo mesto v metu diska in s tem zaokrožil sezono, v kateri je naredil velik rezultatski napredek. Veteran Doki, ki je bil državni prvak v metu krogle pred petnajstimi leti, pa je tokrat s solidnim metom 15,13 metra zasedel tretje mesto.
Prijetno presenečenje in novi up pujske atletike je postala dvajsetletna Tina Čačilo, ki si je pritekla dve drugi mesti v tekih na srednje proge. Prvi dan je v teku na 5000 metrov zaostala le za legendarno Heleno Javornik, ure pa so se zaustavile na 18 minut in 51,26 sekunde. Za zmagovalko teka na 3000 metrov pa je zaostala za dobrih deset sekund (10 minut in 46,66 sekunde. Zbirko kolajn na srednjih progah za ptujske atletinje pa je dopolnila Urška Škerget s tretjim mestom v teku na 800 metrov s časom 2 minuti in 20,31 sekunde.
ue
Tenis • Turnir U-12
Na Ptuju močan turnir selekcije U-12
Od torka, 9., do sobote, 13. avgusta, bo v Termah Ptuj potekal močan turnir 2. ranga za igralce do 12. leta starosti, imenovan »Ta mali svet«. Gre za turnir nacionalnega ranga, le državno prvenstvo je močnejše. V najstarejšem slovenskem mestu pričakujejo kar 88 mladih igralcev tenisa (46 dečkov in 42 deklic), kar nedvomno priča o kvaliteti in prepoznavnosti turnirja, med njimi pa bodo tudi štirje nadebudni člani Teniškega kluba Terme Ptuj. Med dečki bodo domače barve branili Martin Domajn-ko, Urban Gomilšek in Jure Glodež, pri deklicah pa bo domač adut Hana Simonič.
Prvi in drugi dan bo namenjen kvalifikacijam (po sistemu »round Robin« ali vsak z vsakim v skupini), najprej bodo igrali dečki, v sredo pa še deklice, nato pa bo od četrtka do sobote na sporedu glavni turnir. Vsekakor lepa popestritev dopustniških dni, seveda pa si predvsem domači igralci tenisa zaslužijo podporo občinstva, zato organizatorji toplo vabijo v Terme vse, ki jih ta šport zanima.
tp
Plavanje • DP v Radovljici
Osebni rekordi ptujskih plavalcev in plavalk
Radovljica je od četrtka do nedelje gostila naše najboljše mlade plavalce in plavalke na odprtem državnem prvenstvu. Plavalni klub Terme Ptuj je na to tekmovanje poslal Tima Vidoviča, Aljaža Puža, Loro Grobe-lšek in Nušo Šerbec. Glede na prijavljene čase so se v ptujskem klubu nadejali kakšne medalje, vendar jim je ta kljub dobremu plavanju ušla, tako da so vpisali nekaj četrtih mest. Natančneje tri nehvaležna četrta mesta si je priplaval Vidovič, ki je v želji po medalji malo pozabil na nasvete trenerja Jureta Rozmana, in eno je dodala še Grobelškova. Oba plavalca sta še kadeta in Vidovič je postavil nekaj osebnih rekordov ter je najboljše znamke popravil na 50 in 100 metrov prsno. Grobelškova žal ni popravila osebnih rekordov, ampak je na 50 in 100 metrov hrbtno popravila svoje najboljše čase v tej sezoni, vendar tudi ti tokrat žal niso bili dovolj za medaljo. Še večjo in močnejšo konkurenco sta imela Aljaž Puž in Nuša Šerbec, ki tekmujeta v mladinski konkurenci. Zanimiv je na primer statistični podatek, ki kaže velik napredek pri Pužu, saj je ta postavil osebne rekorde na 100 metrov prosto, 400 metrov prosto in 100 metrov hrbtno, medtem ko je Šerbčeva dosegla novo najboljšo osebno znamko na 200 metrov prsno. Predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman je o nastopih svojih plavalcev na državnem prvenstvu v Radovljici dodal: "Zelo sem zadovoljen z rezultati in uvrstitvami naših mladih plavalcev. Ti so v izredno močni konkurenci dobro opravili s svojimi nastopi in le malo nam je zmanjkalo do kakšne medalje. Vsi naši plavalci in plavalke so v glavnem v štirih dneh tekmovanja nastopili v vsak dan v dveh disciplinah, kar nakazuje njihovo vsestranskost. Tekmovali so v različnih disciplinah in slogih, kar tudi dokazuje, da imamo dobre mlade tekmovalce tako v sprintu kakor tudi na srednjih progah." Štirje nastopajoči iz Plavalnega kluba Terme Ptuj so v Radovljici dobro opravili svoje nastope na državnem prvenstvu, na katerem je kot sodnica sodelovala tudi članica ptujskega kluba Alenka Vaupotič.
David Breznik
Šah • Člansko DP
Za naslov najboljšega tudi dva člana ŠD Tehcenter Ptuj
Konec prejšnjega tedna se je v Ljubljani pričelo 21. državno šahovsko prvenstvo za člane in članice. Med desetimi šahisti iz šestih slovenskih klubov in društev po dolgem času nastopata kar dva člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, velemojstra Aleksander Beljavski in Jure Bori-šek. Oba sta bila na prvenstvo uvrščena na osnovi ratinga, enako kot VM Marko Tratar. Trije udeleženci so dobili pravico nastopa na osnovi uvrstitve na lanskem državnem prvenstvu, štirje pa na osnovi letošnjih kvalifikacij.
Državno prvenstvo članov je obenem tudi XIX. memorial dr. Milana Vidmarja in kar 5 velemojstrov mu daje pravo vrednost. Prvi nosilec Luka Lenič z 2634 ratinškimi točkami brani naslov prvaka iz lanskega leta. Drugi po ratingu je s 2613 točkami VM Aleksander Beljavski, Jure Bori-šek pa je z 2543 točkami na četrtem mestu.
Žreb je že v prvem kolu namenil medsebojni dvoboj Ptujčanov. Če bi morda pomislili, da se bosta šahista sporazumela za remi, pa tega nikakor nista pokazala za šahovnico. Partija se je sicer res končala z delitvijo točke, vendar šele po ogorčenem boju po skoraj štirih urah in opravljenih 47 potezah. V nedeljskem drugem kolu sta oba Ptujčana remizirala.
Včeraj se je Beljavski pomeril z branilcem naslova Luko Leničem, Borišek pa z borbenim Tratarjem, ki je bil svoj čas tudi član ptujskega društva. Enako velja za današnji dvoboj med Beljavskim in Leonom Ma-zijem, tudi slednji je bivši član ptujskega društva. Borišek pa bo imel ponovno težko delo proti petemu nosilcu Mateju Šebeniku.
Redna kola potekajo vsak dan od 16.30 dalje vse do sobote, 13. avgusta. Zadnje, 9. kolo bo v nedeljo, 14. avgusta, s pričetkom ob 10. uri.
Na ženskem delu turnirja nastopa 17 šahistk, med katerimi pa ni članic Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, saj bodo v času od 12. do 18. avgusta nastopile na mednarodnem turnirju Ptuj Open Spodnje Podravje 2011. Naslov prvakinje pa brani MM Vesna Rožič, članica ŽŠK Maribor, ki je tudi prva nosilka prvenstva.
Silva Razlag
Rokomet • Tomi Matjašič, trener RK Drava
1. B-liga ni utopija
Rokometaše Drave, ki bodo tudi v novi sezoni nastopali v 2. slovenski rokometni ligi vzhod, bo novim zmagam naproti popeljal nov trener. Na vročo ptujsko rokometno klop je sedel 25-le-tni absolvent Fakultete za šport Tomi Matjašič, ki prihaja iz Go-rišnice, kjer je pred leti sam igral rokomet. V najstarejše slovensko mesto prihaja z odličnimi priporočili dr. rokometa Marka Šibile, ki je bil na »faksu« tudi njegov profesor. Motiva za delo mlademu trenerju s prav tako mladimi ptujskimi rokometaši ne manjka.
Glede na to, da ste širši okoliški rokometni javnosti dokaj neznani, bi vas prosil, da na začetku nekaj več poveste o sebi in svojih dosedanjih rokometnih korakih.
Prihajam iz Gorišnice, kjer sem tudi pričel trenirati rokomet, vse od mini rokometa do članov. Pri prehodu iz mladinske v člansko vrsto sem se vpisal v ptujsko gimnazijo in se tako odločil za šolo. Šola je le na prvem mestu in od znanja vsekakor imam več kot od rokometa. Nato sem se vpisal na Fakulteto za šport, tam dobil priložnost in se v 3. letniku usmeril v rokomet, saj je ta šport »moja droga«. Odločil sem se za delo rokometnega trenerja, se v tem času veliko naučil, moj mentor je bil namreč dr. Marko Šibila. Po teh dveh letih sem nato dobil ponudbo, profesor me je povprašal o tem, če bi me delo zanimalo delo na Ptuju pri članih.. Seveda me je zadeva zanimala, saj se v teh vodah vidim tudi v bodoče in tako sem prišel v Dravo.
Kako dobro pa pravzaprav poznate ptujsko ekipo? Ste rokometaše Drave kaj spremljali v pretekli sezoni?
Igralce poznam dobro. Poznam jih tudi osebno in tudi zaradi tega sem se odločil, da pridem na Ptuj. Neka prednost namreč prav gotovo je, če poznaš kader, kot pa če prideš v nepoznano okolje. Člani so pri meni hiter začetek, ponavadi se vse prične pri mlajših selekcijah, toda odločil sem se, da sprejmem izziv.
Na Ptuju se v zadnjem času dobro dela z mladimi. Boste
Tomi Matjašič
tudi vi nadaljevali z začetim oz. bo delo z mladimi, domačimi močmi tudi vaše vodilo za naprej?
Zagotovo. Tako mi je bilo rečeno že na začetku in zaradi tega sem bil na Ptuju tudi pripeljan. Vse namreč v željii, da se dela z domačim kadrom, se vzgaja ta kader, da se dela kvalitetno, saj imaš tako neko zaledje. Vsekakor so domači igralci v prvem planu. Imeli bomo sicer dve ekipi, poleg članov še mladino, tako da bomo videli, kako bo z igralci od drugod. Ne bo sicer nič pretresljivega, morda le dva ali trije rokometaši, saj so pogajanja še v teku.
Kakšen rokomet lahko ptujski rokometni navijači pričakujejo pod vašo taktirko?
Že v začetku mi je bilo omenjeno, da bi se naj igral atraktiven rokomet za gledalce, tako da bomo delali na tem, da bi igrali atraktivno in hitro z veliko protinapadi, v obrambi pa čim bolj agresivno. Če pa ne bo šlo s protinapadi in polprotinapadi, pa bomo skušali odigrati kontinuiran napad, vse s ciljem, da se doseže zadetek.
Kako pa si vi kot novinec predstavljate sodelovanje z ostalimi klubskimi sferami (upravni odbor, ostali stro-
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Prva pripravljalna tekma
Pred prvo pripravljalno tekmo v torek, 9. avgusta, proti Mariboru so Ormožani pod taktirko trenerja Saša Prapotni-ka opravili že trinajst treningov. Ob ponedeljkih, sredah in petkih so treningi dvakrat dnevno.
Ker ekipo sestavljajo večinoma študentje, je obiskanost treningov skoraj 100-odstotna. Treningi, kjer je bil poudarek na fizični pripravljenosti, so potekali v športnem parku Mestna graba. Z žogo in dvorano se je
Rokomet • Sanja Potočnjak, ŽRK MT
Po prvi poškodbi sem razmišljala o koncu kariere
Foto: Črtomir Goznik
kovni kader)? V prvi vrsti mislim predvsem na Marka Kaca, koordinatorja vseh starejših selekcij v klubu.
2 Markom se odlično razumeva. 2 njim sem tudi urejal večino stvari, ko sem prihajal v klub. Prav tako lahko podobno rečem za upravni odbor. Nekajkrat smo se že pogovarjali, tako da je zaenkrat glede tega vse v redu in dobro sodelujemo. Poudarek pri delu v klubu bo predvsem na tem, da se bo iz mlajših v starejše selekcije omogočal čim lažji prehod, zato bomo morali sodelovati vsi trenerji v klubu.
Res je da ste šele dobro začeli priprave za novo sezono 2011 / 2012, pa vendar me zanima, kaj želite doseči v letošnji sezoni. Kakšne cilje ste si zadali s člansko ekipo rokometašev Drave? 1. B-liga; utopija ali realnost?
Morda ni ravno utopija, morda je realnost, toda za dosego tega cilja bo treba res trdo delati. Problem je v tem, da imamo relativno »tanek« kader. Sicer pa je težko sedaj govoriti o tem. Raje več povem čez kakšen mesec, ko bomo imeli za seboj že nekaj tekem. Napovedoval ne bi ničesar, si pa vsekakor želim, da bi imeli čim več uspehov.
Tadej Podvršek
Pred kratkimi so priprave na novo sezono pričele rokometa-šice Mercatorja Tenzorja. Že na prvem zboru smo videli nov-star obraz, saj se je na Ptuj po kar petih letih vrnila Sanja Potoč-njak. Omenjena rokometašica v dosedanji karieri kljub mladosti ni imela sreče s poškodbami, saj so ji le-te že pošteno prekrižale športne načrte. Sedaj se končno počuti dobro in komaj čaka, da v matičnem klubu pokaže, da je vse hudo za njo. S soigralkami, ki jih dobro pozna še od prej, se dobro razume, v nadaljevanju pa je razkrila tudi nekaj načrtov za prihajajočo sezono.
Po dolgih petih letih ste se vrnili v »domačo jato«. Kakšno je vzdušje sedaj, če bi ga primerjali s tistim pred leti, in kako dobro pravzaprav poznate sedanji kader?
Prvi vtisi so res lepi, saj sem se praktično vrnila domov. Večino punc poznam od prej, saj smo skupaj trenirale; takrat sicer pri nižjih selekcijah, sedaj pa pri članicah. Z menoj je v mlajše selekcije prišla tudi mlajša sestra. Menim, da je ekipa dobra, da se v nižjih selekcijah dela dobro, tako kot se je pred časom, ko sem se sama prebijala naprej.
Pred vrnitvijo ste bili nazadnje članica Zagorja. Se med kluboma da povleči kake vzporednice?
Razlike prav gotovo obstajajo, saj je bilo v Zagorju kar nekaj izkušenejših rokometašic. Tu pa so v članski ekipi tudi punce od 15 let naprej in menim, da se na Ptuju z mladimi odlično dela ter da bodo čez nekaj let te igralke nosilke igre.
Do sedaj kljub temu, da ste
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Potočnjak
še mladi, niste imeli sreče s poškodbami, ki pa so na žalost sestavni del športa. Kako se počutite sedaj in kako gledate naprej?
Po prvi poškodbi levega kolena, ki sem jo staknila na evropskem prvenstvu z mladinkami v Turčiji, sem resnično razmišljala o tem, ali bi še nadaljevala svojo rokometno pot. Takrat so mi soigralke iz reprezentance in mojega takratnega kluba Žalca zelo pomagale in tudi z njihovo pomočjo sem se vrnila. Druga poškodba kolena (tokrat desnega, op. a.), ki se mi je primerila avgusta lani, pa nato ni bila več takšen psihološki problem. Problem ni bil več v glavi, tako kot pri prvi poškodbi, ampak bolj v samih nogah. Ampak s pomočjo predvsem domačih mi je uspelo. Glavo bom morala »urediti« na prvih tekmah. Želim pa si dokazati predvsem, da sem po poškodbah lahko še boljša, kot sem bila.
Kaj pričakujete od letošnje sezone, ko ste se po kar petih
letih vrnili na Ptuj?
Pričakujem dobre tekme in predvsem polno dvorano na Ptuju. Polno tako kot nekoč, ko nas je občinstvo dobesedno držalo na nogah vedno in ne le takrat, ko smo zmagovale. Predvsem si želim in pričakujem to, sama uvrstitev pa ni toliko pomembna, pomembneje je, da razvijemo igro, v kateri bo dovolj prostora za mlade domače igralke in s tem igro za naslednja leta.
