NAS ČASOPIS i
0XDS1 Canon prodaja-servis
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 218
Ste,.
Pomota
JANUAR 1996
V prejšnji novoletni številki Našega časopisa sije vaš urednik privoščil manjšo provokacijo. Nekateri so jo opazili, Pa vendar malo ljudi. V tistem dolgem spisu na prvi strani barvne priloge, s katero smo poskusili narediti nekoliko bolj pisano novo leto, če je že življenje, kadar gledamo samo Politiko in nobene veselice, samo sivo ali črno, je bilo zapisano Približno takole: da je letos 120. obletnica Cankarjeve smrti, čeprav je vsakemu, ki se je kolikor toliko poglabljal v Cankarjev življenjepis, že zdavnaj jasno, da se je Ivan Cankar rodil 10. maja 1876, in da je rojstni dan 6. maja, kar glede na Prej omenjeni podatek ni resnično.
Pečat sramote nosi ves mesec dni in pol urednik sam, ker tega, kar je bila provokacija, ni pojasnil še v isti številki Našega časopisa. Ampak urednik ni delal samovoljno: v dneh, ko se je povsod slavilo, in ko je bilo na Vrhniki toliko Miklavžev, kot že leta doslej ne, je malo okrog Loke spraševal naključno občinstvo, če ve, kaj se bo slavilo v novem letu. Zadrega je bila velika. Pa človek, kije spremljal pred nekaj teti velike razprave o tem, ali naj Vrhnika ohrani občinski Praznik na dan, ko je bil prej, in ali naj ga premakne, misli, da s' ljudje kaj zapomnijo. Že ni bilo ob tedanjih razpravah Pravega škandala, ki bi pritegnil široke množice občanov.
S pravimi podatki je vselej križ. Na napačni predpostavki "H na napačnem datumu se lahko gradi cela človeška Zgodovina. V letih, ko imamo toliko zgodovinskih prelomnic, kot jih že dolgo nismo imeli, se vselej spomnim novinarja, kije Pkal o kmetijstvu, pa ni ločil ječmena od pšenice, da se kmetje Pripravljajo na jesensko setev koruze in je na tej napačni Podmeni zgradil cel komentar, da namreč vlada ne poskrbi Pravočasno za repromaterial, se pravi za seme in gnojila.
Pozornemu uredniku seveda taka stvar ne uide in si ne dela sramote s tem, da takšno napačno podmeno objavi in obenem napade še vlado. Tedaj je bilo to dvakrat sitno: sitno zato, ker *' kmetje ne razumeli, da ima novinar, kije pomlad prestavil v jesen, svojo zmoto za resnico, po drugi strani pa tudi vlada, k'je bila še močna in je imela za sabo vojaški in policijski "Parat ter vroče telefonske linije, ne bi milo ukrepala, kêr se Pač tedaj ministri še niso imeli navade oglašati v pismih "ralcev.
Tistim pozornim, ki so to opazili, se seveda zdaj "Pravičujem za to provokacijo. Vendar se mi zdi za letos nauk '* nje poučen, ker bomo vse leto čakali in na koncu s svojim Masom morda celo odločali o tem, kdo nas bo zastopal v ^Žavnem parlamentu. Verjetno bo povsod v javnosti krožilo "'^koliko napačnih dejstev, podkrepljenih s nespodbitnimi "okazi, kijih nikjer ni. Oblast je slast in marsikdo je zanjo opravljen plačati vsako ceno.
V uredništvo včasih prejmemo kakšno jezno pismo, ki Pf8vi, da se gremo dežurni optimizem, ki v časih, ko se povsod *°Pa in krade, ni na mestu. Seveda bi lahko tako jezno pismo, *fc tudi napad na kakšno javno osebo, objavili, v veselje bistvu. Ampak pravimo, lepa beseda lepo mesto najde in
^a stvar, ki jo od naših dopisovalcev zahtevamo, je, da se o ?arfevi* sami prepričajo, preden zahtevajo eksemplarične akcije. In letos bo kar hrumelo, ker so taki časi.
ç V teh dneh se več govori o nadaljnji usodi Našega "sopisa. Ne zato, ker bi ga kdo hotel ukiniti, ampak zato, ker e treba nekoliko prilagoditi njegove ustanoviteljske in Wàjateljske akte in ker je treba nekoliko posodobiti njegovo ^."gramsko zasnovo, ne nazadnje zato, ker izhaja za precej območje kot včasih.
o svojih močeh se trudimo, da bi območje, kije bilo koč preveč ločeno, čeprav ga povezuje veliko prijateljskih, j fodstvenih, gospodarskih in drugih vezi, živelo kot dobra Seska, obenem pa tudi zato, da bi se dobre zamisli tudi s s°«o besedo prenašale iz kraja v kraj, četudi gre pri tem ^'kazovanju morda včasih za nekaj zdrave tekmovalnosti, ker Ve> kje so napredovali bolj in kje zaostajajo.
y
j ^uvedamo se, da takega skupnega duha pri vseh težavah, ^ fterimi se nove občine spopadajo, če hočejo normalno 0vati, ni mogoče pitati s prepirom.
TONEJANEŽIČ
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKEGA PLANA
Prostor za novo vrhniško šolo
V mesecu februarju bo javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika. Preprosto povedano to pomeni, da občinska uprava javnost sprašuje po tem, ali se strinja in ali ima kakšne pripombe, da na zemljiščih, ki so navedena s parcelnimi številkami na obrobju Vrhnike, vendar nedaleč od starega mestnega | jedra proti vojašnicam, dovolijo' j graditev nove vrhniške osnovne šole s pripadajočimi športnimi j igrišči in večnamensko telovadnico.
Šolske razmere na Vrhniki so j namreč take, da morajo otroci hoditi v šolo v več izmenah(vsaj tretjina otrok).
Več na 2. in 3. strani.
Ali veste, koliko državnih prvakov imamo?
Vrhniški športniki so poleg drugih uspešnih ljudi poglavitni iuzvozni uspeh občine. Zato so januarja pripraivili na Vrhniki razglasitev športnika(ce) leta, kije Mojca Suhadolc, ki sije na snežnih poljanah priborila nekaj žlahtne kovine, vendar je bilo obenem ugotovljeno, da tudi drugi športniki niso tako od muh. Kar devetnajst državnih prvakov prihaja z Vrhnike. Več na posebni strani, ki smo jo posvetili vrhniškemu dnevu športa.
TELEFONIJA V POLHOVEM GRADCU
Čakajo na kabel iz Ljubljane
Če hočejo v Polhovem Gradcu dobiti telefone, morajo najprej dobiti kabel iz Ljubljane. Doslej je odboru že uspelo priti do centrale. Pravijo, da ob tem razmišljajo, da bi polaganje kabla izkoristili tudi za kabelsko televizijo. Februarja nameravajo skilicati tudi poseben sestanek, na katerem bodo ljudem pojasnili, kako je z denarjem.
Na KONČ hribu (nasproti vojašnice na Raskovcu) je skoraj popolnoma uničen 15 let star smrekov nasad, ko bo sneg skopnel bo potrebno veliko dela in truda, da se bo škoda odstranila.
OBČINA BREZOVICA PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI
3. marca bodo volitve v krajevne svete
90-letnica Marje Boršnik
Borovničani so konec januarja slovesno počastili spomin na svojo slavnoi rojakinjo, literarno zgodovinarko dr. Marjo Boršnik. Za zdaj le s prireditvijo v šolski dvorani in razstavo na šoli, brž ko bo priložnost, pa bodo ob pomoči slavističnega društva na njeno rojstno hišo vgradili še spominsko ploščo. Upajo na reazumevanje novih hišnih lastnikov.
V občini Brezovica imajo od konca januarja razgrenjene volilne imenike, kajti za 3. marec so razpisane volitve v krajevne svete posameznih krajevnih skupnosti. Z njimi naj bi dobili ljudi, ki bi vsaj tako zavzeto kot so ti doslej tudi v prihodnje poprijeli delo po krajevnih skupnostih, kjer je mogoče marsikaj narediti, če je veliko skupne volje. Volitve, ki so bile prvotno predvidene prej, so lahko razpisali zdaj, ko seje o tem izreklo ustavno sodišče. Razpis volitev in rokovnik je na brezovški strani.
BOROVNICA SE ODLOČA ZA NOVE PROGRAME
Še komercialne TV
Občinski svet v Borovnici je ta torek sklenil naročiti projektno dokumentacijo za dva nova pretvornika na Zavrhu nad Borovnico. Dolina je anmreč obrnjena tako, da prebbivalci, razen redkih, ki vidijo na Krvavec, sploh ne morejo loviti ne POPTV, ne kanala A in ne TV 3. Kakor so sklenili, naj bi del denarja za nove pretvornike prispevakla občina, po 6000 tolarjev (v treh obrokih) pa bi zbrali od vseh gospodinjstev.
Prešernov dan in kulturni praznik
Tudi letos je ves mesec februar posvečen kulturnemu praznovanju. 8. februar je kot spominski dan smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna ponavadi dan podeljevanja najvišjih državnih nagrad različnim umetnikom, toda obenem je to tudi priložnost, da se nekoliko zazremo v domačo kulturno ponudbo. Kar so nove občine, se je marsikaj spremenilo. Marsikje iščejo novo identiteto kraja ali tudi nove občine, in del tega so tudi različne kulturne prireditve.
Površnemu opazovalcu se vse prepogosto zdi, da se nikjer nične dogaja, toda v uredništvu, kjer dobivamo vabila na različne prireditve, pa naj bodo po posameznih krajih, dvoranah, šolah in še marsikje, vidimo, da komaj kakšen večer mine brez takega dogodka. Tako se med prireditvami najdejo take za kulturne sladokusce, še pogosteje pa gre za nastop domače kulturne skupine, na primer pevskega zbora, igralske skupine, folklorne skupine, priče smo tudi različnih gostovanjem, in če je tudi to skrito, pogledamo v okno, kjer je še dolgo v večer luč, pod to lučjo pa zbor recitatorjev ali godbenikov ali pevcev, ki vadijo za nastope.
Ne nazadnje je kultura tudi to, da si v videoteki izposodimo dober film za domačo projekcijo ali knjigo v knjižnici in z njo preživljamo večere. Statistika pravi, da smo dobri bralci. Da ne omenjamo ponudbe na televiziji in po radiu. Danes je pač tako, da si kulturno življenje lahko vsakdo uredi po svoje.
Vprašanje je samo, zakaj sta pri tolikšni zalogi kulture v našem življenju in v naši javnosti še vedno najbolj glasna govornika Cmokavzar in Ušperna? Ki nista nikoli recitirala Prešerna...(nč)
JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB VRHNIŠKEGA PROSTORSKEGA PLANA
Vrhniška šola na obrobju mesta
Na Vrhniki so se odločili, da bodo sezidali novo osnono šolo. Zato je občinska uprava te dni poslala v javno razgrnitev osnutek sprememb prostorskega plana, ki si jo bodo vsi zainteresuirani lahko ogledali v prostorih vrhniške občinske uprave in v prostorih KS Vrhnika - Breg, Center in Vas na Tržaški cesti.
Tu naj bi bila lokacija nove vrhniške šole; med Hrušico, Robovo cesto, učnim centrom in industrijsko cono
Na podlagi 25. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94 — odločbe USRS, 45/94 — odločbe USRS in UR list RS, št. 57/94 in 14/95), 31., 33., 49. in 50. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84, 15/89) in Zakona o urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. list SRS, št. 48/90) ter statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), župan Občine Vrhnika izdaja
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana' Občine Vrhnika.