Tadej Podvršek
I	AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Rokomet • SP kadetov, Argentina
Sok in Lah v Argentino
Foto: Črtomir Goznik
Jasno je, da bo ekipa glede na profil igralcev igrala hiter rokomet.
zaenkrat ekipa srečala le dvakrat, zato bo zanimivo videti, kako bo zgledala igra na prvih pripravljalnih tekmah. Jasno je, da bo ekipa glede na profil igralcev igrala hiter rokomet. Poškodb na srečo zaenkrat ni, kar je posledica tega, da so fantje na začetek nove sezone prispeli v dobri pripravljenosti. Poleg novega fizioterapevta se bo ekipi v tem tednu priključil še 23-letni Marko Tarabochia, igralec Zagreba, ki je nazadnje igral kot posojeni igralec v Po-reču. Usoda glede ostanka v dresu Ormožanov 192 cm visokega in desnorokega zunanjega igralca bo najbrž znana do konca tega tedna. V torek, 9. avgusta, ob 17.30 Ormožani gostujejo v Mariboru v športni dvorani Lukna, v petek, 12. avgusta, pa je na sporedu še gostovanje pri hrvaškemu 1. B-ligašu Ivancu.
KU
Argentina bo od 10. do 20. avgusta 2011 gostila rokometno svetovno prvenstvo kadetov, kjer bodo imeli pravico nastopa letniki 1992 in mlajši. Reprezentanco, ki bo nastopila v skupini A skupaj s Hrvaško, Srbijo, Švedsko in Bahrajnom, kot selektor vodi Velenjčan Tomaž Juršič. Žal v kadru ni nobenega rokometaša iz našega okolja. Bosta pa zato našo okolje in Slovenijo zastopala sodnika David Sok in Bojan Lah.
»Prvenstvo se začne 10. avgusta in se zaključi s finalno tekmo 10 dni kasneje. Nomi-niranih nas je 15 sodniških parov, od tega 6 parov iz Evrope. Uvod v prvenstvo bo krajši seminar, fizično testiranje, pisno testiranje in video test. Pričakujeva, da bova sodila okrog 6 tekem, odvisno tudi od tega, kako se bova izkazala. Kot na vsaki večji dogodek sva se tudi na to prvenstvo začela pripravljati že več mesecev prej, takoj ko sva izvedela za nominacijo. Poudarek je bil na implementaciji, od lanske sezone, spremenjenih pravil, pridobivanju fizične kondicije in seveda sojenju tekem. Predvsem teh je bilo v zadnjem obdobju manj, zato sva odsodila praktično vse pripravljalne
tekme naše reprezentance, ki bo prav tako nastopala na prvenstvu. Morava priznati, da je svetovno prvenstvo do sedaj najin največji dosežek po sodelovanju na evropskem prvenstvu lansko leto v Črni gori. Na splošno je bila letošnja mednarodna sezona kar precej naporna. Sodila sva 6 tekem v evropskih pokalih, kvalifikacije za mladinsko evropsko prvenstvo v Belorusiji, v maju pa sva dva tedna sodila zaključek Katarskega prvenstva. Na koncu bi povedal, da je najin cilj kar se da dobro zastopati slovensko sojenje in ne nazadnje
našo regijo Spodnje Podravje. Pričakujeva izenačen turnir z veliko napetimi tekmami, saj se je na minulem mladinskem prvenstvu v Grčiji pokazalo, da slabih ekip na velikih tekmovanjih enostavno več ni in da so predvsem arabske in afriške reprezentance v zadnjih letih pokazale ogromen napredek. Želiva si opravičiti zaupanje Mednarodne rokometne zveze (EHF), kajti na turnirju bova med najmlajšimi sodniki,« nam je pred odhodom v Argentino povedal David Sok.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Lah in David Sok
Nogomet • Prijateljske tekme, novice
Dobra predstava Zavrča in NŠ Drava
Zavre - FC Sibir Novosibirsk 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Akimov 10., 1:1 Matjašič 51., 1:2 Akimov 72., 2:2 Marinič 81.
ZAVRČ: Golob, Rumež,Lenart, Gabrovec, Kuserbanj, A. Čeh, Fri-dl, Šnajder, Murat, Darmopil
IGRALI SO ŠE: Sagadin, S. Čeh, Letanja, Matjašič, Vinkovič, Marinič, Pečnik, Filipovič TRENER: Miran Emeršič Glede na to da je šlo za prijateljski obračun, se je v Zavrču zbralo zavidljivo število gledalcev. Tokratni gostje bil pač atraktiven, domači pa so se publiki oddolžili z dobro igo in neodločenim izidom. V prvem delu so bili boljši Rusi, ki so povedli z 0:1. Dve lepi priložnosti so zapravili tudi domači, toda Šnajder in A. Čeh nista našla poti do cilja v gostujočo mrežo. Drugi del je bil prav tako dinamičen, tudi igralci, ki so pri Zavrču vstopili s klopi, so opozorili nase in dali trenerju Miranu Emeršiču vedeti, da velja na njih še kako računati, toda na srečo so to sladke skrbi. Končni izid je bil 2:2, domačini pa so se predstavili v zares spodbudni luči, ob tem pa velja omeniti, da je močan ruski drugoligaš nastopil v najmočnejši postavi. Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v sredo v Gorišnici proti domačemu članu MNZ Ptuj, generalka pred prvenstvom pa bo na sporedu v soboto, ko bodo v Zavrču gostovali Beltinci, ki so nekoč uspešno nastopali v 1. ligi
NŠ Drava Ptuj -Paloma 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Furek, 1:1 Gori-čan 20., 1:2 Kramberger 60., 2:2 Furh 67., 3:2 Kočar 81.
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Nikolaj, Antolič, Veselic, Letanja, Čeh, Goričan, Pukšič, Zdovc, Leskovar, Topolnik
IGRALI SO ŠE: Simonič, Furh, Kočar
TRENER: Tomislav Grbavac Samo srečanje med Ptujčani in ekipo Sladkega Vvrha je bilo
Foto: Črtomir Goznik
Moštvo Zavrča se je predstavilo v zares spodbudni luči.
nekaj časa vprašljivo, saj je v domačem taboru kar nekaj nogometašev zbolelo za virozo, poleg tega pa je nekaj igralcev poškodovanih. Toda mlada domača ekipa je, čeprav močno zdesetkana, nastopila in se predstavila v spodbudni luči, saj je odigrala dobro, zabila tri zadetke, in to kljub temu, da je bilo na igrišču kar precej mladincev in celo kadetov. Z nekaj domiselnimi akcijami so večkrat poskrbeli za aplavz ptujskega občinstva, gostje pa kljub dvema zadetkoma, ki sta bila bolj plod neizkušenosti mlade domače vrste, niso bili pretirano nevarni. Mladi dravaši so si poleg zadetkov priigrali še kar nekaj pri-
ložnosti, Tomislav Grbavac pa je dobil kar nekaj igralske »širine«. Ptujčani bodo v sredo gostovali v Veržeju, v soboto pa bodo doma ob 17.30 gostili ptujskega MNZ-ligaša Hajdino.
Stojnci - FC Sibir Novosibirsk 1:6 (0:2)
STRELEC ZA STOJNCE: Magdič 60.
STOJNCI: Veselič, Draškovič, Klajderič, Janžekovič, Golob, Ko-kot, Milošič, Dugolin, Pernek G., Sahiti, Meznarič S.
			
			WM
	3|	B- J	Br ^""j^PB i j jttyi
			
J*		\ V	mimm 1 ■"■,■■■«"mgii^p*, f it
			v^iECx.
Foto: Črtomir Goznik
Domači so večkrat poskrbeli za aplavz ptujskega občinstva.
Skoki z višine • 2. odprto prvenstvo Slovenije
V Base skokih zmagal Tilen Guzelj
Klub Base Slovenija, JN Even-ti in Terme Ptuj so združili moči in so drugo leto zapored pripravili odprto prvenstvo Slovenije v base skokih. Gre za poseben ekstremen šport, v katerem padalci skačejo z objektov, ki se dotikajo zemlje oziroma s fiksnih objektov. V Termah Ptuj je bilo postavljeno posebno
dvigalo in »baserji« so skakali iz višine dvaindevetdesetih metrov. Že ob samem pogledu na dvigalo in košarko, iz katere se je skakalo, je bilo vidno, da gre za pogumne in izkušene padalce in padalko. Skupno je na odprtem prvenstvu Slovenije v konkurenci nastopilo pet Avstrijcev Edmund Guschall, Jur-
Foto: Matija Brodnjak
Na Ptuju drugo odprto prvenstvo Slovenije v base skokih
gen Schieder, Thomas Hirsch, Peter Salzmann in Peter Moser, dva Hrvata Robert Krajcar in Radivoje Govedarica, Slovenijo sta zastopala Valentina Rotar in Tilen Guzelj. Organizatorji so izpeljali tri tekmovalne skoke, pri katerih sta bila glavnega pomena natančnost odpiranja padala (smer skoka in odpiranje padala morata biti ista za najboljši rezultat) in natančnost pristanka (pristanek na točko in obstanek na nogah je najboljši rezultat). Daleč največ točk in s tem tudi zmago si je priskakal izkušeni Tilen Guzelj, ki je ob uspehu povedal: »Pogoji za skakanje so bili odlični, prav tako pa imam novo padalo in vse skupaj sem izkoristil za zmago. Moji skoki so bili zelo dobri, le zadnji, finalni, se mi ni 100-odstotno posrečil, vendar sem z zmago zelo zadovoljen.« Bivša prava padalka Valentina Rotar, ki se je s tem športom začela ukvarjati v Aeroklubu Ptuj, ima za seboj več kot petdeset base skokov in
Nogomet • Turnirji
Turnir v Spodnji Polskavi
IGRALI SO SE: Vitez, Kelenc, Magdič, Fridauer, P. Pernek, P. Meznarič, Petrovič, Gajšek in Ro-škar
TRENER: Boris Klinger
V Stojncih je v četrtek potekala zanimiva mednarodna prijateljska preizkušnja, kjer sta se na vnovič izvrstno pripravljenem igrišču pomerila domači tretjeligaš in ruski drugoligaš, ki je trenutno na pripravah v Sloveniji. Dvomov o zmagovalcu pač ni bilo, saj so bili gostje boljši domala celotno srečanje, tudi vsi njihovi zadetki so bili prava paša za oči, saj so bili plod uigranih kombinacij in ne zgolj slučaja. Tekma je vsekakor dosegla namen, domačinom pa je tovrstna močna preizkušnja prišla še kako prav pred začetkom prvenstva naslednji teden. Edini zadetek na tekmi so domačini dosegli v 50. minuti, ko je sijajno podajo Kelenca unovčil novinec Magdič in z glavo zadel za 1:2.
1A Avto Gerečja vas - Marles hiše 5:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Stumberger (15), 2:0 Stumberger (23), 2:1 Lenič (40. z 11 metrov), 2:2 Turjak (67), 3:2 Kokot (73), 4:2 Rozman (79), 5:2 Kokot (84)
1A AVTO GEREČJA VAS: Intihar, Gerečnik, Horvat, Sešo, Kaisers-berger, Veber (Smigoc), Rozman, Kokot, Vrabl, Stumberger, Novak. Trener: Zajc Ivan.
Nogometaši iz Gerečje vasi so v pripravljalnem srečanju gostili ekipo Marles hiše iz Limbuša, ki nastopa v Stajerski nogometni ligi. V dinamični in borbeni tekmi so pokazali, da se njihova forma stopnjuje, kar je vsekakor dobro pred pričetkom tekmovanja v 1. ligi MNZ Ptuj, kjer bodo poizkušali osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v Stajersko nogometno ligo. Kljub temu da so tokrat svojim gostom zabili pet zadetkov, so zamudili še nekaj priložnosti za višjo zmago. Med drugim so zastreljali tudi udarec z bele točke.
dk, tp
Dobitniki priznanj
Foto: Danilo Klajnšek
Pokal Kovinarju iz Štor
V Spodnji Polskavi so v soboto organizirali močan nogometni turnir, ki se je sovpadal v okvir spodnjepolskavskega poletja. Domači klub je tako organiziral največji amaterski turnir, na katerem je nastopilo osem ekip iz MNZ Ptuj (Spodnja Polskava, Majšperk in Hajdina), mNz Maribor (Partizan Fram, Slivnica) ter MNZ Celje (Kovinar Štore), MNT Murska Sobota (Radio Center) ter MNZ Ljubljana (Litija). Turnir je bil dobrodošel, saj je trenerjem dal vpogled v trenutno formo pred pričetkom prvenstva. Ljubitelji nogometa pa so prišli na svoj račun, saj so videli in na koncu lahko primerjali kakovost nogometa v posameznih področjih. Nekako je vloga favorita pripadla nogometašem Kovinarja iz Štor, ki prihajajo tudi iz najvišje lige (Štajerska nogometna liga). Igralo se je v dveh skupinah po štiri ekipe, ki so igrale med seboj. V prvi skupini je prvo mesto osvojil Kovinar Štore, v drugi pa Slivnica. Oba s po sedmimi točkami in brez prejetega zadetka. Tako je odločitev o zmagovalcu tega močnega turnirja v razburljivem srečanju, ki se je v regularnem delu končalo 1:1, razsodilo streljanje enajstmetrovk, ko so slavili 5:6 nogometaši iz Štor. Ekipe iz ptujskega MNZ so zasedle peto (Hajdina), šesto (Spodnja Polskava) in sedmo mesto (Majšperk). Pokal za fair-play je pripadel ekipi Radio Center iz Gornje Radgone. Najboljši igralec je bil Matej Križan (Kovinar Štore), najboljši vratar Andrej Auda (Slivnica). Najboljši strelec pa je bil Andrej Bajde (Litija) s petimi doseženimi zadetki. Pokale in priznanje sta podeljevala župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar in občinski svetnik Nani Matjašič. Omeniti pa velja, da je vse prisotne nagovoril in pozdravil predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar. Ob vsem tem pa gre pohvaliti organizatorje, ki so se zares potrudili pri organizaciji turnirja, in sicer od žreba, kjer je »glavno vlogo« odigral nekdanji odlični strelec v slovenskem nogometu Klinton Toni Bozgo.
REZULTATI - SKUPINA A: Spodnja Polskava - Partizan Fram 0:0, Majšperk - Kovinar Štore 0:2, Spodnja Polskava - Kovinar Štore 0:3, Partizan Fram - Majšperk 2:1, Spodnja Polskava - Majšperk 1:0, Partizan Fram - Kovinar Štore 0:0. VRSTNI RED: Kovinar Štore 7, Partizan Fram 5, Spodnja Polskava 4 in Majšperk 0 točk.
SKUPNA B: Hajdina - Slivnica 0:1, Litija - Radio Center 5:1, Hajdina - Radio Center 2:0, Slivnica - Litija 0:0, Hajdina - Litija 0:2, Radio Center - Slivnica 0:6. VRSTNI RED: Slivnica 7, Litija 7, Hajdina 3, Radio Center 0 točk.
ZAKLJUČNE TEKME ZA UVRSTITEV:
ZA 7. MESTO: Majšperk - Radio Center 6:0, ZA 5. MESTO: Spodnja Polskava -Hajdina 0:1, ZA 3. MESTO: Partizan Fram - Litija 0:1, ZA 1. MESTO: Kovinar Štore - Slovnica 6:5 (1:1) po enajstmetrovkah.
TUrnškov pokal v Makole
Foto: Danilo Klajnšek
NK Makole - zmagovalci turnirja
je osvojila skupno četrto mesto in je o svojem rezultatu dejala: »Zelo sem presenečena nad rezultatom, da sem med moškimi osvojila četrto mesto. Mislim, da sem skakala v redu in pri base mi je všeč predvsem ta adrenalin.« Osnova ali prvo pravilo base skokov je varnost in vsi skoki v Termah Ptuj so bili varno izvedeni. Zato si je po koncu tekmovanja najbolj oddahnil predsednik Base Slovenija Uroš Ule: »Vse je bilo varno izpeljano in iz tega vidika sem najbolj zadovoljen. Videli smo dobre base skoke in Tilen Guzelj je z odlično opravljenimi skoki zasluženo suvereno zmagal.« Gledalcem je ob base skokih iz dvaindevetdesetmetrskega dvigala vsekakor zastajal dih in sama prireditev je bila iz športnega vidika nekaj posebnega, nevsakdanjega. Ob športnem delu pa so se organizatorji zelo potrudili tudi za spremljevalni program ob samih base skokih.
David Breznik
V Apačah na Dravskem polju je domači nogometni klub organiziral tradicionalni Turnškov memorialni turnir, na katerem so nastopile štiri ekipe, in sicer: Apače, Lovrenc, Oplotnica in Makole. Za prijetno presenečenje so poskrbeli nogometaši Makol, sicer novi člani 1. lige MNZ Ptuj, ki so v prvem srečanju premagali Oplotni-co, v finalu pa še Lovrenc. Najboljši strelec je bil Nejc Šenkič (NK Apače) s tremi zadetki, najboljši vratar pa Uroš Krivec (NK Makole).
REZULTATI Oplotnica - Makole 1:3, Apače - Lovrenc 0:2
ZA 3. MESTO: Oplotnica - Apače 2:4
ZA 1.MESTO: Makole - Lovrenc 0:2
POSTAVE - NK MAKOLE: Krivec, Fras, Žunkovič, Ladislav Drosk, David Drosk, Vid Stojnšek, Kotnik, Klemen Stojnšek, Avguštin, Niko Hajšek, Sinrajh, Matej Hajšek, Stojnšek.
NK LOVRENC: Tadej Medved, Drevenšek, Matjaž Medved, Kirbiš, Pepelnik, M. Pulko, Korže, I. Pulko, Novak, Ibrahimovič, Erlač.
APAČE: Pišek, B. Bauman, Vajsbaher, Zajc, Fruk, Tramšek, Murko, Širovnik, Kraner, Šenkiš, Rumež, Vidovič, Krajnc, Predikaka, Verlak.
OPLOTNICA: Vodopivec, Hren, Ozimič, Grifič, Lampretz, Obrovnik, Višner, Kopriv-nik, Primožič, Figek, Volčič, Skrbinek, Marguš.
Na posnetku (NŠ): Predsednik NK Ljutomer Matej Vrbančič predaja pokal za 4. mesto predstavniku NK Ormož.
Spominski turnir Jožeta Lebarja
Sedmi spominski turnir Jožeta Lebarja - Juša je pripadel novim članom 3. SNL, nogometašem Rakičana, ki so osvojili 1. mesto pred domačini, Središčem ob Dravi in Ormožem.
REZULTATI, izločilni tekmi: Rakičan - Ormož 4:2, Ljutomer - Središče ob Dravi 1:0; tekma za 3. mesto: Središče ob Dravi - Ormož 2:1, tekma za 1. mesto: Rakičan - Ljutomer 0:0 (4:3 po streljanju 11-m).
DK, NŠ
Foto: Niko Škrlec
Odbojka na mivki
Mednarodni turnir za gluhe
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Maribor, podružnica Ptuj, je v soboto, 30. avgusta, izvedlo mednarodni turnir v odbojki na mivki za gluhe in naglušne. Tekmovanje je potekalo na igrišču Brodarskega društva Ranča Ptuj, na katerem je bil teden dni pred tem organiziran največji mednarodni turnir na mivki v Sloveniji Beachmaster 2011.
Na tekmovanju gluhih in naglušnih je sodelovalo 16 ekip, od tega dve iz Avstrije, ena iz Madžarske in 13 iz Slovenije. To je bil eden v
Najboljše tri ekipe z vodstvom tekmovanja
Foto: Dijana Skof
Padalstvo • Pokal Bellun-a
Grenko-sladki dnevi
V svetu padalstva se tekme vrstijo druga za drugo, tako da tekmovalci, sploh tisti profesionalni, komaj dohajajo vse dogodke. Seveda je treba izbirati že, kje in kako se bo tekmovalo. Toda organizatorjem tekmovanja za svetovni pokal se ni treba bati, da bi jim primanjkovalo tekmovalcev. Še več. Zanimanje za tekmo v Bel-lunu je iz leta v leto večje. Letos se jih je v boj za pokal pognalo iz enega samega helikopterja kar neverjetnih 44 ekip!
Naj opomnim, da je v vsaki ekipi po pet tekmovalcev, kar torej pomeni skupno 220 hudih konkurentov. Vsako ekipo posebej je pilot helikopterja kot blisk odpeljal na tisoč metrov, od koder so se tekmovalci drug za drugim pognali v lov za odličja. Izreden logističen in organizacijski zalogaj je lepo uspel, saj jim je med dokaj muhastim vremenom uspelo spraviti pod streho vseh osem serij.
In ob koncu tekme so imeli največ razlogov za slavje padalci italijanske državne reprezentan-
ce (Italy National Team), saj so s samo 33 kazenskimi centimetri imeli res veliko prednost pred drugouvrščenimi Čehi (Czech Military Team). Ti so bili sicer prav tako odlični z 41 centimetri. Seveda tudi tokrat na stopničkah niso smeli manjkati člani ekipe leškega Elana, pa čeprav na tretjem mestu le s 4 centimetri več. Tekmovali pa so seveda tudi ptujski padalci in se med hudo konkurenco profesionalcev niso izgubili. Po prvi seriji, ki smo jo navijači vzeli kot ogrevanje, so sledile res obetavne serije, ki so napovedovale najmanj šesto mesto. A s sedmo serijo so si nakopali skoraj polovico vseh kazenskih centimetrov in si pokvarili prednost. Kljub odlični zaključni seriji so pristali na osmem mestu. Seveda pa tudi takšen rezultat nikakor ni mačji kašelj in gre fante le hvaliti, saj se iz tekme v tekmo borijo kot mladi levi.
Med posamezniki je zlato dobil Avstrijec Freistadt Gernot, na drugem mestu pa so se gnetli Corra-do Marchet (Italy National Team), Hynek Tabor (Chech Republic
Military Team) in Slovenec Uroš Ban iz ekipe Elan. Med Ptujčani je bil najboljši Peter Balta s 16. mestom in osmimi centimetri, medtem ko je bil Boris Janžekovič z le dvema centimetroma več na 25. mestu. Huda in številčna konkurenca je potisnila Tončka Gre-goriča na 42., Aleksandra Čuša na 72. mesto in Gorazda Vindiša na 108. mesto.
Skupaj z njimi sta tekmovala
sklopu rednih turnirjev gluhih in naglušnih, ki so v okviru 13 medobčinskih društev organizirani po celotni Sloveniji in so dobra priprava na državno prvenstvo v odbojki na mivki, ki bo 20. avgusta letos v Novi Gorici. Kot je povedal predsednik ptujske podružnice gluhih in naglušnih Sašo Letonja, so njihovi člani razen v odbojki na mivki, ki jo trenirajo dvakrat tedensko, izredno uspešni še v futsalu, košarki, dvoranski odbojki, balinanju in še kje.
Najboljše tri ekipe na Ptuju: 1. mesto Marko Šmid in Simona Drev, DGN Celje in MDG LJ, 2. mesto Robert Debevec in Sonja Debevec, DGN Maribor, podružnica Ptuj, 3- mesto Geni Dacaj in Gordana Škof, DGNP Maribor in DGN Celje.
Silva Razlag
tudi dva ptujska mladinca, Matevž Cestnik in Marko Veselic, ki pa sta bila v gosteh pri avstrijski ekipi Aqualife Graz Mix.
Koliko sta se fanta naučila in koliko so odnesli tudi izkušeni mački ptujskega padalstva, pa si bomo že ta vikend lahko ogledali čisto od blizu. Ptujski padalci namreč prirejajo padalsko tekmo, ki bo letos nekaj posebnega. V sodelovanju z Občino Podlehnik pripravljajo tekmovanje v atraktivnih padalskih skokih na splav na podlehniškem ribniku. Padalcem in gledalcem gotovo ne bo dolgčas.
Vesna Osterc
Ptuj • Devetnajsta Rancarija
V pričakovanju jubilejne prireditve
Kasaške dirke v Ljutomeru
Kvalifikacije za kasaški derbi
Foto: zasebni arhiv
Letos se je v boj za pokal pognalo iz enega samega helikopterja kar neverjetnih 44 ekip.
Foto: Niko Soštarič
Za enajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone je KK Ljutomer pripravil veliko konjeniško prireditev z osmimi točkami sporeda. Največja pozornost okoli 1200 gledalcev je bila namenjena kvalifikacijam za 21. slovenski kasaški derbi, ki bo 4. septembra v Ljubljani. Nastopilo je osemnajst 4-letnih kasačev, ki so se pomerili na 2600 metrov dolgi stezi v dveh skupinah, najboljši štirje iz vsake skupine pa so pridobili pravico nastopa v letošnji najelitnejši rejski dirki. Po presenetljivih razpletih so največ uspeha imeli tekmovalci KK Komenda, ki so si v derbiju zagotovili štiri nastope. Ljutomerča-ni so v nedeljski dirki dobili le enega udeleženca derbija - Kmiga KP (Uroš Predan), sicer pa bosta po doseženem kilometrskem času v letošnjih dirkah, v derbiju zagotovo nastopila še Fiona May (Slavko Makovec) in Albos MS (Mitja Slavič).
REZULTATI - 1. dirka, za 2-letne kasače, 1600 metrov: 1. Izak (M. Slavič ml.) 1:19,8, 2. Arrived Dream (Ja. Sagaj, oba Ljutomer) 1:20,0, 3. Dakot (Porenta, Ljubljana) 1:22,5. 2. dirka za 3- do 6-letne kasače, zaslužek do 400 EUR, 1600 metrov: 1. Leo Gerd (De. Jureš, Ljutomer) 1:21,3, 2. Porshe MP (P.Zadel ml., Ljubljana) 1:21,3, 3. Missy (J. Slavič, Ljutomer) 1:21,7. 3. dirka, za 3- do 6-letne kasače, zaslužek do 1500 EUR, 1600 metrov: 1. Vitka (P. Zadel ml., Šentjernej) 1:17,7, 2. Stejlon (Osolnik) 1:18,1, 3. Florko (Sodec, oba Ljutomer) 1:18,3. 4. dirka, kvalifikacije za derbi, 2600 metrov, 1. skupina: Jolly GJ (Jero-všek, Komenda), 2. Tara Star (Zorko, Ljubljana) 1:18,9, 3. Grom BE (M. Žan) 1:20,6, 4. Hania Vita (M. Marinšek, oba Komenda) 1:20,7. 5. dirka, kvalifikacije za derbi - 2. skupina: 1. Neysha Gill (Pirc, Krim) 1:19,8, 2. Mon Cherie Peška (A. Dolinšek, Ljubljana) 1:20,1, 3. Diamond MS (A. Marinšek, Komenda) 1:20,1, 4. Kiga KP (Predan, Ljutomer) 1:20,2. 6. dirka, za 5- dp 10-letne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Alain Delon (Zorko) 1:19,7, 2. Leonidas OZ (Hanžekovič) 1:19,8, 3. Fordena MS (M. Slavič ml., vsi Ljutomer) 1:19,8. 7. dirka, za 3- do 14-letne EU-kasače, zaslužek do 3500 EUR, 1600 metrov: 1. Rebeka Alar (Hanžekovič, Ljutomer) 1:16,7, 2. Nubia Lavec (M. Žan, Komenda) 1:16,9, 3. Inerra (Šonaja, Ljutomer) 1:17,5. 8. dirka, handicap za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10000 EUR, 2140-2180 metrov: 1. Izmir (Gregorc) 1:19,9, 2. Jack M (V. Marinšek, oba Komenda) 1:18,8, 3. Rambo (Seršen, Ljutomer) 1:19,1.
NŠ
V organizaciji BD Ranca in s sodelovanjem MO Ptuj je 6. avgusta na »ptujskem morju« potekala že 19. tradicionalna rancarija, največja športno-rekreativna in zabavna prireditev v sklopu 16. praznika MO Ptuj.
Letos sicer ni nastopilo rekordno število ekip, dvajset jih je bilo, kajti rekord je rezerviran za leto 2012, ko naj bi _po besedah ptujskega župana Štefana Čelana nastopilo kar 200 ekip. A to nastopajočim ni vzelo navdiha in želje po druženju in zabavi.
| rs. ^
Nogomet • Turnirji
Igorjev pokal v Zavrh
Društveni plato BD Ranca je v soboto, 6. avgusta, dihal z devetnajsto Rancarijo.
Nogometaši ŠD Zavrh
Foto: Danilo Klajnšek
Letos se je na Rancariji pomerilo dvajset ekip, med njimi tudi kuharski ekipi Bajdleki in Picerija Špajza (na fotografiji).
Že tradicionalno sta najprej na vodo „vstopili" ekipi ptujskega župana in upravnega odbora BD Ranca ter odveslali otvoritveno vožnjo. V vožnji s tradicionalnimi dravskimi čolni, v vsakem je veslalo po pet veslačev, so na koncu slavili v ekipi Mladi rancarji, na drugo mesto so priveslali člani ekipe Friki - AP Grušovnik, tretja pa je bila ekipa Gostišča pri Tonetu. V konkurenci ženskih ekip je prvo mesto zasedla ekipa
Žabice, druge pa so bile Divje race. Za najizvirnejšo ekipo so proglasili ekipo Klub moped M.
Želja organizatorjev tradicionalne Rancarije na Dravi je, da bi v letu 2012 dosegli rekord po številu udeležencev, pripravljajo pa tudi pregledno razstavo 20-letnega dogajanja, zato vabijo vse, ki še hranijo majice dosedanjih rancarij, da se čim prej oglasijo.
MG
Nedelja je bila na Igrišču pri Pizzeriji Mica v znamenju malega nogometa na travi. Tam so namreč organizirali memorialni turnir - Za Igrorjev pokal. Turnir je bil zaradi slabega vremena preložen na to nedeljo. Nastopilo pa je deset ekip. Po zanimivih predtekmovalnih bojih so se v finale uvrstile tri ekipe, ki so igrale po sistemu vsaka z vsako ter tako odločile o prvaku. To so postali nogometaši ŠD Zavrh.
REZULTATI FINALA: MN Adut - FC 10 2:3 (0:0), MN Adut - ŠD Zavrh 2:3 (0:0), ŠD Zavrh - FC 10 1:0.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Danes (torek) bo v Gorišnici prijateljsko nogometno srečanje, kjer se bosta ob 18.00 pomerili ekipi Gorišnice in Zavrča.
Danilo Klajnšek
Foto: MG
Foto: MG
Juršinci • Praznični dan v Dragoviču
Aleluja privabila 400 obiskovalcev
Kakšen naključni opazovalec, ki bi se v nedeljo dopoldne znašel v Dragoviču, bi ob velikanski množici ljudi gotovo pomislil, da poteka najmanj osrednja občinska proslava. V resnici pa seje okoli 400 občanov zbralo na slavnostni maši ob 100-letnici tamkajšnje kapele, ki ji domačini pravijo kapela na Aleluji.
Po maši, ki jo je opravil domači župnik Anton Fras, je domačinka Suzana Horvat podrobno predstavila zgodovino kapele, ki jo je označila kot pomemben del Dragovi-ča ter hkrati družabno središče vasi: „Mnogo kapel je postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje, zaobljube ali spomine na različne dogodke. Ne vemo zagotovo, zakaj in na čigavo pobudo so zgradili to kapelo. Zgodb, ki se prenašajo v ustnem izročilu, je veliko. Po besedah našega krajana Franca Belca so bili v Dragoviču nekoč postavljeni štirje leseni križi, eden izmed njih je bil tudi tukaj, kjer sedaj stoji kapela. Kamen za gradnjo kapele je bil pripravljen veliko let. Leta 1911 pa so kapelo vendarle začeli zidati. Župnijski zapisi govorijo, da se je leta 1911 dalo v jabolko kapele na Aleluji srebrni goldinar, krona, 20 vinarjev, 10 vinarjev, 2 in 1 vinar, listina s podpisi mojstrov in delavcev pa je bila shranjena in zapečatena. Prva obnova kapele je bila že leta 1920, sicer pa so zanjo skrbeli sosedje iz roda v rod in tako velja še danes. Kapela je živela svoje polno življenje vse do druge svetovne vojne. Takrat so morali domačini skriti zvon, saj v nasprotnem primeru danes na Aleluji ne bi zvonilo. Bra-tečov Juri in Kondrad Čeh iz Hvaletincev sta zvon pokopala v eno izmed mlak za čas
Ob 100-letnici kapele na Aleluji se je zbralo ogromno ljudi, ki so nato lahko prisostvovali še posaditvi spominskega drevesa in postavitvi klopotca v bližnjem vinogradu - dogajanje se je ob dobri glasbi in postrežbi zavleklo v pozno nedeljsko noč.
jem in občini Juršinci za vso finančno pomoč: „Brez vas ne bi šlo in brez vas danes ne bi stali na tej izjemni razgledni točki, kjer stoji kapela, na katero smo domačini izredno ponosni."
Kapela na Aleluji zaradi svoje izjemne lege in razgleda privablja tudi številne obiskovalce, ob tem pa ob njej vsako leto poteka blagoslov velikonočnih jedi, vaščani pa redno pripravljajo tudi kakšne druge družabne dogodke. Da gre za eno najlepših kapel v občini, ki se res nahaja na čudoviti lokaciji, od koder seže razgled na celotno pesniško dolino do Avstrije na eni in
Hrvaške na drugi strani, je nato poudaril tudi župan Alojz Kaučič, ki je obljubil, da bo občina poskrbela za javno razsvetljavo po cesti do kapele, ki sicer velja za eno lepših sprehajalnih poti.