1. člen
Za dobo enega meseca se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Vrhnika, ki ga je izdelal biro Primis, Tržaška c. 1, Vrhnika.
2. člen
Osnutek dokumenta bo javno razgrnjen v prostorih Občinske uprave Občine Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika — Breg, Center, Vas, Tržaška c. 11, Vrhnika.
3. člen
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava o osnutku dokumentacije. Cas javne obravnave bo objavljen v glasilu »Naš časopis«.
4. člen
Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve sporoče svoje pripombe in predloge pisno Občinski upravi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika.
5. člen
Ta sklep se objavi v glasilu »Naš časopis« in začne veljati z dnem objave.
Številka: 350-05/87 Datum: 25. 1. 1996
ZUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ
OSNUTEK
Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in prvega odstavka 2. člena zakona o urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in statuta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Vrhnika na svoji seji dne..............sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 — 2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRHNIKA ZA OBDOBJE 1986 —1990
1. člen
I. Dolgoročni plan občine Vrhnika za obdobje 1986 — 2000 (Uradne objave Našega časopisa, št. 13/88, Uradni list RS, št. 21/90 in 50/94) se spremeni kot sledi:
I. V skladu s tretjo alineo poglavja e tč. 15: Usmeritve za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 12/89) se zemljišče parcel št.: 2658/3, 2658/4, 2658/5, 2658/6, 2658/11 in .370 k.o. Vfhriika nameni za gradnjo osnovne šole s športnim igriščem in večnamensko telovadnico.
2. člen
II. Družbeni plan občine Vrhnika za obdobje 1986 —1990 (Uradne objave Našega časopisa, št. 4/87, Uradni list RS, št. 50/94) se dopolni kot sledi:
1. V poglavju V/l Prostorske sestavine DP se v tabeli Družbene dejavnosti za predvidenim posegom pod zaporedno št. 94 doda vrstica:
Zap. št.
List PKN PKN
Naziv območja
Obrazložitev posega
Vrsta PIA
135   Vrhnika       Nova osnovna Izgradnja nove osnovne ZN 26 šola na šole s športnim
Vrhniki igriščem in večnamensko
telovadnico
3. člen
V zvezi s spremembo iz točke 1 in 2 se spremeni kartografska dokumentacija in sicer list PKN Vrhnika 26 v merilu 1:5000.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št.
Vrhnika, dne
Občinski svet Občine Vrhnika Predsednik Brane Jereb, l.r.
Obrazložitev:
Gradnja nove osnovne šole s pripadajočimi športnimi igrišči in večnamensko telovadnico je predvidena na prostorni lokaciji, ki se nahaja nedaleč od starega mestnega jedra in je ugodno dostopna za učence iz Vrhnike in Stare Vrhnike (peš) ter Smrečja in Podlipe. Iz mesta je dostop možen po urejeni Robovi cesti. Neugodna je bližina proizvodno obrtne cone na območju bivših vojaških hangarjev, vendar se zaradi velikosti zemljišča šola lahko umakne, tako od te cone, kot od cest in se od obojih loči s pasom bujne vegetacije. Velikost zemljišča omogoča poljuben tloris in orientacijo proti jugu. Na voljo je vsa komunalna infrastruktura.
Mesto Vrhnika nujno potrebuje novo osnovno šolo predvsem zaradi naslednjih razlogov:
— izredno visoka stopnja izmenskosti pouka
— naraščanje natalitete v posameznih KS
— pozitivna migracija
— postopno nižanje št. otrok na oddelek . — uvajanje devetletne osnovne šole
Osnovna šola Ivana Cankarja je šola s 63 oddelki in cca 1300 učenci. Pouk se izvaja na treh lokacijah, v šolskem letu 95/96 en oddelek celo gostuje na četrti lokaciji. Stopnja izmenskosti je izredno visoka in zajema skoraj tretjino otrok — vsi učenci od 11 do 3. razreda pouk obiskujejo v izmenah. Dostopnost osnovnega izobraževanja danes ne razumemo samo kot možnost obiskovanja rednega pouka, ampak tudi kot možnost vključevanja otroka v vse vzgojne in izobraževalne dejavnosti šole. Zato je odprava izmenskosti pouka zelo pomembna. Pomembna je tudi zaradi možnosti normalnega organiziranja pouka — začetek in konec pouka prilagoditi otrokovem dnevnem ritmu in različni stopnji njegove učinkovitosti čez dan. Enoizmenski pouk omogoča tudi prilagoditev otrokovega ritma družinskemu ritmu, organizacijo jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, varstva vozačev ter praktične organizacije prevozov učencev nasploh. Enoizmenski pouk je manj obremenjujajoči, tako za otroka, kot za starše in učitelje, nudi otroku več časa za učenje in za sprostitev; več časa lahko preživi z družino, ki tako lažje usklajuje skupno življenje.
Šolski okoliš, ki sedaj pripada OŠ Ivan Cankar, zajema poleg treh »mestnih« KS: Vrhnika-Center, Vrhnika-Breg in Vrhnika-Vas še šest KS in sicer: KS Ligojna, KS Podlipa-Smrečje, KS Sinja Gorica, KS Stara Vrhnika, KS Verd in KS Zaplana.
Demografski podatki so od KS do KS različni. Nataliteta na Vrhniki na splošno ne narašča, čeprav se od leta 91 dalje število rojenih otrok postopno povečuje, še posebej v okoliških KS.
Dolgoročni primerjalni podatki kažejo na konstantnost natalitete v vseh okoliških KS, v mestnih KS le-ta izrazito niha, še posebej v zadnjem desetletju. Za to obdobje velja pozitivna mi; gracija, zahvaljujoč priseljevanju, blokovski in tudi individualni gradnji.
Selitev vojašnice s Stare Vrhnike na drugo lokacijo sprošča veliko površine v neposredni bližini lokacije ob Robovi cesti. Za to področje je predvidena dodatna poselitev na podlagi intenzivne individualne gradnje.
Sprememba oz. delitev šolskega okoliša bo potrebna neglede na lokacijo nove šole. Ob določanju novih šolskih okolišev moramo v največji možni meri upoštevati načelo, da čim več otrok V šolo prihaja peš in da lahko samostojno brez posebnih težav obvlada ovire na poti od doma do šole — bližina (oddaljenost), varne komunikacije, pločniki, prehodi za pešce, razsvetljava, itd.
Izbrana lokacija v veliki meri zadovoljuje to načelo, saj bo veliko število otrok iz KS Stara Vrhnika, KS Vrhnika —Breg, KS Vrhnika — Center in celo KS Sinja Gorica v šolo lahko prihajalo peš.
Neglede na izbrano lokacijo ter delitev šolskih okolišev bodo otroci iz KS Zaplana, KS Podlipa — Smrečje, KS Ligojna in delno iz KS Sinja Gorica v šolo prihajali z javnim, organiziranim ali šolskim prevozom.
Izbrana lokacija ima že sedaj dobre cestne povezave, tako da organiziranje prevoza učencev ne bo problematično.
Glede na vse prej našteto nam izbrana lokacija omogoča «pametno« razdelitev šolskih okolišev tudi glede strukture otrok, saj bodo na obeh šolah enakomerno porazdeljeni mestni in vaški otroci ter otroci vozači.
Gradnja nove šole - plan aktivnosti
Na Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili osnutek sprememb dolgoročnega plana, ki zajema celotno zemljišče namenjeno gradnji nove šole ter izvedbi infrastrukture.
Do 29. 1. 1996 bo Biro Primis pripravil projektno nalogo.
— Župan je sprejel sklep o razgrnitvi osnutka sprememb dolgoročnega plana, ki bo (sklep, osnutek, skica) objavljen v Našem časopisu.
— Javna razprava o osnutku je za vse zainteresirane občane Vrhnike sklicana za 21.2. 1996v kulturno prireditvenem centru Pavza, v Domu Karla Grabelj-ška.
— Na Ministrstvu za obrambo bo 1. 2. 1996 sestanek, na katerem se bomo pogovorili o možnostih soinvestiranja v izgradnjo večnamenske telovadnice.
— Na Ministrstvu za šolstvo in šport je 7. 2. 1996 sestanek, na katerem se bomo ponovno pogovorili o rokih za oddajo gradbenega dovoljenja (in ostale dokumentacije).
— V začetku februarja se bo opravil pozivni natečaj za pridobitev urbanistično arhitektonske rešitve (variantne strokovne rešitve).
— Župan bo imenoval strokovno komisijo za izbiro ustrezne rešitve.
— Izvede se javni razpis (zbiranje ponudb) za izbiro izvajalca zazidalnega načrta.
— Izvede se javni razpis za izbiro izvajalca projekta in tehnične dokumentacije.
IZREZ IZ PLANA     LIST PKN  VRHNIKA 26 M 1:5000
|1->C1 predlog spremembe namembnosti zaporedna številka posega
Obstoječe stanje
OŠ Ivan Cankar Vrhnika ima prganiziran pouk na treh lokacijah in sicer:
na Tržaški 2, kjer je v stari Mrakovi šoli organiziran pouk v dveh izmenah za otroke od prvega do tretjega razreda;
na Lošci 1, kjer je organiziran
pouk za 4. razrede (v dveh izmenah), za predmetno stopnjo ter šolo s prilagojenim programom;
v stari podružnični šoli v Pod-lipi, za oddelke vzgoje in izobraževanja (OVI) (in tudi varstvo in zaposlovanje odraslih prizadetih oseb).
LOŠCA 1	4. RAZRED
	PREDMETNA STOPNJA
	ŠPP
TRŽAŠKA 2	1. RAZRED
	2. RAZRED
	3. RAZRED
PODRUŽNIČNA ŠOLA V PODLIPI	DELOVNO USPOSABLJANJE
	
	VARSTVENO DELOVNI CENTER
I. RAZREDNI POUK — TRŽAŠKA 2	
1. RAZRED	6 ODDELKOV
2. RAZRED	6 ODDELKOV
3. RAZRED	7 ODDELKOV
PODALJŠANO BIVANJE	7 ODDELKOV
II. PREDMETNI POUK — LOČCA 1	
4. RAZRED	5 ODDELKOV
5. RAZRED	7 ODDELKOV
6. RAZRED	6 ODDELKOV
7. RAZRED	5 ODDELKOV
8. RAZRED	6 ODDELKOV
SPP	6 ODDELKOV
III. OVI
I. RAZVOJNA STOPNJA	1 ODDELEK
II. RAZVOJNA STOPNJA	1 ODDELEK
Šola na Tržaški 2 je zgrajena 1 leta 1904 in je večkrat obnovljena.
Sola na Lošci 1 je bila zgrajena leta 1960, njen prizidek pa leta
V šolskem letu 1963/64 je za-
čela v okviru Cankarjeve šole delovati šola s prilagojenim programom, ki je organizirana za otroke s področja Vrhnike in Logatca.
Pritličje podružnične šole v Podlipi je bilo leta 89 adaptira-
no, tako da se v njem izvaja program delovnega usposabljanja, v šolskem letu 93 pa smo adaptirali tudi nadstropje za novoustanovljeni varstvenodelovni center, ki zaenkrat še dela pod okriljem OŠ Ivan Cankar.
OŠ Ivan Cankar obiskuje skupaj 1300 učencev in to je ena največjih šol v Sloveniji. Zaradi prostorske stiske so prisiljeni pouk organizirati tako, da vsi učenci razredne stopnje (tudi podaljšano bivanje) pouk obiskujejo v izmenah.
To je 31 oddelkov od skupaj 63 oddelkov ali 24 oddelkov od 48 — kolikor jih je od 1. do 8. razreda. Tako je OŠ Ivan Cankar ne samo ena največjih šol, je tudi ena izmed vodilnih šol po stopnji izmenskosti pouka. (50%)
V oddelkih je poprečno skoraj 27 učencev. Demografski podatki kažejo, da bomo v prihodnje postopno lahko planirali manjše število oddelkov oz. da bodo oddelki v prihodnje manj
zasedeni. To bo bistveno vplivalo na kvaliteto pouka. Osnovna šola Ivan Cankar bo predvidoma imela največ po 4 oddelke za eno generacijo učencev in nova šola po dva oddelka.
Nova šola pod Hruševco bo celotno samostojna devetletka, ki bo imela približno 540 otrok v osemnajstih oddelkih od 1. do 9. razreda.
Šolsko zemljišče bo obsegalo skoraj 30.00 m2, zazidana površina pa minimalno 3.510 m2. Normativi, kijih določa Ministrstvo za šolstvo in šport predvidevajo 4 m2 na učenca za prostore za pouk, 1,7 m2 na učenca ostalih prostorov ter 0,8 m2 na učenca komunikacijskih površin.
Vsi stroški za pridobivanje zemljišč, komunalno opremo zemljišča ter pripravo celotne dokumentacije so stroški občine, stroški gradnje ter opreme se delijo med občino in republiko. (50% — 50% v okviru normativov in priznanih cen).
Vse zainteresirane občane Vrhnike
VABIMO
na JAVNO OBRAVNAVO osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega prostorskega plana Občine Vrhnika
— LOKACIJA NOVE ŠOLE pod Hruševco.
Javna obravnava bo v SREDO, 21. februarja 1996 ob 18. uri
v dvorani kulturno prireditvenega centra PAVZA v Domu Karla Grabeljška.
Občina Vrhnika objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti za leto 1996
1. Predmet razpisa je sofinanciranje lokalnih investicij, ki jih bodo krajevne skupnosti izvajale na podlagi planov za leto 1996.
2. Krajevne skupnosti morajo vlogi za pridobitev dodatnih sredstev priložiti:
a) opis investicij z navedbo že pridobljene dokumentacije) (npr. idejni projekt s projektantskim predračunom, podpisane izjave krajanov, da bodo sofinancirali ustrezni del investicije);
V primeru, da je investicija takšne narave, da ne zahteva navedene dokumetnacije in (ali) da je krajani neposredno ne sofinancirajo, je potrebno priložiti predračun izvajalca.
b) predvideno finančno konstrukcijo, ki mora vsebovati vse vire sredstev:
— sredstva urejanja stavbnih zemljišč, če jih program predvideva;
— sredstva proračuna občine, če se investicija financira tudi iz proračuna (npr. sredstva za odvodnjavanje pri rekonstrukcijah nekategoriziranih cest in ulic);
— sredstva krajanov, če krajani neposredno sofinancirajo investicijo;
— sredstva krajevne skupnosti (ki vključujejo sredstva, ki jih KS dobi iz rednih dotacij in drugih virov, sredstva zbrana s samoprispevkom...);
— sredstva, ki jih KS pričakuje na podlagi tega razpisa
3. Občina Vrhnika bo s proračunom predvidena sredstva razdelila na osnovi naslednjih kriterijev:
— vodovod do 30% predračunske vrednosti
— kanalizacija do 25%
— nekategorizirane ceste do 20%
— ulice in ostale prometne površine do 10%
— ostale investicije do 10%
Višina sredstev, dodeljenih na osnovi navedenih kriterijev, se poveča za 50% pri investicijah, ki se financirajo s krajevnim samoprispevkom.
4. Krajevne skupnosti bodo odobrena sredstva pridobile na osnovi dokazil o dejanski izvedbi investicije (pogodba, račun).
5. Rok za vložitev prijave in zahtevane dokumentacije je 1. 3. 1996. Krajevne skupnosti bodo obveščene o višini odobrenih sredstev do 20. 3.1996.
6. Krajevne skupnosti lahko dobijo dodatne informacije na občini Vrhnika, Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve, tel. 755-121 (Andrej Treven).
Vrhnika, januar 1996
/s;
I ) X
VV/
:—p c~~)r
\ V/ i
\v/ J
NOV DELOVNI CAS
SERVIS AVTOSALON
pon. - pel. pon. - pel.
07.(1(1 (17.30
16.011 IU.00
sob. 08.00 - 12.0(1 sob. ON.Ill) - 12.00
AVTO CENTER d.d., Jelovškova 6, 61360 Vrhnika telefon: h.c.061 755 145, prodaja 061% 755 720, servis 061 755 730
Od 1. do 4. februarja 1996 ŽIVLJENJSKE RADOSTI'
ob predstavitvi najnovejšega RENAULT - ovega vozila. V tem času (od četrtka do nedelje) bo AVTO CENTER
odprt od 8. do 18. ure. Možnost preizkusnih voženj vozilom RENAULT MEGANE.
VLJUDNO VABLJENI!
RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
Komplet novih bio-zabojnikov in »stara« posoda za ostale smeti, bo še vedno v uporabi za odvoz in pobiranje odpadkov Komunalnega podjetja Vrhnika.
Odlok o taksah za obremenjevanje okolja sprejet
Na zadnji decembrski seji občinskega sveta Vrhnika v letu 1995 je bil sprejet »Odlok« o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin (tudi objavljen v tej številki Našega časopisa). Ta odlok je stopil v veljavo s 1. 1. 1996 in takse bodo vračunane na položnicah Komunalnega podjetja Vrhnika,
katere prejemajo občani Vrhnike za vodarino in kanalščino. Denar sam se bo zbiral in namensko uporabljal na posebnem računu občine Vrhnika.
Vračal pa se bo nazaj v novogradnje in investicijsko vzdrževanje komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, ceste, deponija, čistilna naprava).
N. Č.
Na podlagi 10. in 80. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS 72/93, 57/94) in 6. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list RS št. 80/94, Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS 34/95) je občinski svet občjne Vrhnika na seji dne 21. 12. 1995 sprejel
ODLOK
o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin
1. člen
Z namenom manjšega obremenjevanja okolja in racionalne rabe naravnih dobrin v občini Vrhnika se s tem odlokom predpisujejo takse in povračila za onesnaževanje vode in tal, ustvarjanje odpadkov in izkoriščanje naravih virov.
2. člen
Zavezanci za plačilo taks so pravne in fizične osebe, ki neposredno ali posredno onesnažujejo, degradirajo, povzročajo tveganje v okolju ali kako drugače posegajo v sestavine okolja.
3. člen
Povračila oz. takse znašajo:
a) Za uporabnike vodovoda:
— gospodinjstva: 7,50 SIT za m3 porabljene vode
— ostali porabniki: 15,00 SIT za m3 porabljene vode
b) Za uporabnike deponije in odvoza odpadkov
— gospodinjstva: 3 SIT/m2 uporabne stanovanjske površine
— ostali porabniki: 9 SlT/m2 uporabne poslovne površine za porabnike, ki nimajo kontejnerskega odvoza po pogodbi 500 SIT/m3 pripeljanega odpadnega materiala na deponijo 1000 SIT/m3 za pripeljane nesortirane koristne odpadke
c) Za izkoriščanje kamnolomov
— za vsak m3 izkopanega materiala 5% njegove prodajne cene
4. člen
Takse in povračila iz 3. člena tega odloka (točka a. in b.) se obračunavajo mesečno, ob ceni komunalnih proizvodov in storitev. Obračun, fakturiranje in izterjavo izvaja Komunalno podjetje Vrhnika.
Povračila iz 3. člena (točka c) odmeri občinski organ, pristojen za komunalne zadeve, z upravno odločbo, in sicer 2-krat letno oziroma ob odmeri odškodnine po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
5. člen
Višina taks za točko a in b se spreminja mesečno v skladu z rastjo drobno prodajnih cen v republiki Sloveniji.
6. člen
Zbrana sredstva od taks in povračil so prihodek občinskega proračuna in se uporabljajo za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav po posameznih dejavnostih, kakor tudi za njihovo širitev.
Spremljanje in kontrolo nad namensko zbranimi sredstvi iz naslova taks opravlja občinski svet s svojimi organi.
7. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 1996 dalje.
OBČINA VRHNIKA OBČINSKI SVET
Številka: 14/1-1200-01/96 Datum: 5. 1. 1996
Predsednik občinskega sveta občine Vrhnika Brane Jereb
Izvajanje ločenega zbiranja in prebiranja odpadkov uspešno poteka
Konec meseca januarja se predvidoma zaključuje razvoz zabojnikov za odlaganje bio odpadkov v celotni vrhniški občini, kjer je organiziran reden tedenski odvoz.
Po hitrem pregledu evidence oddanih zabojnikov ugotavljamo, da so posodo za bio odpad zadržali v 85% gospodinjstev, ostali pa so jo vrnili, predvsem zato, ker že dalj časa sami kompostirajo to vrsto odpadkov in jih nato koristno uporabijo na lastnih vrtovih.
Zabojnike smo razvažali v različnih časovnih zamikih. Gospodinjstva so prejela tudi navodila o ravnanju z odpadki in urnike odvoza, ki so se v zadnjih mesecih spreminjali, glede na to, da moramo sedaj na vsako področje dvakrat tedensko, da lahko ločeno odpeljemo mešane in bio odpadke.
Zakaj v posode?
Še največ razburjanja je povzročila odločitev, da se z uvedbo, ločenega zbiranja in odvaža-nja odpadkov povsem opusti oddajanje odpadkov v vreče, škatle, sode in podobne neprimerne posode. Ta odločitev je bila potrebna iz več vzrokov:
— vsebine vreče ni možno pregledati na odjemnem mestu ter ugotoviti vrsto odpadka v njej
— vsebina vreč z odpadki, ki niso ločeni, lahko potem, ko se zmeša s prebranimi odpadki v smetarskem vozilu naredi celot-noJcoličino neprimerno za sortiranje na deponiji
— škatle, sodi in razmetane in raztrgane vreče poleg zgoraj naštetega ne ustrezajo tudi iz estetskega vidika, ravno tako pa so izredno vabljivi za potepuške pse in mačke.
Zato bomo vztrajali pri navedeni odločitvi, ki pomeni tudi dosledno izvajanje Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Vrhnika (Ur. list RS 36/95).
Prošnja sodelavcem!
Marsikateri vaš prispevek, ki ga prejmemo v uredništvu, je že napisan na računalnik, kar pomeni, da bi nam lahko zelo olajšali delo in zmanjšali število možnih tiskovnih in smiselnih napak. To bi nam tudi olajšalo uredniško delo.
Če ste vešči pisanja na računalnik, nam ob natisnjenem prispevku pošljite tudi disketo s prispevkom, shranjenem v ASCII kodah ali za tiste, ki imajo win-dowse, shranjeno kot TEXT ONLY.
Diskete vam bomo vrnili.
Pričakujemo vaše razumevanje.
Uredništvo
Glede na precejšnje število klicev na to temo, smo ugotovili, da veliko gospodinjstev v občini ni nabavilo tipskih posod (kant za smeti) in tako mešanih odpadkov sedaj nimajo kam odlagati. Tudi te posode predpisuje zgoraj omenjeni Odlok, ki za neizvajanje določil predvideva denarne kazni.