Slovesnost ob kapeli se je nadaljevala s posaditvijo spominskega drevesa, nato pa so se številni obiskovalci prireditve odzvali še vabilu vinogradnika Alberta Horvata in Ivanke Strojanšek, ki sta jih pogostila s svojimi tekočimi in ostalimi dobrotami. Kot se za ta letni čas spodobi, so nato postavili še klopotec, letos že deseti zapovrstjo v Dragoviču. Zabava je ob zvokih ansambla Krajcarji trajala še pozno v nedeljsko noč in prav vsi, ki so se v nedeljo zbrali na Dragoviču, so bili navdušeni ter enotnega mnenja, da je bila celodnevna prireditev odlična, za kar gre zahvala organizatorjem in vsem vinogradnikom v vasi.
SM
vojne. Po vojni je kapela spet zaživela. Leta 1994 je bil iz kapele ukraden kip Marije in nekaj drugih dragocenosti. Po zaslugi Kondrada Vršiča iz Grlincev pa kipec Marije spet krasi oltar. Dve leti kasneje je bilo v njej urejeno tudi elektronsko zvonjenje. Ena večjih naložb v kapelo je bila izvedena tudi v letih 1999 in 2000, ko so mojstri Janez in Stanko Baum ter Franc Belec v celoti obnovili ostrešje in zamenjali vrata in okna, ob tem pa opravili še nekaj manjših gradbenih del, Ivan Urbani-ja pa je poskrbel za izdelavo žlebov. Kot vedno, ko se je na kapeli kaj obnavljalo, so tudi takrat veliko pomagali vsi va-ščani. Leta 2007 so bila opra-
vljena še slikopleskarska dela in obnovljene freske, za kar gre zasluga Antonu Ostercu, Ivanu Novaku, Ivanu Hrgi in Marti Horvat. Anton Lorenčič in Ivan Novak pa sta v marcu 2009 zaključila obnovo notranjosti z ureditvijo oltarja. Prispevala sta veliko svojega časa in materiala."
Posadili drevo, postavili klopotec in se veselili do noči
Horvatova je svoj govor zaključila z besedami zahvale vsem vaščanom in občanom, ki so kakorkoli pomagali pri prenovah kapele in tudi sicer zgledno skrbijo zanjo, prav tako pa se je za pomoč zahvalila tudi vsem sponzor-
Slavnostno mašo pri kapeli je vodil domači župnik Anton Fras, stoletno zgodovino kapele na Aleluji pa je predstavila domačinka Suzana Horvat.
Foto: SM
Foto: SM
Prlekija • 55. praznik občine Ljutomer
Pestro dogajanje
V občini Ljutomer so se pričeli številne prireditve in dogodki, ki so se in se še bodo zvrstili ob 55. občinskem prazniku.
Sporočilo za medije • Poslanec SLS Franc Pukšič:
Spet nobenega Slovenca
Poslanec SLS Franc Pukšič je v sredo vest, da je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton imenovala 25 vodij delegacij Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) po vsem svetu, med katerimi pa spet ni niti enega Slovenca, ocenil kot nov poraz slovenske zunanje politike.
Vstop v sedemdnevno praznovanje (6.-13. avgust) je bil sobotni koncert glasbene skupine Modrijani v mestnem središču, istega dne dopoldne je konjenica iz Male Nedelje pripravila 3. vseslovenski pohod konjenikov, na stadionu ŠRC Ljutomer pa je bil 7. nogometni turnir v spomin na Jožeta Lebarja - Juša.
Tudi nedelja je bila v znamenju športa, saj so bile na ljutomerskem hipodromu tradicionalne kasaške dirke. V ponedeljek popoldne je bila na Glavnem trgu v Ljutomeru na ogled razstava posnetkov lokalnih fotografov, zvečer pa v atriju Mestne hiše še slavnostna podelitev priznanja naj obrtniku, ki ga je za letošnje leto izbrala območna obrtno-
podjetniška zbornica Ljutomer. Osrednja slovesnost bo danes, v torek, 9. avgusta, na dan, ko se občinski praznik tudi obeležuje, saj je 9. avgusta 1868 v Ljutomeru potekal 1. slovenski tabor. Na slavnostni seji občinskega sveta v prostorih Doma kulture bodo podeljena priznanja in nagrade občine Ljutomer kakor tudi priznanja županje Olge Karba. Jutri bo občina pester in zanimiv program pripravila na Glavnem trgu s predstavitvijo občinskih služb in javnih zavodov, ki bo vključevala tudi sproščen klepet in druženje občanov z županjo, javnimi uslužbenci, občinskimi svetniki ter zaposlenimi delavci zavodov in ustanov. Zvečer bo še odprtje
likovne razstave mlade umetnice Nine Kovačič.
V četrtek bodo na svoj račun prišli otroci z bralnimi urami, postavljen bo tudi temeljni kamen za skejt park, petkov popoldan pa je rezerviran za vsakoletni taborski tek in pohod.
Praznovanje se bo zaključilo v soboto, 13. avgusta, z že 27. Prleškim sejmom »po celen Lotmerki«, ki bo v prleško prestolnico zagotovo znova privabil številne ponudnike najrazličnejših proizvodov in storitev iz vseh koncev Slovenije. V sklop sejma sodi tudi postavljanje klopotca pred Mestno hišo ter seveda zabava ob nastopu glasbenih skupin.
NŠ
»Neimenovanje slovenskih kandidatov na vodilna mesta v Evropski službi za zunanje zadeve je pod okriljem aktualne Vlade RS že preveč simptomatično,« pravi Pukšič, ki ga ob siceršnji splošni odsotnosti samostojnih in samozavestnih zunanjepolitičnih stališč Republike Slovenije pod sedanjo Vlado RS niti ne čudi več. Še več, poslanec SLS Franc Pu-kšič izraža zaskrbljenost, da ima ozadje o neimenovanju Slovenca med danes imenovanih 25 novih vodij delegacij EU precej globlje vzroke, med katerimi je očitno ključ-
ni ta, da v EU hranijo nek drug pomemben položaj za Slovenijo, ki ga bo očitno v (bližnji) prihodnosti zasedel nekdo od sedaj posvečenih slovenskih politikov. »Zato od slovenskega premiera Boruta Pahorja pričakujem, da pojasni vzroke, zakaj med danes imenovanimi vodji delegacij EU ni nobenega Slovenca, in tudi vprašanje, ki se logično postavlja na tem mestu, ali tiči vzrok v tem, da se v EU hrani poseben diplomatski položaj za sedanjega slovenskega premiera, torej za vas osebno, spoštovani predsednik Vla-
de RS g. Borut Pahor?« sprašuje Pukšič. Po Pukšičevem prepričanju se razlogi za to skrivajo ravno v tem, da se poseben evropski fotelj hrani za sedanjega slovenskega premiera, pri čemer je tudi splošno slovensko zunanjo politiko kot zgolj zaspano sledilko EU taktirki ter tudi nedavni premierov zunanjepolitični obisk na Bližnjem vzhodu moč razumeti predvsem kot samopromocijsko referenčno krepitev imidža za naskok na nek pomemben zunanjepolitični EU-fo-telj v prihodnje.
Ur
Na valovih časa
Edvard in jaz
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (18.)
Blenheim in Edvard
Blenheim je eno najbolj vinogradniških mest na Novi Zelandiji in tja sem prišel prav zaradi tega. Nekaj ulic ter razvlečena naselbina hiš, to je stalnica skoraj slehernega mesta in tudi Blenheim ni izjema. Ker je večina ljudi doma iz redko poseljene okolice, je center mesta po peti uri popoldne vedno prazen, kar si recimo v Evropi težko predstavljamo.
Za delo sem se šel vpisat kar v hostel, kjer so urejali delo, prenočišča in še kaj. Barabe ti namreč uredijo delo le, če stanuješ pri njih, poleg pa še dodatno računajo pralnico, internet, pa še kaj bi se našlo. Je pa bivanje na Novi Zelandiji res poceni, zato se večina ljudi zaradi tega ne sekira preveč. Prineseš davčno, bančni račun in potni list, pa si že na listi, da lahko naslednji dan začneš. Ker so me že kontaktirali, sem naredil enako, le da sem se za bivanje prijavil za dva dni kasneje. Za nekaj dni mi je namreč prenočišče ponudil Čeh Robert, ki je že nekaj let živel tu, imel pa je ogromno hišo ob obali, kjer sem se nastanil. To so bili pojave, ti Čehi, ker jih je bilo spet na pretek, so pa res ena redkih nacij, s katerimi se Slovenci takoj ujamemo. Mi je bilo kar malo žal, ko sem se moral preseliti v hostel, ampak tako pač je.
Hostel so vodili Japonci, ki jim je po glavi šel samo de-
Foto: D. Zorko
Foto: D. Zorko
Moj gostitelj Robert s češkim kolegom
nar. Huje kot Židje. Že kar takoj sem se odločil, da jo bom podurhal, ko bo le mogoče, samo da uredijo kakšno delo. Družba v hostlu je bila kar posrečena, razen nekaj zadetkov, ki so pač bili ... zanimivi. Izstopala sta predvsem dva: prvi je bil Japonec suhotne postave, ogromnih očal ter s Pokemon frizuro. Megleno je hodil naokrog in se venomer valjal po postelji skupaj z računalnikom. Z njim si nisi mogel začeti nič, znan pa je bil po tem, da so ga v enem tednu odpustili iz treh
različnih podjetij, še dvakrat pa je zjutraj zaspal in zamudil prevoz na delo. In to vse v enem tednu. Še dandanes ne vem, kako mu je ime, klical pa sem ga kar Jakuza, po japonskih gangsterjih. Drugi možak je pa bil Avstralec, star 36 let, ki pa je imel dnevno kvoto besed omejeno na tri besede, ob nedeljah morda na štiri. Prav nič ni govoril, razen ko je ujčkal mačka. Če si imel srečo, je včasih kaj zamomljal, hodil pa je kot ponesrečena manekenka. Michael, kot mu je bilo ime, pa
Foto: D. Zorko
Čisto vsi vinogradi na Novi Zelandiji so na ravninskih predelih.
je imel izjemno rad sladoled in se je vedno očitno smukal okoli mize, ko ga je kdo jedel. Ko si mu malo ponudil, je dobil oči večje od ust in je že dirjal po žlico. Ker ni z nikomer govoril, tudi ni vedel, kdaj se gre zjutraj na delo, zato je vsako jutro čakal že ob šestih na prevoz. No, o teh dveh bom še pisal v naslednjih epizodah ...
Še isti dan, ko sem se nastanil, sem šel v trgovino nabavit nekaj hrane za lačne dni. Pač kruh, nekaj zelenjave, pa seveda kakšno sladkarijo. Z vrečko lepo priromam na parkirišče in sem ga zagledal. Rdeč ford, ročni menjalnik, bencinar. Ta bi mene imel! Možak, ki je imel po celotnem avtomobilu nalepljene papirje, da ga prodaja, se je počasi kobacal iz avta, ko sem ga že začopatil. Pogledam motor, naredim dva kroga ter ga prepričam, da imam pet lačnih otrok doma, da sem brezposelni študent in da cele dneve jem samo riž - pa sva si že segla v roko. Prepis tu izgleda precej smešno. Šla sva kar na pošto, izpolnila neke obrazce, teta na okencu pa mi sploh ni pogledala vozniške, ne potnega lista, ne nobenega dokumenta. V bistvu lahko kupec pride kar sam, izpolni obrazec, plača takso in je avto njegov. Tudi če prodajalca ni. Nobene pogodbe, overitve, tekanja naokrog, izmenjave podatkov in kompliciranja. Dobil sem le en majhen pildek o lastništvu in v dveh minutah sem postal lastnik avta.
Če so lahko kavboji včasih na Divjem zahodu dajali imena svojim konjem, sem se tudi jaz odločil in svojega konjička krstil za Edvarda. Moj možak si je takoj veselo kupil škatlo piva, jaz pa sem se znašel pred novim izzivom. Volan na desni, menjalnik na levi in jaz v avtu. Ufff ... Počasi sem začel malo pilotirati po parkirišču ter počasi zapeljal na cesto. Seveda najprej na desni pas, nato na 'normalnega' levega, ko pa sem zavil in hotel vklopiti smerni kazalec, pa sem že kresnil po brisalcih. In leva roka je včasih namesto v četrto menjala v drugo. In to še ni bilo vse. Po pol ure je že nekako šlo, ampak potem je bilo treba bočno parkirati pred bajto. Kot da bi imel avion, ne pa forda. In naslednji dan, ko sem Edvarda spet peljal na sprehod, sem bil že kot James Bond v svojem Astonu Martinu, le namesto po smernikih sem še vedno mahal po brisalcih .
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ljutomer • Ustanovitev civilne iniciative
Bo tovorni promet zaustavljen?
Ljutomerčani so ustanovili civilno iniciativo za ustavitev težkega tovornega prometa, s katero želijo zmanjšati ali povsem ustaviti pretok tovornih vozil skozi mesto in vasi, ki gravitirajo na regionalni cesti od Stročje vasi do Razkrižja.
Civilno iniciativo vodi član sveta Krajevne skupnost Ljutomer Boštjan Pihlar, ki pravi, da se je tovorni promet po letu 2008, ko se je odprla pomurska avtocesta, skozi mesto Ljutomer zelo povečal. Kot se ugotavlja, se je leta 2010 v Ljutomer pripeljalo v povprečju 200 vozil na dan, težki tovornjaki pa zmanjšujejo kakovost
življenja tukaj bivajočih ljudi, še zlasti je na udaru varnost občanov ter uničevanje cestne infrastrukture. Za tovrstni, sicer nepriljubljen korak so se v Ljutomeru odločili, ker je tako prejšnje kot sedanje občinsko vodstvo prometno ministrstvo že večkrat opozarjalo na povečan promet tovornih vozil skozi mesto Ljutomer in tudi po
ostalih cestah od Ormoža do Vučje vasi. O nastalih prometnih težavah je že marca letos prometnega ministra Patricka Vlačiča pisno seznanila ljutomerska županja Olga Karba, a do danes še ni ukrepal. Z vsemi potrebnimi aktivnostmi bo po besedah Boštjana Pihlarja delo nadaljevala civilna iniciativa, saj razmere sčasoma postajajo
nevzdržne. Ob tem pa je spomnil na nesrečo februarja lansko leto, ko je tovorno vozilo iz Bosne in Hercegovine v Ljutomeru zapeljalo s cestišča in treščilo v stanovanjski blok (na posnetku). Le spletu okoliščin in veliki sreči gre pripisati, da do težkih posledic s smrtnimi žrtvami ni prišlo.
NŠ
Torek, 9. avgust
Danes je mednarodni dan domorodcev. Danes goduje Janez.
1942	je indijska kongresna stranka sprejela resolucijo z zahtevo po takojšnjem britanskem umiku iz Indije.
1945 so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. To je bilo tretji dan po atomski bombi na Hirošimi. 1963 se je rodila ameriška pevka Whitney Houston. 1974 je škandal Watergate pobral svojo najpomembnejšo žrtev, ko je Richard Nixon postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral odstopiti.
1902 so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria.
1912 se je rodil v Ribnici na Dolenjskem skladatelj in dirigent Bojan
Adamič.
1916 so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1991 so se sestali v Ljubljani predstavniki Slovenije in JLA in razpravljali o tehničnih podrobnostih umika armade iz Slovenije. Sreda, 10. avgust Danes goduje Lovrenc.
1674 je bil v Greenwichu pri Londonu ustanovljen astronomski observatorij.
1893 se je v Kotljah na Koroškem rodil slovenski pisatelj in politični delavec Prežihov Voranc (Lovro Kuhar).
1896	so odprli prvo planinsko kočo na Kredarici pod Triglavom. 1928 se je v Žireh rodil slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan.
1945 je Japonska je zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol.
1960	se je rodil Antonio Banderas. Četrtek, 11. avgust
Danes goduje Suzana.
1789 je francoska skupščina uradno ukinila fevdalni red.
1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat.
1880 se je rodil v Lokvah pri Novi Gorici general in politik Leon Rupnik.
1918 se je rodil na Bledu pisatelj Karel Mauser.
1924 se je v severni steni Triglava smrtno ponesrečil slovenski filozof
in alpinist Klement Jug.
1938 je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije izdal odlok, s katerim je
bila ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti Slovenije.