Pri odvozu odpadkov je večkrat prisoten komunalni nadzornik, ki evidentira kršitelje in ustrezno ukrepa.
Kje dobite posode
Ker smo predvidevali, da bo za mnoga gospodinjstva nabava
vesti ločeno zbiranje in prebiranje odpadkov zaradi prehitre zapolnitve deponije na Tojnicah, ki bo morala po dosedanjih ocenah še tri leta sprejemati industrijske in komunalne odpadke. Po treh letih naj bi pričeli odvažati odpadke na novo lokacijo, seveda, če bo Občina dosegla sporazum s krajevno skupnostjo, kjer naj bi se nahajala deponija.
Koliko so zbrali?
Z novim načinom odvoza in obdelave odpadkov na deponiji, ki smo ga že opisali v prejšnjih
UMETNINA IZ DR A G OMERJA — Trije dragomerški mladeniči Blaž, Mitja in Džorži so izkoristili odvečni sneg, katerega so morali odstraniti izpred hiše, da so se lotili narediti zimsko skulpturo belega medveda. Snežna umetnina je dosegla velikost 3 metre in je krasila hišo, ulico in Dragomer med prazniki. Tudi v Dragomerju so »anonimni« mladi umetniki. (S. S.)
posod strošek, ki ga bodo težko zmogli, smo skupaj z bio zabojniki uvozili še plastične posode sive in rjave barve velikosti 1201, ki so namenjene oddajanju mešanih odpadkov.
Zaradi večje količine uvoženih posod je cena zelo ugodna in znaša 7000,00 SIT za posodo.
Kupite jih lahko na KP vsak dan razen nedelje, med 7. in 18. uro.
Veliko občanov sprašuje, koliko stane posoda za bio odpadke in jo zavrača, da si ne bi delali dodatnih stroškov.
Bio posode so le del programa za izvajanje ločenega zbiranja, saj tudi podvojen odvoz, prebiranje odpadkov na deponiji, odvoz zbranih surovin v Ljubljano, nakup opreme za sortiranje, zbiranje srestev za rente in za gradnjo nove deponije, pomenijo strošek, ki se ne more kriti iz dosedanje cene odvoza in deponiranja odpadkov.
Vse dodatne stroške bo pokrila občina Vrhnika iz sredstev, ki jih bo zagotovila z zbiranjem ekoloških taks. Takse bodo na osnovi občinskega odloka dolžni plačevati vsi, ki okolje obremenjujejo z odpadki.
Še enkrat poudarjamo, da smo bili prisiljeni pospešeno iz-
'Canon fax-B 360 muwpass
Eden za vse:
- telefax
-bublle jet tiskalnik
- fotokopirni stroj
- scanner
- MultlPASS software
- telefon
^061/754-292 ^BlIDSLSteilL VRHNiKA
številkah Našega časopisa smo v šestih mesecih leta 1995 dosegli naslednje rezultate:
V šestih mesecih je bilo pripeljanih na deponijo .9000 m3 komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, poslovnih prostorov in obrtniških delavnic in sicer s komunalnimi in osebnimi vozili.
Ker smo zahtevali od vseh uporabnikov razvrščanje odpadkov po vrsti odpada in s prebiranjem dela odpadkov iz smetar-skih vozil, smo uspeli izločiti na deponiji 1553 m3 sekundarnih surovin. Od tega: papirja 510 m3 pločevine 1005 m3 ostalo (stiropor, zbalirana plastika, pločevinke, plastenke, barvne kovine) 34 m3
Zbrali smo 50 m3 bio odpadkov in 3500 m3 lesnih odpadkov iz katerih smo pripravili 560 m3 lesnih sekancev oziroma komposta. Poskusno smo kompostirali tudi 180 m3 blata iz usnjarske čistilne naprave. Poskusili bomo pripraviti zemljo za zelenice ob cestah in ozelenitev deponije.
Skupno smo torej prihranili 5284 m3 prostora na deponiji, kar pri približno 9000 m3 pripeljanih komunalnih odpadkih pomeni 59% zmanjšanje odloženih odpadkov.
Tudi jalovine za prekrivanje smo porabili za 40% manj, kar pomeni nadaljnjih 1900 m3 prihranjenega prostora.
Zdaj, ko bomo zaradi ločenega zbiranja lahko sortirali vse mešane odpadke iz gospodinj-
stev, predvidevamo, da se bo uresničila naša napoved, da se z opisanim načinom zbiranja lahko količina odloženih odpadkov zmanjša za 75%.
V blokih malo kasneje
Na tem mestu naj opozorimo, da bomo stanovanjske bloke opremljali z bio posodami malo kasneje in sicer v dogovoru s predstavniki skupnosti stanovalcev in upraviteljem stanovanj.
Skupne zabojnike, ki so namenjeni zbiranju posameznih surovin bomo namestili v zadostnih količinah do konca aprila 1996, saj nam finančne možnosti ne dopuščajo hkratne dobave vseh zabojnikov.
Kosovni odvoz odpadkov bomo organizirali tako kot ponavadi v mesecu aprilu, zato vas naprošamo, da vse večje kosovne odpadke do takrat hranite doma in jih med letom ne oddajate ob večje kontejnerje, kar velja predvsem za blokovna naselja.
POZOR!
V aprilu 1996 bo prvič tudi organizirana akcija zbiranja nevarnih odpadkov (ostanki zdravil, barv, lakov, baterij, akumulatorjev, gnojil in embalaže nevarnih snovi) za vsa gospodinjstva. Nevarne odpadke do tedaj hranite doma, oddali pa jih boste na dan, ki bo objavljen v časopisu in na plakatih. Nevarnih odpadkov iz poslovalnic, industrije in obrti ne bomo odvažali.
Za konec bi radi vzpodbudili vse, ki ste pripravljeni s kritiko, idejami, nasveti pomagati Komunalnem podjetju pri začeti akciji ločenega zbiranja in ravnanja z odpadki, ter pri osveščanju občanov, da s prispevki v Našem časopisu opišejo svoje stališče in poglede do pravilnega ravnanja i okoljem.
Maja Gunstek Komunalno podjetje Vrhnika
>)i
POJASNILO IZ
ZDRAVSTVENEGA
DOMA
Ultrazvok samo za ginekološke preglede
Nekatere bralce Našega časopisa je zanimalo, kaj je z delovanjem ultrazvoka v vrhniškem zdravstvenem domu. Od odgovornih služb smo dobili naslednjo informacijo:
Ultrazvok je bil kupljen konec leta 1993 in so vsa leta z njim opravljali ginekološke preglede, za kar so bili usposobljeni ginekologi. Ultrazvočne preiskave trebušne votline pa je v letu 1994 opravljal zdravnik specialist Z UKC Ljubljana, po pogodbi o delu in v samoplačniški ambulanti. Tako je bilo v tem letu opravljenih 39 pregledov, kar je glede na zmogljivosti veliko premalo in je bilo nerentabilne Zato so s specialistom za tovrst' ne preglede pogodbo prekinili-Pregledi pa se z napotnico oprav" ljajo v Ljubljani.
Ginekologinja dr. Marija Ko' želj Ilijaš je z mesecem oktobrom v letu 1995 prešla na privatno ordinacijo in še naprej opravlja ginekološke preglede z ultrazvokom.
N. C.
POMEMBNO OBVESTILO
24-urna urgentna služba ZD Vrhnika je dosegljiva za vse nujne primere na številko mobitela:
0609/639-041
Žled-veliko škode v gozdovih
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Krajevna enota VRHNIKA Vrtnarija 11, Vrhnika 61360 tel.: 061/756-153
Končno smo spet dobili zimo, ki je vredna svojega imena. Žal Paje ta starka bela takoj pokazala tudi svoje zobe. Zadnje dni Prejšnjega leta nam je nasuia obilico snega.
Pod težo mokrega snega so se Podirala in lomila posamezna drevesa ob cestah, električnih in telefonskih vodih in objektih. Zaradi podrtih dreves je veliko ljudi zamudilo v službo, marsikdo je bil brez elektrike, pa tudi za svoje domove je trepetalo kar nekaj ljudi. Marsikdo je ob pogledu na močno nagnjena, s težkim snegom obložena drevesa v grozi spoznal, da ni ravnal ravno najbolj modro, ko je svojo hišo postavil tik ob gozdnem robu. Nekaterim so se posamezna manjša drevesa zvalila tudi na streho. Vendar pa večje škode ni bilo. Drugi spet so v naglici hiteli s Podiranjem bližnjih dreves, ter si tako dobesedno reševali streho nad glavo. Po dosedaj zbranih Podatkih je bilo še najhuje na Dolu. Tam je padla velika sinre-ka na drvarnico. Drvarnica je bila uničena, drva mokra, kuža ki Je prebival v njej pa mrtev.
Ta prvi sneg v gozdovih ni povzročil večjih škod. Se največ skod je bilo ob gozdnih robovih na relaciji Dragomer —Podlipa. Tu so se lomila in ruvala posamezna drevesa ali pa manjše skupine gozdnega drevja. Nekoliko višje je sneg močno poškodoval nekaj smrekovih nasadov, to pa je bilo v glavnem tudi vse. Nekako na 450 m pa že ni bilo Več čutiti vpliva snega.
Pregovor pravi da nesreča nikoli ne pride sama. Tako je bilo 'udi tokrat. 7. in 8. januarja je na podhlajeno še vedno s snegom obloženo drevje pričel padati droben dež. Na drevju je zmrznil |n nastal je žled. Pod težo ledu pa 4e popustilo marsikatero drevo. Se najbolj so bili prizadeti mladi sestoji smreke stari od 25 do 50 'et. V njih je žled lomil vrhove, Podiral posamezna drevesa ali Pa cele skupine dreves. Po prvih Ugotovitvah je žled popolnoma Uničil najmanj 10 ha smrekovih nasadov. Te bo potrebno v prihodnjih letih obnoviti. Najbolj Jo prizadeti smrekovi nasadi ob železniški progi Ljubljana — Pogojna, pa tudi na Bregu je nekaj "točno poškodovanih nasadov.
Starejši sestoji so jo odnesli nekoliko bolje. V starejših smrekovih sestojih je običajno le po-'ornilo vrhove. V Starem mlinu, nad Staro Vrhniko, v Razorski jI Podlipski dolini ter v okolici Drenovega Griča pa je zlasti na °olj strmih legah izruvalo in polomilo tudi veliko odraslega drev-Ja- Ocenjujemo, da sta tokratni sneg in žled prizadela cca 4.000 na gozdov v vrhniški in borovniški občini. Na tleh pa leži vsaj lO-OOo m3 drevja!
Revirni gozdarji Zaovda za gozdove pospešeno pregledujejo teren, ter odkazujejo poškodo-vano in polomljeno drevje za posek. Najprej so se lotili dela v tistih gozdovih kjer je največ Poškodovane smreke. Tu bodo korali tudi lastniki najprej pospraviti polomijo. Sanacija v teh sestojih bo morala biti končana najkasneje do sredine aprila. V nasprotnem primer lahko last-n,ki teh gozdov pričakujejo v je-Sfini in pa v naslednjih letih še j^očan napad podlubnikov. Ti t>odo že tako velike škode samo se povečali. In kako naj ravnajo ustniki gozdov, da bodo v svojih Sozdovih preprečili nastajanje še VecJe škode? Lastniki morajo:
— posekati vso poškodovano j.revJe, tako označeno, kot tudi .sto, ki ga gozdar zaradi polomi-
sploh ni mogel označiti
—; vrhače razžagati, ter skupaj * vejami iglavcev zložiti v kupe, ako da so debelejši konci vej Prekriti, panji smreke in bora Morajo biti obeljeni
— iz gozda je potrebno spraviti vse lesne sortimente. V kolikor je vaš gozd mlad in se vam na-padlih sortimentov ne splača spraviti iz gozda, morate označena drevesa prav tako razrezati in zložiti v kupe. Podobno morate ravnati tudi v tistih primerih, ko do poškodovanih dreves sploh ne boste mogli priti z razpoložljivo mehanizacijo.
— V kolikor v vašem gozdu leže samo vrhovi polomljenih smrek morate tudi te razrezati in zložiti v kupe.
Vsi ti ukrepi so nujni zato, da se bodo sedaj svež les in sečni ostanki čimpreje zasušili in bodo tako postali neprimerni za naselitev podlubnikov.
Nesreče pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih so pogoste in težke. Zato bodite pri delu pazljivi. ^
— Še zlasti morate biti previdni pri velikih izvaljenih drevesih, da se pri odrezovanju debla od panja in korenin ne prevali na vas panj s koreninami in zemljo vred. Zato je tu štor dolg vsaj 1,5 m.
— Če ležijo drevesa eno preko drugega, najprej odžagajte deblo vrhnjega drevesa, deblo odstranite nato pa se lotite spodnjega drevesa. Enako ukrepajte če dre-
vesa niso popolnoma izruvana ampak so samo naslonjena eno na drugo.
Prerezovanje napetih debel in vej je lahko zelo nevarno. Osnovno pravilo je, da začnemo žagati najprej na tistem mestu, kjer so lesna vlakna stisnjena. Če ne bomo ravnali tako, nam bo gotovo stisnilo letev v rezu ali pa se bo deblo razklalo in nas bo lahko celo poškodovalo.
— Pri podiranju dreves pa je potrebno paziti zlasti na to, da nas ne bi poškodovali padajoči obviseli vrhovi.
Gotovo pa je najpomembnejše to, da ne precenjujete svojih sposobnosti. Pomislite če morda ne bi bilo bolje, da delo namesto vas opravi nekdo ki to zna in je za to usposobljen. Končno se tudi popravljanja električne napeljave ne lotite sami, ampak ta dela običajno zaupate električarju.
Na kraju pa naj zapišem samo še to, da so tisti lastniki katerih gozdovi so bili močno prizadeti, upravičeni do olajšave pri katastrskem dohodku. Podrobnejše olajšave o tem in o morebitnih drugih ugodnostih boste dobili pri svojem revirnem gozdarju. Z njim se boste dogovorili tudi o obnovi uničenih gozdov.
Janko Vidmar
Obe sliki prikazujeta dolino s smrekovim mladim gozdom pod vikendom upokojenega Vrhničana Franca Medica, kije 25 let gojil ta nasad. Vendar pa je zadnji sneg ta smrekov gozd uničil za 90r, saj je lastnik moral okoli 2000 mladih smrek odstraniti in očistiti. Tako se na eni sliki vidi snežno razdejanje, na drugi pa že očiščena dolina, kjer sameva še nekaj nedotaknjenih smrek. Gotovo pa je, da bodo morali tudi ostali lastniki podrtih dreves hitro ukrepati, da ne pride še do večje škode — razni drevesni škodljivci.
ŠTEVILNI VRHNICANI PRIČAKALI NOVO LETO NA PROSTEM OB BOGATEM OGNJEMETU
Novo leto na Vrhniki
Turistično društvo Vrhnika je drugo leto zaporedoma organiziralo praznovanje Novega leta na prostem in to na trgu za sodiščem. Na zadnji dan starega leta seje na trgu zbralo lepo število Vrhničanov, ki so prišli pričakat Novo leto 1996. Za pravo novoletno vzdušje je poskrbelo tudi vreme, saj je nemoteno padal sneg. Točno ob polnoči je spregovoril župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je vsem prisotnim zaželel sreče in zdravja v nastopajočem letu ter obenem poudaril, navdušenje nad številnimi prisotnimi Vrhničani, ki so se odločili Novo leto pričakati na prostem v prelepi zimski idili. Takšno praznovanje naj bi postalo tradicionalno, saj je tudi trg za sodiščem prav primeren za take prireditve.
Nato je sledil veličasten ognjemet z vrhniškega bazena, ki se je videl daleč naokoli. Zanimivo je bilo videti obiskovalce, ki so napolnili Tržaško cesto, si nazdravljali ob Novem letu ter z odprtimi očmi gledali v nebo, v prelepe razpršene rakete 15-mi-nutnega ognjemeta.
Na trgu za sodiščem pa se je nato nadaljevalo novoletno rajanje, saj je nastopila »živa« mu-zika in to mladi fantje iz Ligojne, ki so prav dobro ogreli pete plesalcem. Za gostinske usluge je poskrbela Pizzerja Boter.
Za novoletni ognjemet, ki je stal 476.000,000 SIT (372.000,00 ognjemet in 104.000,00 izvedba ognjemeta) so sredstva prispevali naslednji sponzorji: Turistično društvo Vrhnika, Pizzerija Boter, Mercator Dolomiti, vse tri
KS Vrhnike, Komunalno podjetje Vrhnika, Avto Center Vrhnika. Pro Saf, d.o.o., Orel, d.o.o., Slaščičarna Berzo, Sled, d.o.o., Glasbena šola Vrhnika, ZKO Vrhnika, Ribiška družina Vrhnika, LDS Vrhnika, Semenarna Sončnica, Primis Vrhnika, Smer 21 d.o.o, (Suhadolnik Mirjam), DAMOS d.o.o. Vel. Ligojna, SKB, LIKO.
Turistično društvo Vrhnika pa je organiziralo tudi novoletni sejem z obiskom dedka Mraza. Sejem je bil dva dni: 29. decembra in 30. decembra. Oba dneva je bilo na trgu za sodiščem zabavno — glasbena didaktična igrica z naslovom Čarobna hišica, katero sta izvajala čarovnik Endi (Matjaž Andoljšek) in glasbeni klovn Evendi (Uroš Novak). Na koncu igrice pa je dedek Mraz obdaril vse otroke. Drugi dan je s seboj celo pripeljal smučarko Mojco Suhadolc, da so jo najmlajši videli tudi v živo.
Nagrade za obdaritev otrok so prispevali; Pekarna in keksarna ADAMIČ, Loterija Slovenije, Cankarjeva založba Vrhnika, Orel, d.o.o., Trgovina Silva, Radenska, d.o.o., Emona — Obala Koper, Abazi Sami in Štirje letni časi — Rizvič. Nastop igrice »Čarobna hišica« pa je omogočilo tudi Društvo prijateljev mladine Vrhnika.
Preko Našega časopisa se glavni organizator novoletnih prireditev — Turistično društvo Vrhnika, zahvaljuje vsem, ki so finančno, materialno in fizično pomagali olepšati novoletne praznike, predvsem našim najmlajšim.
Moj bio vrt -zdrava zelenjava - več zdravja
Želimo dihati svež zrak, piti čisto vodo in jesti res zdravo hrano. Vse to, zlasti pa zdrava hrana, odločilno vpliva na naše telesno počutje, pa tudi na naša čustva in razpoloženje. Tega se dobro zavedajo biovrtičkarji kot pridelovalci in porabniki vrtnin in drugih rastlinskih plodov. To organsko kroženje v naravi, zlasti pa na našem vrtičku, nam je vedno pred očmi. Zato nudimo milijardam mikroorganizmov v naši zemlji, ki so naši najboljši pomočniki, čim ugodnejše pogoje. Nenehno se učimo spoznavati in razumevati naravo ter nujnost nenehnega oživljanja zemlje. V prgišču vrtne zemlje živi več talnih bakterij, kot je vseh ljudi na svetu. Tudi naš vrtiček je pravo velemesto, v katerem mrgoli in dela več milijard drobnih organizmov. Kaj smo doslej zavestno in načrtno storili za njihovo varovanje in prehrano?
1. Z uporabo strupenih kemičnih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ne uničujemo samo teh, temveč tudi na milijarde koristnih talnih organizmov, nam nujno potrebnih pomočnikov. Zato: UPO-RABLJAJMO LE NARAVNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN IN NARAVNA GNOJILA!
2. Tudi s sežigom odpadkov in sploh kurjenjem ognja na vrtni zemlji prav množično uničujemo naše talne pomočnike. Torej: NE KURIMO OGNJA NA VRTNI ZEMLJI!
3. Tudi gola talna površina, kije izpostavljena vročini ali mrazu, uničuje koristne mikroorganizme. Zato: VRTNA TLA POKRIJTE S TANKO PLASTJO ORGANSKIH ODPADKOV ALI ZELENIM GNOJENJEM.
Ker se agrotehnika biovrtič-karstva, torej obvladovanje vseh metod in sredstev za dosego rodovitne in oživljene zemlje, bio zaščitnih sredstev, zelenega gnojenja, kompostiranja itn... bistveno razlikuje od dosedanje konvencionalne agrokemije, ugotavljamo, da pri nas za tako vrtnarjenje obstaja zelo malo literature in nasvetov.
Ugotavljamo pa tudi, daje pri nas iz leta v leto več privržencev bio vrtnarjenja, zato se pri BIO-BRAZDI trudimo, da bi našim strankam čimbolj pomagali z nasveti. Z veseljem sporočamo vsem ljubiteljem bio vrtnarjenja, da nam je uspelo pridobiti strokovnjaka s tega področja, to je gospa Šegula Anka iz vrtičkarske univerze. Od februarja vam bo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15. ure do 18. ure na voljo v naši trgovini, kjer vam bo svetovala vse glede bio vrtnarjenja, bio zaščite, priprave tal, sorodnosti sajenja, vzgoje lončnic, balkonskega cvetja itn...
BIOBRAZDA
PREJELI SMO
Potreba
po solidarnosti
Ker NAŠ ČASOPIS obvešča tudi občane Vrhnike, kaj se v občini dogaja dobrega ali slabega, bom zanj napisal nekaj besed, ki jih, prosim, objavite.
V decembrskem NAŠEM ČA-
Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica
SOPISU iz leta 1995 sem med drugim bral o delu javne razsvetljave v Kačji vasi, Ob potoku in Čuži.
Res je po n»snici in zelo lepo napisano in tudi popolnoma soglašam s člankom, le nekaj svojih misli bi dodal napisanim vrsticam.
Prav gotovo je vse res, le premalo je, po mojem mnenju, poudarjena potreba po medsebojni solidarnosti ljudi imenovanih ulic.
Iz razgovorov z ljudmi teh ulic je namreč mogoče razumeti, da so zelo razočarani nad ljudmi, ki nočejo razumeti potrebe po razsvetljavi in zakaj nočejo sodelovati z razumniki glede luči.
Meni osebno, pa tudi mnogim drugim, je nerazumljivo, zakaj taka nesolidarnost do ljudi, ki so že plačali in se trudijo okrog teh
del tudi za tiste, ki nočejo plačati.
Razumem, koliko je dela glede vseh priprav za vsako podobno delo, saj se spominjam še priprav za polaganje asfalta po teh ulicah, pa tudi vseh tistih, ki so pri tem sodelovali.