1954 so ustavili vse vojaške akcije v Indokini med francoskimi četami
in četami osvobodilnih gibanj v Vietnamu, Kambodži in Laosu.
Petek, 12. avgust
Danes je svetovni dan mladih.
Danes goduje Klara.
1813 je Avstrija napovedala vojno Napoleonu. 1859 so naredili v Pensylvaniji v ZDA prvo naftno vrtino.
1898	se je končala vojna med Španijo in ZDA, po kateri je prišlo do neodvisnosti Kube.
1908	je prišel s tekočega traku Fordove tovarne v prvi model njegovega avtomobila T.
1981 je ameriška družba IBM dala na trg prvi osebni računalnik. 2000 se je potopila ruska jedrska podmornica Kursk. Umrlo je vseh 118 članov posadke, saj je bila podmornica polna vode. Sobota, 13. avgust Danes goduje Lilijana.
1655 se je rodil nemški izdelovalec glasbil in izumitelj klarineta Johann Chrtetoph Danner.
1876 so s slavnostno premiero opere Nibelunški prstan odprli prvi glasbeni festival v Bayreuthu.
1899	se je rodil angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, sinonim napetosti, srhljivosti in skrivnostnega ugankarstva v filmu.
1905 se je Norveška ločila od Švedske in postala neodvisna kraljevina. 1927 se je rodil kubanski politični voditelj Fidel Castro.
1943	je rusko-ameriški biolog Selman Abraham Waksman izločil antibiotik, ki ga je imenoval streptomicin.
1961	je vzhodnonemški državni in partijski voditelj Erich Honecker ukazal, da začnejo postavljati 107 km dolg betonski »berlinski zid« in več kot 60 km žičnih ograj med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Nedelja, 14. avgust
Danes goduje Demetrij.
1040 naj bi Macbeth umoril škotskega kralja Duncana I. Dogodek je
služil Shakespearu za njegovo slovito dramo Macbeth.
1893 je policijska uprava v Parizu uvedla prve vozniške izpite na svetu.
1897	se je rodil v Ilirski Bistrici slovenski slikar France Pavlovec.
1909	so ustanovili v Mariboru dramatično društvo. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem 1899.
1920 je bila na sedmih poletnih olimpijskih igrah v Antwerpnu prvič razvita olimpijska zastava s prepletenimi petimi raznobarvnimi krogi v modri, rumeni, črni, zeleni in rdeči barvi, ki predstavljajo pet celin. Ponedeljek, 15. avgust
Danes je Marijino vnebovzetje - veliki šmaren. Je dela prost dan v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in še v nekaterih državah. Danes goduje Marija.
1534 je španski cerkveni reformator Ignacij Loyola ustanovil Jezusovo družbo, to je jezuitski red.
1771 se je rodil škotski pisatelj Walter Scott, začetnik zgodovinskega romana.
1896 so ustanovili v Ljubljani Slovensko socialdemokratsko stranko. 1914 so odprli Panamski prekop, ki seka panamsko ožino med Severno in Južno Ameriko ter povezuje Atlantski s Tihim oceanom. 1941 so slovenski komunisti ustanovil Varnostno obveščevalno službo (VOS) z nalogo likvidacije nasprotnikov komunistične organizacije.
Prejeli smo
Ob dnevu spoštovanja vrednot nOb na Ptujskem
V nedeljo, 7. avgusta, ob 17. uri je bila na ploščadi bivše vojašnice na Vičavipred spomenikom »vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo« spominska slovesnost, poimenovana »Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem«.
Po ljudskem besedilu »Zakaj sem partizan« je starosta slovenskih komponistov Radovan Gobec tenkočutno in z vsem spoštovanjem uglasbil in priredil naslednje vrstice:
Zakaj sem partizan, ker dom mi je požgan, so bratje ustreljeni, zato sem partizan.
Zakaj sem partizan, ker dom mi je požgan, so starši izseljeni, zato sem partizan.
Zakaj sem partizan, ker dom mi je požgan, ker ljubim domovino, zato sem partizan.
Sam se vprašujem, zakaj sem član Združenja borcev za vrednote NOB. Odgovor je preprost: zato, ker spoštujem narodnoosvobodilni boj, ker spoštujem vrednote, za katere so se borili in padali borci, trpeli izgnanci, umirali talci, trpeli interniranci in izgnanci ter ukradeni otroci. In še bi lahko našteval.
Ni treba opozarjati na vse, kar je povzročila 2. svetovna vojna. Dovolj je, da se spomnimo ali osvežimo spomin na dogajanja v našem okolju, na Ptujskem. To še zlasti zato, ker smo letos praznovali 70-letnico ustanovitve OF, z osamosvojitvijo poimenovanim Dnevom upora proti okupatorju. Jože Lacko, organizator upora na našem območju, je oktobra 1941 v Korenovem stanovanju na Potrčevi cesti 63 na Ptuju ustanovil okrožni odbor OF, da bi lažje povezoval aktivnosti odporniškega gibanja. Po izdajstvu, tragičnem in ju-naškempadcu Slovenskogori-ške čete 8. avgusta leta 1942 v Mostju in Lackove mučeniške smrti je gibanje nekoliko zastalo. Okupator se je znašal nad domoljubi že takoj po 6. aprilu 1941, začel je ponemče-vati naša krajevna imena, jih
Zdravstveni nasveti
Aconitum napelus -repičasta preobjeda
Homeopatski aconitum običajno uporabljamo na začetku bolezni, ko pride do pojava močno izraženih simptomov naenkrat (»kot strela z jasnega neba«), ti pa so nastali predvsem kot posledica izpostavljenosti suhemu, hladnemu vetru. Vzrok je lahko tudi šok in nenaden strah. Aconit je zelo učinkovit v samem začetku bolezni, ker pa je ta faza velikokrat kratka, jo zamudimo in zato zdravilo ni tako uspešno.
Bolnik, ki potrebuje aconit, ima kožo svetlo rdečo in
spremenil še leta 1943, prepovedal slovenski jezik v šolah, izseljevati je začel zavedne Slovence na Hrvaško, v Srbijo, nato pa še v koncentracijska taborišča v veliki Reich. Z našega območja kar 1150 svobodoljubnih, ki s politiko niso imeli nič. Bili so le rodoljubi. Pri ljudeh se je pojavil strah. Pa ne za dolgo.
OF je znala organizirati domoljube k uporu. Odločno moramo povedati tistim, ki podcenjujejo NOB, da nam OF pomeni trajen navdih domoljubja, svobodoljubja, solidarnosti, tovarištva, poguma in poštenosti. Odločno moramo povedati poslancu Državnega zbora RS iz naše neposredne soseščine, ki se je zgražal nadponovno postavitev spominskega obeležja Borisu Kidriču pred Talumom, kjer je poslanec nekoč prejemal velik zalogaj belega kruha, da Kidrič ni bil samo prvi predsednik izvršnega odbora OF, ampak tudi predsednik prve povojne slovenske vlade in skupaj z Borisom Kraigherjem za tiste čase najboljši gospodarstvenik. In oba bi današnja Slovenija še kako potrebovala danes. Iz nič sta ustvarila veliko in marsikaj. Osvobodilna fronta je v slo-
venski zgodovini odigrala pomembno vlogo. Kako bi drugače lahko razumeli podatke, da je delovalo decembra leta 1944 na širšem ptujskem območju, od Središča, Ormoža pa vse do Starš, kar 77 vaških odborov OF, 15 odborov SPŽZ, 51 odborov Zveze slovenske mladine ter dva odbora Delavske enotnosti, skupaj 1000 aktivistov. Kako razumeti, da je izven našega takratnega okraja padlo v neposredni borbi z okupatorjem 240 Ptujčanov in Or-možanov, kar 70 v domačem okolju na Ptujskem. Upor in žrtve so bile velike. Skupaj s padlimi borci, interniran-ci, talci, izgnanci, izseljenci, ukradenimi otroci, okoli 500 s ptujskega in 200 z ormoškega območja. Nekateri trdijo, da so za vse krivi člani Partije. Le kaj bi v tistem času lahko naredilo 23 članov KPJ in 18 kandidatov na Ptujskem, če ne bi bilo tako svobodoljubnih, upornih in zavednih naših ljudi?
Zato je spomin in opomin na tiste prelomne dogodke, od generala Maistra, NOB in do slovenskih osamosvoji-teljev leta 1991 še toliko pomembnejši.
Stanko Lepej
Moje cvetje
suho, potenja ni, močno pa je izražena želja po velikih količinah mrzle vode. Bolnik je običajno nemiren, prestrašen, boji se, da bo umrl. Z aconitom lahko lajšamo: • visoko temperaturo, ki nastopi nenadno, silovito in se običajno prične z napadi mrazenja, drgetanja. Povišana temperatura je pogosto posledica izpostavljenosti hladnemu, suhemu vetru. Aconitum uporabljamo na začetku bolezni, ko zaznamo, da se bo nekaj zgodilo. Pomembno je, da ga upora-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm.
bimo čim prej, saj pravočasno ukrepanje stanje hitro izboljša. Koža je svetlo rdeča, vroča, suha, potenje ni prisotno, bolnik pa želi velike količine mrzle vode. Če se začne bolnik potiti, je treba zdravilo zamenjati;
•	nahod na samem začetku, ko je prisotno kihanje, izcedek iz nosu in glavobol. Tudi tukaj je lahko vzrok izpostavljenost hladnemu, suhemu vetru. Obraz je svetlo rdeč , koža je vroča in suha. Prav tako so suhe sluznice, zato je bolnik žejen, veliko pije, a se kljub temu ne poti;
•	boleče žrelo, ki je močno pordelo, pekoče in je posledica izpostavljenosti hladnemu, suhemu vetru. Bolnik zaradi suhe sluznice in hudih bolečin le s težavo požira, želi pa si velike količine mrzle vode.
•	suh dražeč kašelj, ki se pojavi ponoči, nenadoma, spremljajo pa ga bolečine v prsnem košu. Bolnik je nemiren, žejen, trese ga mraz, vročina narašča. Kašelj je suh,
hripav, dušeč. Poslabša se na svežem zraku, ob govorjenju in v večernih urah;
•	bolečine v ušesu, ki se pojavijo nenadoma, običajno po izpostavljenosti mrzlemu, suhemu zraku in vetru. Uho je rdeče in vroče, bolečine so zelo hude, po navadi se začnejo ponoči, spremlja jih povišana telesne temperatura, ki hitro narašča. Bolečina se nekoliko zmanjša po toplih obkladkih;
•	nespečnost, ki je posledica šoka, hude prestrašenosti ali slabih novic. Aconitum lahko uporabljajo bolniki, ki se nenadno zbujajo po nočni mori, ali tisti, pri katerih je nespečnost povezana z zaskrbljenostjo zaradi hitrega dvigovanja telesne temperature.
Aconitum v nizkih potencah C6 uporabljamo, ko imamo bolečine v ušesih in v žrelu, 5 granul 4- do 5-krat dnevno. Za zbijanje temperature in lajšanje suhega, dražečega kašlja vzamemo potenco C12, 5 granul, večkrat dnevno. Višje potence se uporabljajo vedno po posvetu s strokovnjakom.
Vidimo, da lahko eno ho-meopatsko zdravilo uporabljamo za različne težave. Ne smemo pa pozabiti, da sami nikoli ne ukinjamo alopat-skih zdravil brez predhodnega posveta z zdravnikom.
Aconit je zelo učinkovit v samem začetku bolezni, ko samo čutimo, da se bo nekaj zgodilo. Zato je pametno imeti to zdravilo v svoji domači lekarni, da bo pravočasno pri roki.
Nataša Koltak Ferčič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Prihaja čas razmnoževanja rastlin
Rastline razmnožujemo na več načinov. Še vedno imajo mnogi na vrtu najraje setev, čeprav je v poletni vročini vzgoja sadik in presajanje učinkovitejše kakor direktna setev.
Danes si ponovno obudimo spomin na to, kako razmnožujemo okrasne rastline s potaknjenci. Ste se kdaj sploh vprašali, zakaj vas je vaša mama ali babica učila, da se potaknjenci »delajo« v avgustu?
Rastlina ima, tako kakor človek, svoj življenjski ritem. Ta je odvisen od tega, s katerega konca sveta izvira, ali je enoletnica ali trajnica in seveda od letnega časa. V vsakem letnem času, ki ga rastline »prepoznajo« po dolžini dneva in šele nato po temperaturi, se pri vseh rastlinah nekateri organi bolj razvijajo od drugih. Spomladi pri trajnicah najprej oživijo korenine, saj se morajo obnoviti in razrasti po zimi, da bodo imeli nadzemni deli dovolj hrane za hitro rast, razvoj in ne nazadnje tudi za obrambo pred številnimi težavami, ki jih čakajo pod milim nebom. Nato se s hitrim tempom razvijajo nadzemni zeleni deli. Potem rastlina zacveti, oblikuje seme, nato pa se prične pripravljati na zimo. V pripravo na zimo sodi tudi to, da se korenine pod zemljo ponovno začnejo pospešeneje razvijati.
Vsaki fazi, ki jo vidimo na zunaj, sledi tudi kemično dogajanje v rastlini. Posamezni rastlinski deli se seveda razvijejo s pomočjo določenih kemijskih snovi - pospeševalcev. Ko rastlina prepozna, da je čas za posamezno razvojno fazo, se v njej najprej pojavi večja koncentracija posameznih pospeševalcev, ki jim rečemo hormoni. Zdaj je nekaterim to mogoče že nekoliko bolj poznano, saj te hormone danes že lahko kupimo tudi v trgovinah.
Avgust je čas, ko si rastline po poletni vročini malo odpočijejo. V tem času si predvsem okrepijo koreninski sistem, da potem v jeseni ponovno in z vso močjo zacvetijo. Takrat je torej v samih rastlinah višja koncentracija tistih hormonov, ki pospešujejo razvoj korenin. Zato je to mesec, ko delamo potaknjence za naslednje leto. V septembru je možnost uspeha že veliko manjša, saj rastline ponovno bujno zacvetijo.
Potaknjence jemljemo vedno samo z zdravih rastlin. V letošnjem letu je z rastlinami kar veliko težav. Če niso zdrave, potem si bolezen in še pogosteje tudi škodljivce prenesemo v naslednje leto. Zato svetujem, da pregledate korita in tista, ki jih določite za matične rastline, povsem preventivno trikrat v petdnevnem razmaku poškropite s kakšnim biološkim insekticidom. Večkrat ste na tem mestu že našli recepte za doma narejene insekticide, pa tudi v trgovinah lahko kaj kupimo. Dodamo jim še listno gnojilo labicuper, ki ga lahko kombiniramo z insekticidi, ali pa preprosto močnejši žajbljev čaj. Če imate namen prezimite vse rastline, naredite to tudi na vseh ddrugih koritih, saj se moramo škodljivcev znebiti tudi tam, da jih ne prezimljamo kar sami skupaj z rastlinami.
Ko delamo potaknjence, jih najprej narežemo. Lahko naredimo vršne ali stebelne potaknjence. To pomeni, da lahko eno daljšo vejo razrežemo na več delov; ni namreč nujno, da uporabimo samo vrhove rastlin. Potaknjenec odrežemo do pol centimetra pod listom. Paziti pa je potrebno, da vemo, kje je bila veja pri rastlini spodaj, kje pa zgoraj, saj rastlina to ve in je ne smemo potakniti obratno. Potaknjenci naj nato vsaj uro ali dve ležijo v senci, da se rana nekoliko za-suši. Vsak potaknjenec mora imeti vsaj dve kolenci - dva lista. Samo v pazduhah listov - kolenc so namreč celice, ki še ne vedo, kaj bodo postale. S pomočjo naravnih hormonov, sama pa priporočam tudi pomoč kupljenih, se bodo celice kolenca, ki ga vtaknemo v zemljo, spremenile v korenine. Celice v pazduhi lista, ki jih pustimo zunaj, pa bodo postale novo steblo, če imamo stebelni podtaknjenec. Če so listi večji, odrasli, jih lahko obrežemo, saj se ravno čez večjo površino lista zgublja veliko vode, potaknjenec brez korenin pa jo lahko dobi samo skozi drobceno steblo. List kolenca, ki bo šlo v zemljo, seveda odrežemo.
Pripravimo si ustrezno posodo. Substrat za sajenje naj bo zelo zračen, ne sme močno zadrževati vode, da ne bomo pospeševali gnitja. Veliko boljši je uspeh, če v en lonček, korito ali posodo potaknemo več vejic. Razsadimo jih šele, ko se dobro ukoreninijo in poženejo tudi nove liste, poganjke. Tako smo potem še pred zimo prisiljeni zamenjati substrat, s tem pa spet dodati nekaj hrane in gnojenje spomladi ne bo potrebno.
Foto: Miša Pušenjak
Vsako vejico s spodnjim delom najprej pomočimo v vodo, nato pav hormon, če ste se zanj odločili. Hormoni so lahko tudi tekoči, a pri nas so največkrat v prahu. Največ prahu naj bo ravno na kolencu. Potem naredimo v zemljo luknjico (lahko s prstom ali ustrezno palč-ko) in vanjo damo s hormonom obdelano vejico potaknjenca. Če bi vejico kar porinili v zemljo, kar lahko naredijo tisti, ki hormona ne bodo uporabljali, bi se veliko praškastega hormona streslo z mesta, kjer je najpotrebnejši. Zemljo potem prigrnemo, in ko napolnimo celo posodo, vse skupaj zalijemo in damo pod streho, a pustimo na prostem in v senci. Rastline naj bodo v posodi toliko narazen, da se listi dotikajo, ne pa prekrivajo.
Ko opazimo novo rast in se novi listi pričnejo prekrivati, rastline razsadimo vsako v svoj lonček. V zimovališča jih dajte šele, ko bo pričelo zmrzovati. Delo s potaknjenci je lahko tudi odlična priložnost za druženje z otroki; naj vam pri tem pomagajo in vsaj za nekaj čas pustijo na miru televizijo, računalnik in internet.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Glasbena televizija MTV je 1. avgusta praznovala 30-le-tnico svojega delovanja. John Lack je namreč 1. avgusta leta 1981 minuto čez polnoč z besedami "Ladies and gentlemen, rock'n'roll"slovesno odprl delovanje omenjene televizijske hiše. MTV je v teh treh desetletjih za vse čase spremenil popularno kulturo, saj je z lansiranjem programa, speci-
aliziranega samo za predvajanje videospotov, na svetovni glasbeni sceni povzročil pravo revolucijo. V nadaljevanju sledijo nekateri pomembni mejniki v delovanju omenjene
glasbene televizije.
®®®
1. avgust 1981 - MTV je pričel svoje oddajanje z vide-ospotom zasedbe The Buggles "Video Killed the Radio Star". In od takrat naprej so ljudje glasbo tudi gledali, ne samo poslušali. V prvi uri so predvajali še naslednje izvajalce: Pat Benatar, Rod Stewart, The Who, Cliff Richard, The Pretenders, Todd Rundgren, Styx,
Split Enz, in 38 Special.
®®®
3. december 1983 - Premi-erno predvajanje 15-minu-tnega, danes že legendarnega videa Thriller, ki ga je ustvaril
The Buggles
Foto:topnews.in
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Michael Jackson
Foto:topnews.in
Michael Jackson in je veljal za prvo združevanje glasbenega
videospota in filma, ®®®
14. september 1984 - MTV je predstavil MTV Video Music Awards, ki je bil premierno v dvorani Radio City Music Hall v New Yorku. Na prireditvi so nastopili Huey Lewis and the News, Rod Stewart, Madonna, Tina Turner in ZZ Top. Debi-tantka Madonna Louise Ci-ccone je oblečena v poročno obleko zapela skladbo "Like a Virgin", s tem se je začela ena izmed najuspešnejših karier
v zgodovini pop glasbe. ®@®
13. julij 1985 - MTV prenaša iz ZdA koncert "Live AID". Cilj tega koncerta je bil zbrati čim več sredstev za pomoč
lačnim v Etiopiji.
®®®
26. november 1989 - Premiera oddaje "MTV Unplugged", v kateri so nastopili Squeeze, Syd Straw in Elliot Easton. S temi oddajami se je pričel novi žanr nastopanja brez električnih instrumentov. Med ostalimi velikimi glasbenimi imeni so se predstavili še Bob Dylan, Eric Clapton, Pearl Jam, Nirvana, LL Cool J, Tonny Bennet in Alanis Mo-rissette.
®®®
3. marec 1989 - Premierno predvajan Madonnin kontro-verzni video "Like a Prayer". Katoliška cerkev je ostro kritizirala Madonno, ker v spotu sanja ljubezenski akt z Jezusom, ki je prikazan kot črnec.
®®®
21. maj 1992 - MTV je uvedel reality show program s predvajanjem oddaje "The Real World". Omenjena limonada je temeljila na dogodkih iz realnega življenja. V tretji sezoni predvajanja serije v njej nastopa Pedro Zamora, deklarirani homoseksualec, okužen z virusom HIV. To je bilo prvič, da se je oseba, ki je priznala svojo is-tospolno usmerjenost, pojavi v udarnem televizijskem terminu. Serija "The Real World" je pred kratkim proslavila 25.
sezono predvajanja. ®®®
10. april 1994 - MTV News je v živo spremljal novice, povezane s tragično smrtjo pevca zasedbe Nirvana, Kurta Cobaina, in reakcije njegovih
oboževalcev po celem svetu. ®®®
1. oktober2000 - "Jackass", oddaja, ki je zaslovela zaradi neverjetnih in drznih vragolij in neumnih šal, je bila pre-mierno prikazana na MTV. Oddajo sta si zamislila in producirala igralca Johnny Knoxville, Jeff Tremaine in režiser Spike Jonze. Serija je nedavno proslavila svojo deseto obletnico, v tem obdobju so posneli tudi tri "Jackass"
dolgometražne filme. ®®®
17. marec 2003 - Igralec Ashton Kutcher je popestril skrite kamere s tem, da je presenetil nekatere svoje znane prijatelje. Občinstvo pa je uživalo v potegavščinah, v
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
3.	SUPER BASS - NICKI MINAJ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SHE MAKES ME VANNA - JLS FT DEV
2.	GLAD YOU CAME - WANTED
3.	LOUDER - DJ FRESH FT SIAN EWANS
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	NUR NOCH KURZ DIE WELT RETTEN - TIM BENDZKO
Po moje...? (2. del)
Zmeraj, prav v vsaki situaciji obstaja lažja pot. Poti sta vedno dve. Ena zliza-na in steptana, morda že asfaltirana, in druga zaraščena, prostrana; takšna, kot si jo narediš. Razlika je ta, da pri eni ne veš ničesar, pač greš in si med trnjem utiraš čistino, pri drugi pa ti tega ni treba. Vso pot so namreč smerokazi, ki so jih že davno zabili tisti pred tabo. Vendar na tej poti je tudi cilj že jasen, označen ...
Ko tako razmišljam in si v mislih ustvarjam razne prispodobe, se velikokrat počutim nekako neprijetno, morda utesnjeno. Nikakor namreč ne morem razumeti, zakaj se ljudje ne podajo v divjino, zakaj nočejo odkrivati neskončnih čarov, ki čakajo v njej. Zakaj v tej eni kratki priložnosti, ki jo imamo, ne bi radi izvedeli čim več, izkusili čim več, morda kaj ustvarili in dejansko živeli? Že res, da na koncu nič od tega ni pomembno, ampak. kaj pa vse do takrat?
Tam pri koncu se morda ljudje zavejo, da je za njimi v bistvu le tekoči trak in potem za seboj puščajo nagrobne kamne z vklesanimi imeni, za katere morda upajo, da bodo večni. Pogani tega nekdaj niso počeli; trupla so zažgali in jih poslali po reki. Ampak to ni toliko pomembno. Kar mi je posebej zanimivo pri teh pradavnih ljudstvih, pravzaprav pri Slovanih, je to, da so bili svobodni. Niso imeli gospodarja, vodje. Bili so svoji, hodili so po svoje in delali po svoje. Bili so svoji, vendar ne sebični. Ta slovanski duh se mi zmeraj znova zdi tako kreposten, tako močan.
Vendar ga danes več praktično ni. Pa ne samo v naši deželi, v vseh slovanskih deželah. Pa tudi drugod. Ne zavedamo se, od kod izviramo, kaj in kdo smo nekoč bili. V tem času ima vsak gospodarja, vedno je komu dana oblast, da vlada. Zmeraj je nekdo, ki zapoveduje pravila in postavlja smerokaze, ljudje pa mislijo, da jim je v nedogled treba sledit. Dejstvo je, da živimo v takšni ali drugačni družbi in v družbi morajo obstajati neka pravila. Vendar ta svet smo že tako zakomplicirali, da je pravil, ki ga vzdržujejo, že absolutno preveč. Vse skupaj se mi zdi kot en gromozanski gordijski vozel (in kako se tega reši, tudi vemo).
A kar se mi zdi še bolj žalostno, je to, da se ob tem postavljanju družbenih pravil vse bolj pozablja na posameznika. Na vsak človeški individuum. Že res, družba, še vedno pa je ta sestavljena iz zaključenih celot. Ko razmišljam o oblasti, se vsakič vprašam, s kakšno pravico. S kakšno pravico mi nekdo vlada in zapoveduje, kaj moram početi? To je moje življenje, moja priložnost. In ravnam se po svoji pameti ...
Matic Hriberšek
katerih so bile žrtve številna znana filmska in glasbena imena.
®®®
3. december 2009 - Premiera "Jersey Shore", oddaja o skupini prijateljev iz države New Jersey, ki bolj kot vse obožuje dobro zabavo, oddaja je kmalu postala najbolj gledana serija vseh časov na MTV-ju.
®@®
Oče Amy Winehouse, Mitch, je pričel akcijo za ustanovitev združenja za pomoč odvisnikom. V ta namen se je pred dnevi sestal z nekaterimi britanskimi parlamentarci, od
katerih pričakuje podporo pri ustanovitvi omenjene dobrodelne organizacije. Organizacija bi pomagala predvsem tistim odvisnikom, ki si sami ne morejo privoščiti dragih rehabilitacijskih klinik. Angleški časopis "The Guardian" je povzel njegove besede: "Želim se vključiti v stvari, ki bi bile važne moji pokojni hčerki. Zaradi tega želim ustanoviti združenje Amy Winehouse. To ni pomembno samo zame, to je pomembno za našo celotno državo. Obstaja na stotine, tisoče ljudi, ki se nahajajo v težavnih situacijah in se jim lahko pomaga."
Janko Bezjak
1. THE S FRANTI
estvi
NAjCy
f SOUND OF SUNSHINE - MICHAE ri/SPEARHEADS
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
4.	WALK - FOO FIGHTERS
5.	LAST FRIDAY NIGHT - KATY PERRY
6.	YOU AND ME - MILOW
7.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE 8. THE LAZY SONG - BRUNO MARS
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
11.	I'LL BE YOUR MAN - JAMES BLUNT
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
džuveč z rižem*, solata SREDA
njoki v gobovi omaki, solata ČETRTEK
rižota s piščačnčjim mesom in
zelenjavo, solata
PETEK
polnjene bučke z ajdovo kašo**,
solata
SOBOTA
omaka iz stročjega fižola, koketi NEDELJA
goveja juha z rezanci, kaneloni s šunko in sirom, francoska solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, črni kruh
*Džuveč z rižem
Sestavine: 1 velika čebula, 300-400 g paradižnika, 300-400 g paprike, 2 skodelici riža
Čebula nasekljajte in jo prepražite, da razpade. Dodajte olupljen in na kocke narezan paradižnik ter na kocke narezano papriko. Vse skupaj dušite, da zelenjava upade. Dodajte riž in dušite, dokler se riž ne zmehča.
** Polnjene bučke z ajdovo kašo
Sestavine: 4 manjše bučke, 1 nariban korenček, maslo, 1 čebula, 5 strokov česna, 150 g ajdove kaše, 1 jajce, 1 kisla smetana, voda, jušna kocka, poper, peteršilj, majaron
Na maslu popražite čebulo, dodajte strt česen, da zadiši, in prilijte nekaj vode. Malo pokuhajte, dodajte korenček in ga dušite. Dodajte ajdovo kašo, prelijte z vodo in dodajte jušno kocko ter ostale začimbe. Počakajte, da se ajdova kaša skuha. Med tem prerežite bučke počez in izdolbite meso z žlico. Bučke malo osolite, da spustijo vodo. Ko je nadev kuhan, mu primešajte celo jajce in kislo smetano. S tem nadevom napolnite bučke in jih zlagajte na pomaščen pekač ter pred pečenjem potresite s poljubnim naribanim sirom. Vse skupaj pecite približno 10 minut pri 180 stopinjah.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
(Vir: www.pregovor.com)
"Življenje je dar, ki vam ga je dal Bog. Način, kako ga živite, je dar, ki ga vi dajete Bogu." Leo Buscaglia -k-k-k
"Dokler živimo, se moramo učiti umetnosti življenja."
Seneka
•k-k-k
"Iz česa se sestoji življenje? Iz tega, kar iz njega napravimo." Somerset Maugham -k-k-k
"Rad bi le vedel, kaj je življenje, ko čutiš v sebi vzgon, ko pride pomlad, sokov kipenje, rad rasteš in misliš, da ni vse zastonj."
Srečko Kosovel
-k-k-k
"Zapravljanje življenja je v ljubezni, ki je nismo znali dati, v oblasti, ki je nismo znali uporabiti, v sebični previdnosti, ki nam je preprečila tvegati in nas je sicer obvarovala nevšečnosti, vendar smo zaradi nje ostali brez sreče." Neznan avtor
-k-k-k
"Življenje bi bilo dovolj zabavno, tudi če ne bi bilo zabave, ki jo daje." Edward
Bulwer
-k-k-k
"V življenju je tako kot na nebu: medtem ko nekatera ozvezdja zahajajo na eni strani, vzhajajo nova na drugi." Jean Paul -k-k-k
"Nič ni bolj zahtevno od tega, da živimo preprosto."
Albert de Bersancourt
ENAKOPRAVNOST Mali Mihec je vprašal Barbaro: "Ali veš, kdaj boste ve punčke enakopravne z nami, fanti?" "Kdaj?"
"Ko boste lahko štiri istočasno lulale v kahlico."
IZGUBLJEN
Mali Miha je v gneči izgubil svojo mamo. Ko je končno srečal policista, ga je vprašal: "Ali ste mogoče videli kakšno mamo brez mene?"
LEPO OBNAŠANJE
Janko je odšel v vrtec po svojo
mlajšo sestrico Majo.
"Kaj ste delali danes?" jo je
vprašal med potjo proti domu.
Maja je povrtala po nosu in
rekla:
"Lepega obnašanja smo se učili!"
PRALNI PRAŠEK "Danes sem pri gospodinjstvu namesto moke v lonec pomotoma stresel pralni prašek." "In kaj je rekla učiteljica gospodinjstva?" "Popenila je!"
TAJKUNSKA DRUŽINA "Očka, v šoli me vsi sošolci zafrkavajo, ker me v šolo pripelje šofer z mercedesom, drugi pa se vozijo v šolo z avtobusom!" "Ne sekiraj se sin, ti bom kupil pa avtobus!" je oče potolažil sina.
PREPRIČAL JE OČETA "Očka, prosim, pelji me v cirkus!" je prosil Marko. "Nimam časa! Toliko imam še za postoriti okoli hiše, da res ne utegnem!"
"Očka, no! Veš, v reklami sem videl, da na levu jaha naga lepotica!"
"Kaj res? No, saj delo lahko počaka. Že dolgo nisem videl leva, pa si ga grem ogledat!"
POVSOD SEKSAJO Očka in mamica sta si popoldan zaželela seksa, zato sta Jurčka poslala k sosedovim. Ravno sta pričela s posteljnimi užitki, ko je Jurček odprl vrata. "Zakaj si se pa vrnil tako hitro?" je vzrojil oče. "Tudi pri sosedovih seksajo!"
VARČNEŽ
Oče je dal Juretu denar za pisemsko znamko, ki naj bi jo kupil in pismo vrgel v poštni nabiralnik. Jure se je kmalu vrnil domov in očetu vrnil denar: "Očka, tu imaš denar. Pismo sem vrgel v nabiralnik brez znamke. Pa kar brez skrbi bodi, nihče me ni videl!"
RABUTANJE
Možakar se zvečer pozno vrača domov in v svojem sadovnjaku zagleda dečka, ki obira njegove hruške. "Takoj se spravi z drevesa ali pa te bom zatožil očetu!" mu zapreti.
Deček pogleda k vrhu drevesa in zavpije:
"Očka, pridi dol, tale stric ti mora nekaj povedati!"
PRESTROGA VZGOJA "Našega malega Petra sva prestrogo vzgojila!" je rekla žena možu, ko se je ta vrnil iz službe.
"Kako to misliš?" "Danes zjutraj ga je v vrtcu nova varuška vprašala, kako mu je ime, on pa je odgovoril: "Peter-pusti-to-pri-miru!"