Naj omenim tudi, da se večina občanov imenovanih ulic pohvalno izjavlja o delu BOJANA ČELEŠNIKA in ANDREJA KOSA. Sicer se zahvaljujemo tudi vsem, ki so navedeni v decembrskem časopisu. (NAŠEM ČASOPISU).
Pa še to: Ker so prav gotovo nekje podatki, kdo je plačal in kdo ne za delo razsvetljave, bi bilo dobro, da bi v prihodnjem Našem časopisu objavili po imenih, kdo iz naštetih ulic ni solidaren do tistih, ki so sodelovali pri razsvetljavi ali pa že plačali.
Občan
Zaradi številnih zahtev, da se objavi seznam občanov, ki niso sodelovali pri sofinanciranju izgradnje javne razsvetljave na Dobovič-nikovi, na Tičnici in na delu ulice Ob potoku, smo v uredništvu zbrali podatke o tem, kdo ni podpisal pogodbe in o tem, kako kljub podpisani pogodbi ni plačal še nobenega obroka. Po podatkih, s katerimi razpolaga gradbeni odbor, pogodb niso podpisali naslednji krajani:
MAČEK FRANC in VERONIKA
COREN FRANČIŠKA DEMŠAR STANISLAV in JUSTINA LUŠINA IVANA DOLENC ANTON in IVANA
PEČNIK FRANC in JOŽEFA
Iz podatkov proračuna Občine Vrhnika je razvidno, da naslednji krajani, kljub temu, da so pogodbo podpisali, niso plačali pogodbenega zneska: PEČAR FRANCI in BARBARA
STANIČ NIKO JUGOVIČ ALOJZ ZAMAN MITJA in OLGA ŠEBENIK MARJAN
Zvedeli smo tudi, da dva krajana želita podpisati pogodbo in poravnati svoje obveznosti. Ker so pogodbe v pripravi, jih nismo uvrstili na seznam dolžnikov. Vse podatke smo dobili od gradbenega odbora.
N. Č.
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Kronika dogodkov
Za mesec december je dokaj pestra — obiskali so nas številni obiskovalci z voščili in dobrimi žejjami.
Z učenci OS Ivana Cankarja, ki obiskujejo krožek RK, smo okrasili novoletne jelke in prostor za novoletno zabavo.
Pri dekoraciji so nam pomagali tudi mali prijatelji iz Vrtca pri Pošti, ki nas redno obiskujejo.
21. decembra je nastopil pevski zbor Društva invalidov Vrhnika ter instrumentalni kvintet, ki nas je tudi vzpodbudil k plesu. Obenem je bila otvoritev slikarske razstave del gojencev Zavodov za duševno prizadete iz Nizozemske in Centra za delovno usposabljanje v Podlipi. Njihove slike so odraz njihovega doživljanja in želja; ustvarjanje je zanje sprostitev. Med njimi so tudi umetniški talenti. Razstavo si lahko ogledate v pritličnih prostorih doma do konca marca.
Novoletna zabava: obiskal in obdaril nas je dedek Mraz, priredili smo šaljiv kviz med moško in žensko ekipo. Imeli smo tudi srečelov. Vse pa je popestrilo igranje harmonikarja J. Kogovška.
V decembrskem času so stanovalce obiskovali njihovi številni prijatelji, sokrajani, znanci iz najrazličnejših društev in krajevnih skupnosti, župnij,...
V januarju smo skupaj z našimi pevci praznovali rojstne dneve še za zadnje lansko tromesečje. Na pravkar minule praznike sta nas spomnili dve gledališki predstavi: »Miklavževa zgodba« v izvedbi skupine Nazaret iz Logatca in Božič očka Martina« v izvedbi Dramskega krožka OŠ Rovte.
Na svidenje do prihodnjič!
Vera
Obisk pri starejših občanih
V prednovoletnem času si prijatelji in znanci voščijo vse lepo v prihajajočem letu. Mnogi pa so tudi osamljeni. Zato smo se na Območni organizaciji Rdečega križa Vrhnika odločili, da občanom, ki so starejši od 85 let, pošljemo čestitko in skromno darilo — zavitek kave.
K sodelovanju smo povabili Mlade člane Rdečega križa iz osnovnih šol na Vrhniki, Log-Dragomerju in Borovnici. Otroci so po domovih raznesli kar 150 voščilnic. Nekateri kar niso mogli verjeti, da se je nekdo spomnil tudi nanje. Darila, predvsem pa obiska, so bili zelo veseli.
Zahvaljujemo se vsem učencem, ki so (pomagali) sodelovali v tej akciji.
Ko sva s sošolko raznašali čestitke, sem bila zelo vesela, ker sem osrečila stare ljudi, ki so bolni ali pa onemogli. Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu.
Tina, 6. a
Ko smo raznašali kavo in čestitke, so nas ljudje lepo sprejeli. Vsi so se zahvaljevali.
Ana, 5. g
Prehodili sva skoraj ves Verd. Bilo je lepo.
Metka, Ana, 5. c
Mnogi ljudje so bili zelo veseli voščilnice, saj se le malokdo spomni na nekatere stare ljudi.
Maja, Nina, 8.f
Dedek Mraz na novoletnem srečelovu ni imel sreče...
Mladi člani RK na obisku v Domu upokojencev
Mladi člani Rdečega križa iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika so ob koncu leta 1995 obiskali oskrbovance Doma upokojencev na Vrhniki. Ideja pa je nastala še veliko prej. V zelo lepem spominu nam je ostal spomladanski obisk, zato smo se odločili, da starejšim občanom popestrimo predpraznične dni.
Ker pa je navada, da se na obisk v teh dneh ne pride praznih rok, smo se dogovorili, da bomo za vsakega oskrbovanca pripravili skromno darilo. Zato je bilo teden dni pred obiskom zelo živahno v učilnici gospodinjskega pouka; pekli smo namreč piškote. In za 225 oskrbovancev jih je bilo treba speči kar precej.
Ker vsega nismo zmogli sami, se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo gospe Adamičevi, ki nam je nekaj piškotov iz svoje
pekarne podarila. V papirnate prtiče smo zavili piškote, bonbone in čokolado. Zelo lep je bil pogled na pisano množico daril.
Pripravili smo tudi kratek kulturni program. 21. decembra nas je v Domu upokojencev pričakalo veliko ljudi. Prisluhnili so pesmim in celo zapeli z nami. Razpoloženje je bilo zelo prijetno. Tiste, ki niso mogli priti na prireditev, so otroci obiskali v sobah, jih obdarili in z njimi malo poklepetali.
Skupaj smo okrasili tudi prostore v Domu in tako pomagali pričarati prednovoletno razpoloženje.
Vsem, ki ste nas tako lepo sprejeli, se zahvaljujemo. Veselimo se že ponovnega snidenja.
Mentorica RK: Metka Rupar
Obisk društva upokojencev Borovnica
Ob otvoritvi slikarske razstave
VABILO
Društvo invalidov Vrhnika, vabi vse redne in podporne člane ter občane, zainteresirane za včlanitev, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora.
Zbor bo v soboto, 17. 2. 1996, ob 16. uri, v Mali dvorani Cankarjevega doma.
Po končanem zboru bo pustno rajanje.
S svojo prisotnostjo boste prispevali k nadaljnjemu uspešnemu delu društva.
VABLJENI! DI VRHNIKA
Društvo prijateljev mladine Vrhnika vabi na veselo pustno rajanje, v torek, 20. 2. 1996.
Vse maškare in maškarice se bomo zbrale ob 15. uri pred knjižnico Ivana Cankarja, od koder bomo krenili v sprevodu po Vrhniki.
Nadaljevali bomo s plesom v maskah, ki bo v telovadnici osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Pridite, lepo se bomo imeli!
Društvo prijateljev mladine Vrhnika
Uspešna krvodajalska akcija
Akademija ob
Cankarjevi
obletnici
Zadnjo nedeljo v aprilu pripravljajo krščanski demokrati na Vrhniki pri Sv. Trojici slovesno akademijo v počasitev 120. obletnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Svojo udeležbo na akademiji je že potrdil domžalski komorni pevski zbor, ki ga vodi Karli Leskovec, za sodelovanje so se dogovorili s pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem, oglasili se bodo žažarski zvonovi. Akademija se bo začela s spominsko mašo za Cankarjevo družino.
Po maši in slavnostni akademiji, ki bo v popoldanskih urah, bo velik del časa namenjen tudi prijateljskemu druženju, med katerim bo občinski odbor SKD Vrhnika organiziral tudi različne družabne igre, tombolo itd.
O vseh drugih nadrobno-stih vas bomo obveščali v naslednjih številkah Našega časopisa.
RDEČI KRIŽ
Vabilo
k sodelovanju
Med mnogimi dejavnostmi, ki so zaupane Organizaciji Rdečega križa in kijih tudi uspešno izvajamo, je vsekakor tudi skrb za opravljanje programa PRVE POMOČI. V prenekateri Območni organizaciji so te stvari že lepo urejene. Žal se v naši OO RK s tem ravno ne moremo pohvaliti.
V programu dela za leto 1996 smo si zato postavili nalogo: usposobiti ekipo, ki bo zapolnila to vrzel in bi našo organizacijo lahko sirom po Sloveniji zastopala na raznih tekmovanjih.
Vabimo vas, dragi občani mlajše generacije obeh spolov, ki imate posluh in veselje za to dejavnost, da se oglasite v pisarni Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B ali pa pokličite po telefonu 752-105, kjer boste dobili potrebne informacije.
Sodelovanje v skupini bo koristno za vas in vaše okolje-Opravljeni tečaj pa vam omogoča mnoge prednosti v vašerfl življenju.
OO RK VRHNIKA
Mladi člani Rdečega križa iz OŠ Ivana Cankarja so okrasili jelko. ... in obdarili stanovalce doma
Darovati kri pomeni eno izmed človekoljubnih humanitarnih dejanj, ki lahko sočloveku reši življenje ali mu pomaga pri zahtevni operaciji za ohranitev dragocenega življenja.
Območni odbor RK Vrhnika je tako že drugič v letu 1995 pripravil krvodajalsko akcijo, kije bila 7. in 8. decembra na Vrhniki v Cankarjevem domu. Prvega dne seje akcije udeležilo 140 krvodajalcev, drugi
dan pa 138. Med darovalci krvi je bilo največ občanov Vrhnike ter nekaj malega iz Borovnice. Pri nemoteni izpeljavi krvodajalske akcije so sodelovali) kot že velikokrat, nepogrešljivi aktivisti območnega odbora RK Vrhnika, za kar zaslužijo vso pohvalo-Največja zahvala pa velja vsem darovalcem krvi. tf sedaj pa obveščamo vse, da bo spomladanska krvodajalska akcija v APRILU (24. in 25. aprila).
OBVESTILO
Območna   organizacija \
Rdečega križa Vrhnika or- e
ganizira TEČAJ PRVE ME- t
DICINSKE POMOČI ZA i
VOZNIKE MOTORNIH VO- •
ZIL. '
Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 5. februarja 1996, ob 17. uri v prostorih OO RK Vrhnika, Poštna ulica 7B.
Prijave sprejemamo na sedežu RK ali po telefonu 752-105, vsak dan od 7. do 14. ure,
OO RK VRHNIKA
KRI REŠUJE ŽIVLJENJA
OTOVORJENI, KOT ŽE DOLGO NE
Poštarji v dežju in snegu
Letošnji božični prazniki ne, Pač pa novoletni prazniki so minili V tako pričakovanem snegu, kot že ne dolgo vrsto let. Tako so Prišli na račun predvsem najmlajši, ki so sneg izkoristili za zimske vragolije.