NI ZA MOŠKE
"Ne smeš se pudrati!" je rekel Maksi svojemu prijatelju Lojzetu, ki se je pudral. "Zakaj pa ne?"
"Ker se pudrajo le ženske, moški se moramo pa umivati!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AITOR = španski nogometaš Karanka, ALKALOZA = zastrupitev z alkalnimi snovmi, CIRKAS = tekstilna vezava, ČANO=slovenski operni basist hrvaškega rodu (Saša, 1976-), DIAS = portugalski dnevnik, LA-STNIČ = kraj pri Šmarju pri Jelšah, LUKATELI = srbska baletna plesalka (Ivanka, 1948-), REE = nemška slikarka, ki je naredila samomor (Anita, 1885-1933).
■)jees| 'jspeey 'JO^V 'pijej 'puip ao>P!|>| 'du)js 's^s '|op| 'e|3N 'euay 'opsei 'ueoojo 'isjLUjue 'eujupa '|eg 'ouaooui '>!!} 'aoN '!>|e 'aey 'indsjp '}Ji| |)jsnj 'i|jd 'e>||0f 'ezo|e>j|e 'e^uefiod 'euiv 'epais 'uai -ex '«o :ouABJopoA ^NVZIM 31 A31IS3H
íPoífuíajts naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da je nek novopečeni direktor neke zelo konstruktivne gradbene firme zaman računal na to, da bo lahko propadajočo firmo rešil le s haloško trmo, ponosom in poznanstvi. Jok, brate, odpade, brez cvenka žal (več) ne gre.
... da je po svoje žalostno to, da o financiranju kulture v poeto-vionski mestni občini odločajo prav tisti, ki jih kulturne prireditve, po njihovi (ne)udeležbi sodeč, očitno najbolj ne zanimajo.
... da so priznani slovenski umetniki lahko hvaležni, da ob zaključku nekega poletnega kulturnega festivalskega naj-dogod-ka najstarejšega mesta niso zapustili lačni in žejni; predvsem po zaslugi prostovoljnih prispevkov uličnih in drugih darovalcev, saj v mestni občini pogodbe o financiranju festivala tudi po zaključku še niso uspeli podpisati.
...da si tisti, ki si niso najbolj na čistem s pikami pri kraticah, lahko holermoški O.F.A.K. festival predstavljajo zelo drugače, kar pa bi kulturnemu ugledu
tega obdravskega mesta utegnilo bolj škodovati kot koristiti.
... da so se nedavno tega tudi najbolj črnogledi okoljevar-stveniki lahko prepričali, da na šterntalskem odlagališču rdečega blata raste zelena trava. Le bistva nedavne umetniške stvaritve na tej travi si nekateri ne znajo prav predstavljati.
... da se (nepoučeni) oboževalci poetovionskih žogobrcar-jev neupravičeno hudujejo, ker o zmagah in porazih modrih že
lep čas ni nič zapisanega, videnega ali slišanega... Če pa jih ni več. Ostali so le še nekateri neporavnani spomini.
Vidi se ...
. da so tudi novinarji (in novinarke) lahko tečni kot muhe, saj s svojo zvedavostjo niso prizanesli niti znamenitemu Rade-tu Šerbedžiji, ko so ga ob nedavnem obisku v Poetovioni zasuli z vprašanji kar med večerjo.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Današnja fotografija dokazuje, da mora imeti človek samo pozorno oko, pa lahko tudi iz navadnega copata nastane zanimiva fotografija. Takole nam je napisal avtor Janko Keček ml.: »Pošiljam posnetek vodnega copata, ki čaka, da se ohladi v slani vodi. Fotografija je bila posneta na plaži blizu Poreča.«
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
8	9			3		5		6
	7	1						3
			9	2	4			
		3			7	4	5	1
	6		4		9		7	
7	4	2	3			8		
			5	9	6			
6						7	1	
3		8		7			9	4
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	0
Bit	V	©©	€€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€	00
Rak.	VV	©©©	€	000
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	VV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	0
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€€	000
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©	€€€	00
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 9. do 15. avgusta 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 15. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Danijela Vinko, Podlehnik 7, 2286 Podlehnik.
Anekdote
Grški filozof Heraklit je bil odljudne narave, prezirljiv in ni preveč maral ljudi, še manj pa državne zadeve. Večkrat se je zadrževal v Artemidinem templju v Efezu in kockal. Ko so ga meščani začudeno opazovali pri igri, jim je zabrusil: »Le kaj se vam zdi nenavadno, ničvredneži? Mar ni bolje, da delam
to, kot pa da bi se udeleževal vašega javnega življenja?«
***
V neki družbi so vpričo filozofa Zenona grdo govorili o njem. Vendar je molčal. Ko ga je nekdo na to opozoril, mu je rekel: »Če ostanem miren tedaj, ko grdo govorijo o meni, bom ostal nedojemljiv tudi za pohvale takrat, ko me boste hvalili.«
***
Ko je Sokratova žena Ksantipa prijokala v ječo in povedala možu, da so ga obsodili na smrt, je vzkliknila: »Po krivici so te obsodili!« Sokrat je odgovoril: »Ali bi morda rada, da bi me obsodili
po pravici?« 1 1 ***
Nekoč se je Voltaire, ena najbistrejših glav 18. stoletja, ki mu nekateri priznavajo naslov najduhovitejšega Francoza vseh časov, preoblekel v duhovnika in sedel v spovednico. Naključje je hotelo, da se mu je prišla spovedat odlična dama, a je nazadnje prepoznala v spovedniku pisatelja - nevernika. Vsa razburjena mu je zagrozila, da ga bo ovadila škofu. Voltaire jo je brž ukrotil:
»Jazpa bom povedal vašemu soprogu vašo spoved...« ***
Ko se je angleški filozof Herbert Spencer postaral, so ga vprašali, ali se kesa, ker se ni oženil. Odgovoril je: »Nasprotno! Tolaži me misel, da živi nekje neznana ženska, ki sem jo
s tem osrečil, čeprav ne ve za to.«
***
Anaksagora, ok. 500-428. Ko so Anaksagoro v njegovi odsotnosti obsodili na smrt zaradi brezboštva, saj je trdil, da je Sonce le obsijana gmota, je ob sojenju hladno odvrnil: »Mene je narava že zdavnaj obsodila na smrt, podobno kot vas (sodnike).«
Središče ob Dravi • Sprejem odličnjakinj
Kje pa so fantje?
Ob koncu šolskega leta je župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko sprejel učenke odlič-njakinje in uspešno učenko na državnem tekmovanju iz Vesele šole.
Učenke Osnovne šole Središče ob Dravi - odličnjakinje v vseh razredih osnovne šole - so bile: Anja Bogdan, Karin
Borko in Kaja Lašič. Župan je sprejel tudi šestošolko Majo Fi-lipič, ki je na državnem tekmovanju prejela zlato priznanje v znanju iz Vesele šole.
Na sprejemu uspešnih učenk je bil prisoten tudi ravnatelj Franc Šulek. Župan je ob tej priložnosti učenkam izročil knjižno darilo. Zaželel jim je veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in veliko dobrih in modrih odločitev v prihodnosti.
SR
Uspešne učenke pri županu
Slovenija • VIP test Zveze potrošnikov Slovenije
Slovenci VIP test poznajo in mu zaupajo
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) redno izvaja neodvisne primerjalne teste kakovosti izdelkov, t. i. VIP teste. Znak VIP test je namenjen predvsem slovenskim potrošnikom, ki mu glede na rezultate neodvisne raziskave tudi zaupajo, saj jim v bogati ponudbi istovrstnih izdelkov pomaga izbrati tistega, ki je bil na neodvisnem testu dobro ocenjen.
VIP testu pa zaupajo tudi izdelovalci oz. zastopniki testi-ranih izdelkov. Skupaj se znak VIP test pojavlja že ob ali na 61 izdelkih, kar pomeni, da je potrošnikom na prodajnem mestu vse pogosteje dostopna informacija o rezultatu edinega neodvisnega primerjalnega testiranja v Sloveniji. vIp testi so objavljeni v reviji VIP in na spletni strani ZPS.
Kdo lahko 'nosi' znak VIP test
Z znakom VIP test so lahko označeni vsi izdelki, ki so bili preizkušeni na neodvisnem primerjalnem testu potrošniških organizacij. Znak je dovoljeno uporabiti tako za oglaševanje izdelka kot tudi na prodajnem mestu ali na izdelku, a vedno le v povezavi in za testirani izdelek. Da bi bili potrošniki čim bolje obveščeni o dejanski kakovosti izdelka, je na znaku poleg ocene za ta izdelek navedena tudi najvišja ocena na testu in datum objave testa. Izdelki so z znakom VIP test lahko označeni največ leto dni (oziroma pol leta, če gre za izrazito sezonske izdelke in izdelke visoke tehnologije s kratkim življenjskim ciklom), po tem času pa samo, če je izdelek po sestavi nespremenjen.
VIP Test ni generična oznaka za kakovost izdelkov določenega proizvajalca
Posebnost znaka VIP test je, da ne prikazuje kakovosti vseh izdelkov določene znamke, kot nekateri drugi znaki. Na VIP testih se vedno znova izkaže, da imajo le redke znamke zaupanja vredno celotno paleto izdelkov. »Veliko pogosteje se
Vi P
Foto: internet
zgodi, da ima znamka svoje izdelke tako med bolj kakovostnimi kot med povprečnimi ali celo manj kakovostnim. Hkrati pa tudi najbolj sloveče znamke kdaj po kakovosti zaostanejo za manj znanimi in trgovskimi znamkami. Pogled potrošnika na dodatne informacije v VIP test zato nikakor ne bo odveč, saj bo lahko za nižjo ali enako ceno ob primerjavi dveh izdelkov, izbral boljšega, kakovostnejšega. VIP testi vedno znova dokazujejo, da kakovosti izdelka ne odražata ne znamka ne cena, zato je označenost z znakom VIP Test še toliko pomembnejša za kupce, ki želijo kupovati kakovostno, a racionalno«, izpostavlja vodja testi-
ranja pri ZPS Boštjan Okorn
in dodaja »V izsledkih testiranj potrošniki najdejo številne, med seboj primerljive podatke, ki konkretno pripomorejo k celoviti informiranosti brez vpliva komercialnih sporočil in nepotrebnih pretiravanj.«
Oznaka VIP test najpogosteje na tehničnih in prehrambenih izdelkih
Trenutno se znak VIP test pojavlja na 61 raznolikih izdelkih. Samo v letošnjem letu se je znak na novo pojavil pri 20, na testu preizkušenih, izdelkih. Na spletnem portalu Zveze potrošnikov www.zps.si je na voljo celoten seznam izdelkov, ki lahko nosijo znak VIP test. Največkrat so se za označitev odločili pri podjetju BSHG (Bosch Siemens Hausgeräte), saj so znak VIP Test izbrali za dodatno promocijo 13 svojih izdelkov. Po pet znakov imajo izdelki skupine SEB (Tefal, Rowenta) in
Hofer, štiri P&G, po tri pa Gar-min, Gorenje, Perutnina Ptuj, Philips in Spar. »Slovenci VIP Testu zaupajo, všeč jim je, da so na znaku VIP Test tudi druge informacije in ne le ocena za konkretni izdelek. Tako sta več kot dve tretjini sodelujočih v neodvisni raziskavi izpostavili, da si želita na prodajnih policah več izdelkov z znakom VIP Test, kar je vsekakor pozitiven signal ZPS, da je tudi slovenski potrošnik vedno bolj preudaren pri nakupih«, navaja izsledke raziskave vodja testiranja pri ZPS, Boštjan Okorn.
Skrben nadzor, kršitve so, a redke
ZPS vseskozi spremlja in preverja uporabo znakov VIP test. Do zdaj so odkrili le manjše kršitve, ki so jih upravičenci do znaka tudi odpravili, pred kratkim pa se je zgodilo, da je pri enem od oglasov prišlo do večje kršitve, zato so sprožili tudi postopek zaradi kršitve pogodbe o uporabi znaka VIP test.
ZPS
POSKOČNIH
1.	Ans. UNIKAT-Sanjala sva
2.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
3.	Ans. SPEV - Ljubezen in pesem
4.	ORKESTER PUSTOTNIK-Venček
5.	VAGABUNDI - Rad šel bi za srečo nocoj
6.	SREDENŠEK SEKSTET - Svet se naj vrti
7.	PETKA - Muzike nič ne ustavi
Ji t
POP 7 TOP
1.	DRAGO JOSAR - Delo na črno
2.	ŠPELA GROŠELJ - V tretje gre rado
3.ŽAN	SERČIČ-Dajem ti vse
4.	MARJAN SMODE - Prva ljubica
5.	SAŠA LENDERO - Dotakni se me tam
6.	ADISMOLAR - Če te ena noče te pa druga hoče
7.	ALEKSANDER MEŽEK - Makalonca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 9.8.
SREDA 10.8.
8:00 Žetev na Destrniku 9:35 Folklorni večer 2. Del - Cirkovce, 2011 11:00 Polka in majolka 12:40 Vid eo strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 Valeta OŠ Destrnik - Trnovska vas 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Dobrodelni koncert za živali 2011 00:30 Video strani
8:00 Hajdinčanke v gosteh na Grajeni 9:30 10. Let Onkološkega društva 12:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Plesne skupine na Ptuju 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
Četrtek 11.8.
8:00 Kronika iz občine Dornava
9:40 Žetev na Polenšaku 11:30 V objemu šole 13:00 Video strani 18:00 Praznik Občine Juršinci 20:00 Valeta OŠ Dornava 21:45 Koncert Pihalne godbe Dornava 2010 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Dornava
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
v
Štajerski
TEDNIK
I ZA RETT KOVO	IZDAJO 1
DO ČETRTKA Z JUTRA	J DO S. URE
1 ZA TORKOVO	IZDAJO |
DO PONEDELJKA ZJUTI	lAal DO S. URE
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j nutukur/icu
^O^ETJA aoti
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarati naj natakarica po vasem izboru bo prejet/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' DvoposteljnasobavHotelu Convcnt***(*j
' Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Adria Ankaran
Izmed vast ki boste positjati glasove bomo izžrebati:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba vHotelu
Convent***(*j ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo

( , i : : ¡ n
Kibiï
TERME
PTUJ

Trenutni vrstni red:
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA
3.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
4.	JANKO LAMPRET-DOLINA WINETTU
5.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
6.	RENATA VESENJAK - BAR BIKERS CAFFE
7.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
8.	BREZNIK GELIKA- BAR GELIKA
9.	BRIGITA ZEMLJIČ - DIN DON
10.	ANICA VERHOVŠEK- BAR KUHAR
Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNIKUPON
H^j natakar/ica
^O^ETJA aott
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov: _
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 16.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Foto: arhiv
Prireditvenik
Torek, 9. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, plesna dvorana Holermous: O.F.A.K festival; plesna hip hop delavnica; 12. 00 do 14.00 delavnica oriental-nega plesa
10.00 Ptuj, Mestni kino Ptuj: Kino brez stropa; film za otroke Beli
pramen: pustolovščine malega bobra ter Kino vrtiček v Sončnem parku po projekciji 21.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana: Kino brez stropa;
projekcija filma Črni labod 21.00 Ormož: O.F.A.K. - ŠTUNF festivala; literarni večer z degustacijo vin in akustično kitaro (Domen O) ter razstavo fotografij Fotografskega natečaja
Sreda, 10. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, plesna dvorana Holermuos: O.F.A.K. festival; plesna hip hop delavnica; 12. 00 do 14.00 delavnica oriental-nega plesa
21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: Letni kino CID -
»Kino brez stropa« - projekcija filma Uvoz-Izvoz 21.30 Ormož, grajsko dvorišče: O.F.A.K. in Štunf festivala; filmski večer - predstavitev kratkih filmov filmskega natečaja in projekcija celovečernega filma Repriza; after rock koncert s skupino Catharsis
Četrtek, 11. avgust
10.00 Ptuj, Mestni kino Ptuj: Letni kino CID - »Kino brez stropa« -projekcija filma za otroke Žabe in paglavci; sledi Kino vrtiček v Sončnem parku pri Dominikanskem samostanu na temo -Obljubo je treba držati 10.00 do 12.00 Ormož, plesna dvorana Holermus: O.F.A.K festival;
plesna hip hop delavnica; 12. 00 do 14.00 delavnica oriental-nega plesa
12.00 Dornava, Čušekova kmetija: prikaz priprav na lukarski praznik; 14.00 tiskovna konferenca o 18. lukarskem prazniku v organizaciji Turistično etnografskega društva Lukari 16.00 Ormož: O.F.A.K. in Štunf festivala; turnir v odbojki na mivki 18.00 Slovenja vas, pred gasilskim domom: gasilska vaja ob 40-letnici PGD Slovenja vas
20.00 Lenart, Trg osvoboditve: poletni festival LenArt; društva se predstavijo v organizaciji KD Delavec 21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: Letni kino CID -»Kino brez stropa« - projekcija filma Louise-Michel
Petek, 12. avgust
10.00 do 12.00 Ormož, plesna dvorana Holermous: O.F.A.K festival; plesna hip hop delavnica; 12. 00 do 14.00 delavnica oriental-nega plesa
20.00 Ormož: O.F.A.K. in Štunf festivala; predstavitev delavnic - hip
hop, orientalni ples; jaz koncert skupine Hadik Mihaly Band 20.00 Kog, športna dvorana: Dnevi turizma na Kogu - Igramo in
gučimo po domače v organizaciji TKD Kog 21.00 Rogaška Slatina, pri paviljonu Tempel: Festival Musika 2011;
Mateja Starič trio - večer fada in latinsko-ameriške glasbe 21.00 Slovenska Bistrica, Kino na prostem: filmska predstava Ne joči Peter
21.00 Lenart: poletni festival LenArt; koncert harmonikarja Marka Hatlaka
21.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana: Letni kino CID -
»Kino brez stropa« - projekcija filma Jaz bi tudi 23.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana: Letni kino CID -»Kino brez stropa« - projekcija filma Maškarada
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1 B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C) in 30. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/10) Občina Žetale objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Žetale
1.
Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Žetale, ki ga je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj, pod številko projekta 17046/10-OPN/GK z datumom avgust 2011. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
2.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Žetale bo v sejni sobi Občine Žetale, Žetale 4.
Javna razgrnitev bo od srede, 17. 8. 2011, do vključno ponedeljka, 19. 9. 2011.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN Občine Žetale, ki bo v sredo, 14. 9. 2011, ob 17. uri, v sejni sobi Občine Žetale, Žetale 4.
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku OPN Občine Žetale. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Žetale (http://www.zetale.si/).
Številka: 350-1/2008 Datum: 5. 8. 2011
Anton Butolen, župan občine Žetale
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek Starše 23.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson univerzal ali podobno, starejši ali novejši. Tel. 070 521 564
BRESKVE - kalanke ali cepke, slive, rane sorte jabolk, prodajamo na tržnici v Lenartu, vsak četrtek in petek. Se priporoča Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
PRODAMO breje plemenske svinje, vzrejno središče Kacijan, info 041 548 115.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825 057.
PRODAM 26 krav simentalk, vse skupaj. Telefon 041 368 579.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avtomobil Tam 80 T 5, letnik 1991, dolgi keson, vozen z B-kategorijo. Tel. 041 385 143, zjutraj ali zvečer.
NEPREMIČNINE
KUPIM manjšo starejšo hišo na Dravskem ali Ptujskem polju ali v bližnji okolici. Telefon 766 84 51.
3-SOBNO opremljeno stanovanje na mirni lokaciji v bližini centra Ptuja oddajo v najem. Za več informacij pokličite na telefon 051 201 695 po 15. uri.
PRODAM gradbeno parcelo v Gorišnici. Tel. 041 252 936.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
HIŠO na Mestnem Vrhu - Ptuj ob glavni cesti, prodam, v račun vzamem 3- ali 2,5-sobno stanovanje na Ptuju, 1. nadstropje ali visoko pritličje Tel. 031 331 077.
www.tednik.si
ipeaD
PTUJSKA TELEVIZIJA
Tank 3.1. 10:05 Hrana in vino 10:30 Pregled tedna 10:50 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:15 Spoznavamo občino 12 JO SpninšjmoEe.com 16:30 Polka in majoika 0:35 Hrana in vira 18:00 Ptujska kronika - pon. 1B:1B Povabilo na kavo poti. 18:45 Koncert Jure Tori trio 20:00 Ptujska kronika-pori. 20:15 Meto scena 20:35 Pomurski tednik 21:15 Art Ptuj 1011-2. oddaja pon. 22:00 Ptujska kronika-pori. 22:15 Moto scena Sreča 10.3. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:45 Meto scena 11:05 Modra 11:40 Spoznajmose. co m 16:30 Polka in majoika 17:36 Hrana in vino 18:00 Povabilo na kaio 18:30 Ptujska kronika-pon. 18:45 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 19:45 Res TV-6ori in ica 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:30 Art Ptuj 2011 -3. oddaja pon. 21:40 Koncert Bacu Oaribe
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 11.8. 10:10 Hrana in vino 10:35 Modro 11:10 Spozbajmose.com 12:00 Ptujska kronika
12:15 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
15:00 Sogl IV - Gorišnlca
16:30 Polka in majoika
17:35 Hrana in vino
19:00 Ptujska kronika - pon.
1!:I5 Moto stena
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:15 Spoznavamo občine
20:30 Ari Pitij 2011 -4. oddaja poe.
20:40 Lokacija Slovenija
22:00 Ptujska kronika- pori.
Potok 12.8.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika - poe.
10:45 Povabilo na kavo-pon.
11:15 Modro
11:50 Spozeajmose.com 15:20 koncert Mia Žnidarič 16:30 Polka in majoika 17:35 Hrana in vino 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:15 Povabilo na kavo-pon. 20:46 Spoznavamo občine 21:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 22:00 Art Ptuj 2011-6. oddaja pon
www.petv.tv
Odslej nas lahkn spremljate tudi ni r!
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
RADIO TEDNIK Ptuj«... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Čarovnik Saruman v vlogi opernega pevca navduševal osebje na Dvorcu Jeruzalem
Na Dvorcu Jeruzalem so v preteklem tednu gostili dva prav posebna gosta: filmsko legendo Sir Christopher-ja Lee-ja in njegovo ženo Lady Gitte.
Oba sta bila častna povabljenca Grossmanovega filmskega festivala. Sir Christopher Lee ¡e znan po številnih filmskih vlogah v odmevnih filmskih uspešnicah, kot so Drakula studia Hammer, Vojne zvezd ter James Bond, mnogi pa so si ga najbolj zapomnili po vlogi čarovnika Sarumana v trilogiji o Gospodarju prstanov. Prestižna gosta, ki ju je zmeraj treba ogovarjati s Sir in Lady sta bivala v prestižnem predsedniškem apartmaju. Na Dvorcu Jeruzalem sta se počutila zelo dobro, občudovala sta tudi prelepo vinorodno pokrajino sredi katere sta bila nastanjena in njene prebivalce. Tako je Sir Christopher Lee na zaključni podelitvi nagrad Grossmanovega filmskega festivala navdušeno povedal, da so to eni najlepših krajev, kar jih je v življenju obiskal, pa čeprav je videl vse kontinente in ves svet. Popoldan sta se oba gosta udeleževala obveznosti, povezanih s festiva-
lom. Dopoldneve pa sta v glavnem preživljala v sproščenem ambientu Dvorca Jeruzalem, Sir ob najljubših cigarah Monte Carlo 2 in kozarčku najboljših vin Jeruzalem Ormož, njegova Lady pa ob požirku penine Brut Jeruzalem Ormož, ki ji je bila še posebej všeč. Sir Christopher Lee, ki bi skorajda namesto filmske, pričel operno kariero, je vsako jutro poslušal različne operne arije in jih vsaj eno uro tudi pel, pri tem pa ga ni motilo, da je prisotno tudi osebje Dvorca Jeruzalem. Nasprotno, prav zaželel si je, da ga poslušajo. Navdušil pa ni samo z neverjetnim opernim glasom, pač pa tudi z odličnim poznavanjem zgodovine Jugoslavije s vsemi letnicami in imeni od 1. svetovne vojne naprej, kar je posledica izjemne načitanosti. Le v nekaj dneh bivanja na Dvorcu je tako prebral med pet in šest knjig. Oba z Lady pa sta uživala tudi v kulinaričnih dobrotah Dvorca Jeruzalem, jih navdušeno hvalila ter vsak dan poskusila nekaj drugega. Sir Lee pa si je potem, ko ga je poskusil, vsak dan zaželel še svež jabolčni štrudel.
Dvorec Jeruzalem - bogato pričevanje zgodovine!
V restavraciji Dvorec Jeruzalem ponujamo:
•	Gurmanska kosila - že za 10 €.
•	Jedi po naročilu, enostavnih in bogatih okusov.
•	Pregrešno dobre domače sladice.
•	Vrhunska vina Jeruzalem Ormož In Ljutomerčan.
POSEBNA PONUDBA:
•	Kava + gibanica	3,50 €
•	Vino meseca (0,751) + postržjača 18,00 €
S predložitvijo kupona vam pripada 10% popust na kosilo.
sži< Dvorec
f\ Jeruzalem
www.dvorec-jeruzalem.com info@dvorec-jeruzalem.com tel: +386 (0)2741 77 90
sžic Dvorec
/V Jeruzalem
www.dvorec-jeruzalem.com lnfo@dvorec-jeruzalem.com tel: +386 (0)2741 77 90
Dvorec Jeruzalem**** Majhen hotel za velike užitke!
V hotelu Dvorec Jeruzalem ponujamo:
•	10 stilsko opremljenih sob.
•	Nočitev z zajtrkom vrednim kralja.
•	Sprostitev v čudovitem parku In okolici.
S predložitvijo kupona vam pripada 15% popust na nočitev.
Vsi popusti veljajo le ob predložitvi kupona Darilni kupon nI IzplaCIJIv v gotovini.
Ptuj • Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem
Vrednote NOB se bolj spoštovati in negovati
Pred spomenikom borcem in žrtvam za samostojno Slovenijo na ploščadi bivše vojašnice na Vičavi je bila v nedeljo, 7. avgusta, spominska svečanost Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem, posvečena počastitvi 69. obletnice poslednjega herojskega boja Slovensko-goriške-Lackove čete. Organizirali sta jo Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj in MO Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, društvom generala Maistra Ptuj in Klubom brigadirjev Ptuj. Slavnostni govornik je bil Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev MO Ptuj, v kulturnem programu pa so nastopili MoPz KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna in članice Gledališkega studia pod vodstvom Branke Bezeljak.
V	imenu Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj je udeležence spominske slovesnosti pozdravil predsednik Milan Čuček, posebej pa še borca Lackovega odreda Ivana Skočirja, ki v teh dneh praznuje 95. rojstni dan. S spominskimi svečanostmi, kot je ptujska, se ohranja spomin in negujejo ter ohranjajo vrednote NOB. Čas globalizacije je takšen, da moramo te vrednote še bolj spoštovati in negovati, je še posebej poudaril Čuček.
V	imenu MO Ptuj se je slovesnosti udeležila podžupa-nja Helena Neudauer. Slavnostni govornik na nedeljski spominski svečanosti Janez Merc je bil med osamosvojitveno vojno načelnik oddelka za LO, sedaj je poveljnik CZ in tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. V svojem govoru se je dotaknil velikosti dejanj, ki jim je namenjena spominska svečanost Dan spoštovanja vrednot na Ptujskem, in današnjih razmer, v katerih se nahajamo. Takšne slovesnosti, kot je ptujska, kažejo, da so vrednote svobode, samostojnosti, izjemen vir energije, ki se prenaša iz roda v rod, je med drugim povedal slavnostni govornik. Pogumno dejanje Lackove čete predstavlja enega temeljnih virov pri krepitvi zavesti mladih v našem prostoru.
Uspeh osamosvojitvene
Foto: Črtomir Goznik
Na spominski svečanosti Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem je bil slavnostni govornik Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev MO Ptuj.
li borci, toda danes moramo misliti tudi na jutri, ko bo moral to odgovornost nase prevzeti še kdo.
Na spominski svečanosti Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem so Jožetu Križančiču podelili srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze. Jože Križančič je eden tistih članov Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, katerega življenje in delo je že od rane mladosti predano svobodoljubju in domoljubju. Med vojno je bil izgnan, vojna mu je vzela štiri leta življenja. Po vojni se je kot mladinec aktivno vključil v družbenopolitično delo, v Združenje borcev pa je bil sprejet leta 1948. Njegova ljubezen so bili preprosti kmečki ljudje in zemlja, zato se je tudi izobrazil za delo v kmetijstvu. Ob svojem strokovnem delu se je izkazal tudi v prosto-voljstvu oziroma z delovnimi akcijami za razvoj Haloz. Pred dvajsetimi leti se je vključil v Društvo izgnancev Slovenije, kjer je bil dobre tri mandate podpredsednik. Njegovo delo spoštujejo vse generacije. Ob upokojitvi se je posvetil pisateljevanju, doslej je napisal šest knjig, vse je posvetil kmečkemu in socialnemu življenju malega haloškega človeka.
MG
vojne leta 1991 je v diplomaciji, civilni obrambi, ki pa je imela trde temelje v Teritorialni obrambi, manevrski strukturi narodne zaščite in policiji. Danes imamo lastno državo in smo del velike EU, žal mnogi tega bogastva, ki ga ima slovenski narod, ne znajo ceniti ali celo unovčiti. Živimo v času, ko mnoge vrednote izgubljajo svoj pomen, ko ni novih nadomestnih vrednot. Čas, v katerem živimo, ni brez težav, klima, ki nas obdaja, je vse prej kot pozitivna. Vrednote NOB so doslej uspešno nosi-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jože Križančič, prejemnik srebrne plakete ZZB NOB Slovenije za predano in uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda
V kulturnem programu so nastopili MoPz KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna (na fotografiji) in članice Gledališkega studia pod vodstvom Branke Bezeljak.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes zjutraj bo dež večinoma ponehal. Čez dan bo spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer bodo nastale posamezne plohe. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem okoli 26stopinj C.
V sredo in četrtek bo večinoma sončno. Jutra bodo sveža in ponekod po nižinah meglena.
Osebna kronika
Rojstva: Nataša Bily, Juro-vska cesta 14 c, Lenart v Slov. Goricah - deklica Maja; Anita Modlic, Zago-jiči 7, Gorišnica - deček Blaž; Simona Daniela Cartl, Zg. Hajdina 75 a, Hajdina - deklica Sara; Jasmina Mulec, Brezovce 19
b,	Cirkulane - deklica Mia; Suzana Berlak, Zagorci 62 b, Juršinci - deček Leo; Andreja Čuček, Drbetinci 65, Vitomarci - deklica Tia; Marija Hemetek, Veliki Vrh 1, Cirkulane - deklica Tia; Tina Varjačič, Volkmerjeva
c.	11, Ptuj - deček; Valerija Prosenjak, Destrnik 12, Destrnik - deček Žiga; Nadja Šetar, Stražgonjca 42 a, Pragersko - deklica Laura; Katja Notersberg, Ul. Borisa Kraigherja 20, Kidričevo
-	deklica Zara; Marta Skr-binšek, Peršonova ul. 42, Ptuj - deklica Lara; Nuša Palčil, Arbajterjeva ulica 1, Ptuj - deklica Daša; Katja Klauž, Stari Grad 77, Ma-kole - deček Jaka; Andreja Rinc Uroševic, Kidričeva ulica 5, Maribor - deklica Liana.
Umrli so: Franc Korpar, Ul. Lackove čete 28, Ptuj, roj. 1925 - umrl 26. julija 2011; Maksimiljan Fran-gež, Sestrže 32, roj. 1924
-	umrl 29. julija 2011; Janez Mlakar, Popovci 8, roj. 1932 - umrl 29. julija 2011; Pavlina Marin, roj. Petek, Cvetkovci 54, roj. 1954 - umrla 3. avgusta 2011; Franc Jurič, Pleter-je 19, roj. 1936 - umrl 27. julija 2011; Miroslav Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 60, roj. 1933 - umrl 4. avgusta 2011; Milan Ro-sič, Zechnerjeva ul. 1, Ptuj, roj. 1933 - umrl 28. julija 2011.
Poroke - Ptuj: Martin Lešnik in Darinka Černejšek, Čermožiše 28 a; Bojan Šel, Dolič 17 c, in Nataša Belšak, Spuhlja 10; Iztok Vidovič, Strajna 57, in Ines Breznik, Strajna 30; Toni Hamler, Ptuj, Jadranska ulica 9, in Jerneja Zidarič, Sakušak 79.
Poroki - Ormož: Matej Hanželič in Mojca Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 26; Janko Kace, Lunovec 4, in Irena Kukovec, Strmec pri Ormožu 20 a.
budilka
89,8 98,2 104,3 MU
¡0)i Íupajte nad tudi na ópidu: www. radio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3