Seveda je nekaterim sneg prišel prav, nekaterm pa povzroča °bilico dela in skrbi. Za ceste so niorali poskrbeti cestarji in ko-munalci. Škodo zaradi žledu in težkega snega so morali odstranjevati gozdarji ter v prvi vrsti "električarji«, daje bila dobava elektrike čim manj motena. Tudi monterji PTT linij so imeli polne foke dela, da so lahko sproti odpravljali napake na telefonskih vodih. Pač vsak se je moral žrtvovati, glede na številne težave, ki jih je naredil tako »željeni« sneg.
Ob vseh teh vremenskih nepri-1'kah pa le prevečkrat pozabimo na naše poštarje — dostavljače, ki ne glede na vreme opravljajo
svoje delo. Še posebno ob božičnih in novoletnih praznikih se jim delo bistveno poveča, saj vemo, da brez čestitk in srečnih želja ne gre. Zato sem se odločil, da obiščem vrhniške poštarje v enem izmed predprazničnih juter, ko se pripravljajo za rpičetek dostave ter opišem njihovo delo.
Iz poštnega centra v Ljubljani jim v zgodnjih jutranjih urah dostavijo pošto. To je treba razdeliti po dostavnih okrajih, ki jih je na vrhniški pošti 7. Prav toliko je tudi poštarjev — dostavljačev, ki po vseh KS občine Vrhnika raz-nesejo pošto. Razen v KS Log in KS Dragomer, ki spadata pod pošto Brezovica in KS Pokojiš-ča, za katero je zadolžen poštar iz Borovnice.
Tako je v Pošti Vrhnika zaposlenih 9 dostavljačev poštarjev, od tega jih vedno 7 dostavlja, eden je dežuren v popoldanskem času za telegrame, eden pa je vedno pripravljen za nadomeš-
Prispelo pošto iz poštnega centra v Ljubljani je treba sortirati po dobavnih okrajih, kar mora opraviti vsak poštar za svoj dostavni okraj.
Jostava pošte občanom se opravlja z motorji, ki so bili v prazničnih "leh decembra kar precej otovorjeni.
Prejeli smo-
čanje. V sami pošti je zaposlenih še 11 poštnih manipulantk, ki delujejo s strankami za poštnimi okenci, in to blagajna I in II, pisemsko paketna blagajna ter kontrola. Kontrolor je obenem upravnik pošte.
Obseg dela se jim največ poveča prav v mesecu decembru, ko se poveča število pisemskih voščilnic. V lanskem decembru so delali vse sobote ter še v nedeljo, 24. decembra, ko so opravili dostavo pošte v vse dostavne okraje. Največ dela so imeli in največ pošiljk so raznesli v tednu od 18. do 24. decembra. Običajno v povprečju raznesejo okoli 2500 navadnih pošiljk. V prazničnem decembru pa so v enem dnevu raznesli 13.000 pošiljk, kar je gotovo več kot 1000 kilogramov papirja.
Po oceni samih poštarjev seje poštni promet iz leta 1994 povečal za 100%, kar pomeni, da so Vrhničani prejeli še enkrat več pošte kot prejšnja leta. Tudi sprejem pošte v poštnih nabiralnikih in prinesene na samo pošto seje za praznične dni zelo povečal. V povprečju je te pošte okoli 1300 kosov, medtem ko soje en dan v decembru sprejeli celo 10.000 kosov.
Iz samih številk se res nazorno vidi, da se ob vseh decembrskih dnevih število pošiljk ogromno poveča, kar pošti poveča ohseg dela. Ob ogromnem številu pošiljk ter tudi večji teži pa je lanski december na koncu prinesel še teažve s snegom. Saj je bilo potrebno številno pošto raznesti ob vsakem vremenu in ne glede na količino snega. Ob obisku in pogovoru z zaposlenimi na vrhniški pošti sem dobil vtis, da svoj poklic jemljejo resno in odgovorno. Predvsem da radi dostavljajo pošto in so nekako vedno v stiku z občani. Seveda pa se jim ob obili pošte primeri tudi kakšna pomota. Vzemimo to z dobro voljo, saj vemo,jda poštar zvoni samo dvakrat. Če bi zvonil trikrat, ne bi takole ob praznikih vsega raznesel.
S. S.
ARSMEDIA NA VRHNIKI
Agencija za vse promocijske potrebe
Z januarjem je na Vrhniki na Stari cesti 2a začela poslovati agencija Arsmedia, ki se ukvarja z zanimivimi dejavnostmi, ki bodo zlasti zanimale vse tiste, ki hočejo bolje predstaviti svoje delo. Nekaj svojega dela je opravila že pri prejšnji številki Našega časopisa, ko je izdelala mar-ketinško in grafično podobo barvne priloge Našega časopisa ter poskrbela za tisk.
Predvsem pomembno je to, da je Arsmedia podpisala pogodbo z uredništvom PopTV v Ljubljani. Tako zdaj z začetkom februarja deluje kot stalno dopisništvo te televizijske mreže, ki se žal še ve vidi v vseh krajih občin, v katere prihaja Naš časopis. TV dopisništvo je zastavljeno širše, tudi za vso Notranjsko in severno Primorsko. Agencija zdaj zbira ekipo mladih sodelavcev, ki bi bili pripravljeni delati tudi za televizijo. Potrebujejo tako TV snemalce kot tudi novinarje.
Agencija se bo ukvarjatatudi z grafičnim dizajniranjem. Že doslej so izdelovali različno propagandno gradivo, razglednice, prospekte, plakate in drugo. Imajo različne možnosti, s katarim vam lahko pomagajo, če imate kaj sporočiti drugim.
Zelo dobro so zastavili tudi na marketinškem področju in se že povezujejo z različnimi podjetji.
Ne nazadnje deluje v okviru agencije tudi primerno usposobljena ekipa računalničarjev, ki vam lahko priskočijo na pomoč, kadar boste želeli kaj več vedeti o tem izumu moderne dobe.
Ko bo agencija zaživela, se bo ukvarjala, kot pravijo, tudi z drugačnimi dejavnostmi. Med drugim tudi z organiziranjem koncertnih prireditev, različnih novinarskih konferenc, pripra-vega propagandnega gradiva in vsega drugega, kar se bo lahko vse dobilo na enem kraju. V načrtuje tudi ustanovitev tiskovne agencije, pri čemer se v agenciji zavedajo, daje vse premalo narejenega za promocijo preddverja Ljubljane.
Pokličite jih na številko 755 018.
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika
Uradne ure so v pisarni        V letošnjem letu je pred
občinskega odbora SKD Vrhnika so vsak četrtek ob 18. uri.
Dobrodošli ste s predlogi, kritičnimi mnenji pa tudi s plačili članarine.
nami papežev obisk v naši državi, pripravljamo se na različne prireditve, nekatere so postale že tradicionalne, na koncu leta nas čakajo tudi državne volitve.
Odprto pismo vrhniškemu županu g. Vinku Tomšiču
to
V začetku naj pojasnim, daje Pismo napisano v imenu vseh °semdesetih članov Mladinske-8* centra Vrhnika in celotne jfrhniške mladinske populacije, 1 Jo problematika, ki bo opisa-113 v nadaljevanju, zanima.
Kot vam je prav gotovo zna-Jj°> vrhniška mladina navkljub aši obljubi, ki ste jo izrekli že Pfed približno letom dni na stanovnem sestanku Mladinske-jja centra Vrhnika, še vedno "t»a zagotovljenih nikakršnih jirostorov, kjer bi se lahko druži-, 'n opravljali različne kreativne javnosti. Kakšna škoda je to a tako razvito občino, kot je . asa, in kakšne posledice ji bo *k ignorantski odnos do mladih ^'nesel v prihodnosti, lahko resodi vsakdo sam, a vseeno bi "° od občinskih struktur in še Osebno od vas, gospod župan, "r'cakovati nekoliko bolj odgo-y0ren odnos do mladih občanov rnnike. Iz poznavanja razmer
lahko torej ugotovimo, da živimo v občini, kjer so mladi potisnjeni v ozadje oz. kar na sam rob družbe in se za njihov način in kakovost življenja pravzaprav ne zanima nihče. V naši občini trenutno ni niti enega prostora, kjer bi se mladi lahko (pasivno ali aktivno) kulturno udejstvo-vali, ni prostora, kjer bi lahko skupaj študirali in izmenjavali koristne informacije itn. Ali ste se mogoče kdaj vprašali, zakaj je temu tako in kako malo bi bilo potrebno, da bi se vse spremenilo?
Bralcev ne bi rad obremenjeval s podrobnim prikazom problematike mladinskih prostorov na Vrhniki, a bi vseeno rad poudaril in vse opozoril, daje občina Vrhnika lani izvedla javni razpis za oddajo prostorov, lociranih na Tržaški cesti 11, v najem mladinskim društvom. Na razpis, ki je strogo pudarjal, da bodo prostori namenjeni zgolj
mladinskim dejavnostim, se je prijavilo le naše društvo. S strani občine je bilo odločeno, da Mladinski center Vrhnika glede na statut in program ustreza vsem zahtevnim določilom za najem prostorov in da bomo v kratkem lahko začeli opravljati našo dejavnost, za katero so bila, mimo grede rečeno, lani v občinskem proračunu namenjena smešno nizka sredstva — tudi formalna organiziranost vrhniške mladine občinskim veljakom ni zadosten razlog, da bi ji namenili kakšen večji kos proračunske pogače. Iz uradno nepojasnjenih razlogov omenjenih prostorov še do danes nismo dobili v najem in jih, kot vse kaže, še dolgo ne bomo.
Sprašujemo se, zakaj je temu tako, kdo je odgovoren za takšno stanje in koliko predvolilnih, povolilnih ali obljub kar tako bomo morali še prenesti vrhniški mladi. Ali je sploh mogoče, da dopuščate, gospod župan, da celotna vrhniška mladina trpi zaradi nesoprazuma med krajevnimi skupnostmi in občino glede uporabe omenjenih prostorov oziroma zaradi malomarnosti in
neprofesionalnega odnosa do svoje funkcije nekaterih funkcionarjev? Vsi vemo, da obstajajo konkretni načini, v skladu z načeli pravne države, s katerimi je mogoče reševati takšne situacije. Se jih mar bojite uporabiti? Bojim se, da bo moja generacija že prerasla vlogo mladincev, ko se bo ta problematika rešila, a ne glede na to, gospod Tomšič, za nami prihajajo nove generacije mladcev in mladenk, katerih intelek-tualno-kulturni razvoj na podlagi kakovostnega udejstvovanja v družbi in srečna prihodnost ležijo tudi v vaših rokah. Pomislite kdaj na ta problem tudi v perspektivi.
Za konec vas naprošam, da na to pismo odgovorite predvsem v obliki dejanj, ki bodo pripomogla, da bo vrhniška mladina končno pridobila svoj dolgo pričakovani klubski prostor in poskrbite, da se bo tudi za njihove dejavnosti v občinski blagajni našel primeren znesek.
Gregor Bule, predsednik Mladinskega centra Vrhnika
Prisegla 13. generacija vojakov za telekomunikacije
V petek, 19. 1. 1996, je v 104. četi za telekomunikacije v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu priseglo 35 vojakov trinajste generacije na služenju vojaškega roka. Vojaki se med usposabljanjem izurijo v vseh splošnih veščinah, ki jih mora poznati vojak, poudarek v usposabljanju pa je delo na sistemih in sredstvih zvez, ki jih uporabljajo v slovenski vojski. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila državni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Bogataj in župan občine Vrhnika Vinko Tomšič. Za kulturni del prireditve je poskrbel oktet Raskovec.
Prisege so se udeležili številni svojci in prijatelji vojakov ter visoki gosti iz ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. >y (■
Čestitka
Vrhniški krščanski demokrati voščijo svoji članici Julki Fortuna, znani čipkarici in pesnici pa tudi veliki ljubiteljici narodnih noš, kije zadnjo v januarju proslavila okroglih 80 let življenja, še na mnoga leta.
Čestitka
Uredništvo Našega časopisa vošči svoji včasih bolj pogosti sodelavki, ki pa se občasno še oglasi s svojimi spisi, Julki Fortuna iz Podlipe, tudi ob njeni 80-letnici še veliko srečnih let.
SENZACIONALNO!
DRAMA ALI KOMEDIJA NA AVTOCESTI
Šofer in sopotnica za las ušla kovinskemu poljubu smrti!
Bilo je v torek, deveti dan koledarskega leta 1996. Bilo je po dobrem kosilu v prijetnem lokalu. In bilo je pač, kjer je bilo. A naj bo kakor koli že, s prijateljem sva se odločila, da se po dvodnevnem potepanju vrneva domov. Najino razpoloženje je bilo dobro, čeprav je bilo moje samo navidezno, kajti v duši sem nosila temno slutnjo... No, in tako sva se vračala, od kjer sva se pač vračala in se znašla na avtocesti med Ivančno Gorico in Ljubljano. Najina končna postaja pa je bila v Logatcu. Urini kazalci so se vztrajno pomikali proti tretji uri popoldan, najin clio pa je vneto požiral kilometre.
Naj napišem, da nisem ljubiteljica hitrih cest, ter hitre vožnje in da v nasprotnem primeru postanem naravnost grozljivo bitje. Ampak tega sedaj raje ne bi opisovala. In prav zaradi tega so se kazalci na števcu ves čas zadrževali tam med 90 in 95 km/h, kajti kontrolo nad tem so vztrajno izvrševale moje oči.
No in tako sva vozila po avtocesti med Ivančno Gorico in Ljubljano. Naj napišem, kako je v tistem trenutku izgledala situacija na cesti. Na prehitevalnem pasu ali t. i. hitrem pasu, se pravi na najini levi strani ni bilo nikogar, vsaj kolikor daleč je segel pogled. Na srednjem pasu sva bila midva in najin clio. Na najini desni strani pa odstavni oz. počasni pas. Pred nama pa sta vztrajno požirala kilometre še dva avtomobila. Takoj pred nama je bilo belo vozilo, pred njim pa neko modro vozilo. Koliko vozil je bilo za nama, ne vem... Vem samo to, da sva se pripeljala skozi tunel, potem pa se je pričela cesta vijugati. No in po nekaj kilometrih vožnje se je začela odvijati drama ali komedija, kakor hočete.
Iznenada je tisto modro vozilo, kije peljalo pred belim vozilom in seveda pred nama, zavilo na odstavni pas. Belo vozilo je pričelo nekako zavirati in se pomikati proti odstavnem pasu, se pravi, da se je pomaknilo k modremu vozilu. S prijateljem v tistem trenutku nisva vedela za kaj sploh gre. A nisva dolgo čakala, kajti zgodilo se je bliskovito. Nasproti nama je pridrvel rdeč yugo s hitrostjo cca 120 km/h. Yugo je drvel nekaj časa po najinem voznem pasu, nekaj časa po hitrem pasu... To razpoloženje pa je hitro in vztrajno menjaval. Prijatelj se je seveda prilagajal trenutni zmedi na cesti in reševal težko nastalo situacijo, kajti šlo je za življenje ali smrt.
Za hip sem se zazrla v prijatelja. Bilje videti popolnoma miren, vendar bled kol smrt, oči je imel izbuljene, usta na široko odprta, desno roko pa je z vso močjo upiral v hupo...
Vsa otrpla sem spregovorila nekaj besed: »Slišiš« Ali nisva na avtocesti?«, kajti v tistem trenutku resnično nisem vedela kje sva. Zaslišala sem prijateljev sikajočglas: »Sva! Brez panike! Slišiš!!!«
Kaj se je potem dogajalo in koliko časa, ne vem več. Izgubila sem občutek za čas, prostor in vse okoli esbe. Zdi se mi, da je čas obstal in da je neka nevidna roka bedela nad nama.
Takoj ko je bilo mogoče sva ustavila najin clio. Spogledala sva se. Oba sva imela oči polne solz, ki so počasi polzele po licih. Vem, to so bile solze strahu in sreče. Prijatelj me je prijel za roko. Zaše-petala sem. »Ničesar ne čutim... Povej ali sva sploh še živa?« Nekje v daljavi sem zaslišala prijateljev glas: »Živa sva.« »In čez čas: »Jebenti mater, kreten!«
Jajebenti mater gospod kreten, čeprav vem, da tvoja mati ni kriva za to. In oprotite nama ta izraz, kajti v najinem besednem zakladu ni prostora za kletvice. Tokrat pa žal, ni šlo drugače. Zdaj pa se s prijateljem sprašujeva: »Ali ima ta človek, če mu sploh lahko rečeva človek, razum? In koliko življenj je ta dan bela starka s koščeno roko poskušala zvabiti v svoj objem? Kje pa so odgovorni za to?«
Daša Košir
700 LET STALNE NAVZOČNOSTI DUHOVNIKA NA VRHNIKI
Jubilejno leto
Vrhniška župnija se v letu, ko v Slovenijo prihaja sveti oče Janez. Pavel II razen splošnih priprav ob napovedanem obisku, še posebej spominja pomembne obletnice: ni sicer znan natančen datum, znano pa je leto, ko je tedanji oglejski patriarh, kije vodil veliko cerkveno pokrajino tos-tran Drave, vrhniško podružnico povišal v vikariat. Zato so se na Vrhniki odločili, da bodo letošnje leto slavili kot jubilejno leto in so zato pripravili tudi nekaj mejnikov v farnem življenju.
Zadnjo januarsko nedeljo med dopoldansko mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. Alojz Uran, je bilo posebej slovesno. Najprej so se oglasile s kora fanfare, ki so oznanile začetek jubilejnega leta, med mašo pa je domači pevski zbor ubrano prepeval ob orgelski in orkestrski spremljavi.
Na začetku maše je gospoda škofa, duhovnike in navzoče vernike pozdravil vrhniški dekan Florijan Božnar, med njegovim nagovorom je vrhniški župan g. Vinko Tomšič prižgal tudi jubilejno svečo. G. dekan je na začetku bogoslužja dejal naslednje:
Spoštovani g. škof, dragi bo-goslužni sodelavci, spoštovani Vrhničani, dragi verniki — prav vse vas prisrčno pozdravljam na to nedeljo, ko obhajamo zunanjo slovesnost farnega zavetnika in našega vzornika ter pripro-šnjika sv. apostola Pavla. Njegova spreobrnitev in goreča ljubezen do Kristusa nam je nenehna spodbuda in klic k posnemanju.
To slovesno bogoslužje pa je tudi začetek proslavljanja jubilejnega leta, namreč 700-letnice stalne prisotnosti duhovnika na Vrhniki. Pred davnimi 700 leti je bila Vrhnika in njena širša okolica del ogromne prafarc Sv. Petra v Ljubljani. Zaradi oddaljenosti, velikosti kraja in porasta števila vernikov je v letu Gospodovem 1296, ko jc vesoljno Cerkev vodil papež Bonifacij VIII, tedanji oglejski patriarh Vrhniko povišal iz podružnice v vikariat. To pomeni, da je tu bival eden od mnogih šempetrskih kaplanov in opravljal vsa dušnopastirska dela. S stalno navzočnostjo duhovnika so počasi zorele razmere za ustanovitev nove župnije. To seje zgodilo šele leta 1408.
Tudi škof Uran je potem v masnem nagovoru poudaril pomen takih slovesnosti za utrjevanje duha farnega občestva.
Predvidoma za praznik apostolov Petra in Pavla bodo v vrhniški cerkvi blagoslovili nov kamnit daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu, ki bo nadomestil sedanjega lesenega. Tedaj naj bi na Vrhniko spet prišel nadškof dr. Alopjzij Šuštar, ob njem pa naj bi se zbrali vsi duhovniki, ki delujejo v vrhniški župniji zdaj, ki so v vrhniški župšniji delovali nekdaj in vsi tisti, ki so doma iz teh krajev. Tedaj že po papežev obisku v Sloveniji bo to osrednja slovesnost ob 700. obletnici stalne duhovnikove navzočnosti na Vrhniki. Jeseni na žegnanjsko nedeljo pa se bodo slovesnosti zaključile.
TRG O AVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
NUDIMO VAM:
• Rezervne dele za tovorna vozila: TAM, ZASTAVA, IVECO
Tudi po naročilu iz centralnega skladišča v Kopru
• Rezervne dele za osebna vozila
GOLF, ŠKODA, LADA, ZASTAVA, 126 P ...
• AVTOMOBILSKE PRIKOLICE
• MOTORNE ŽAGE HUSOVARNA
NOVO PRI NAS - NOVO PRI NAS
VEČNAMENSKE VRTEL
IDEALNA REŠLTEV ZA VLEKO NA TEŽKO DOSTOPNIH MESTIH
3t
PODROČJE UPORABE:
pri spravilu lesa na težko dostopnih mestih pri nalaganju lesa pri reševanju naravnih nesreč pri postavljanju drogov pri napenjanju žic in polaganju kablov pri premikanju težkih bremen pri raznih de/ih glede na potrebe in iznajdljivost uporabnika
Želim, da bi bila današnja slovesnost predvsem naša skupna zahvala Bogu za dar duhovniš-tva in dar vere, ki je prav po duhovnikih ostala živa in dejavna do današnjega dne. V znamenje, da smo pripravljeni to luč vere v naši župniji ohranjati in jo posredovati tudi bodočim rodovom, vabim g. župana Vinka Tomšiča, da prižge jubilejno svečo, ki bo v tem letu gorela predvsem pri krščevanju in ko se bomo poslavljali od naših fara-nov tukaj v cerkvi.
Zdaj pa vas, g. škof, prosim, da začnete slovesno bogoslužje v zahvalo za 700 let navzočnosti evharističnega Kristusa na Vrhniki, 700 let varstva božje in naše Matere Marije, 700 let tesne povezanosti z vrhovnim pastirjem Cerkve papežem in 700 let graditve božjega kraljestva v srcih vernikov. Naj bo ta zahvala obenem tudi iskrena prošnja za uspešno sejanje in poglabljanje vere v letu, ko prihaja k nam papež, da nas v tej veri utrdi, da bo v stoletju in tisočletju, v katerega bomo skoraj zakorakali, krščanska vera na Vrhniki živa in bo prinašala svoje sadove.«
Z glasbo v novo leto
December je prav gotovo najbolj živahen mesec v letu. Polno je lučk, nakupovalnega živžava, raznih predstav in seveda glasbe.
V okviru Kanala 2, vrhniške televizije, smo se za popestritev novoletnega dogajanja na Vrhniki, odločili za pravi glasbeni koncert, ki smo ga poimenovali » Z glasbo v novo leto«. Priprave zanj so se pričele že konec oktobra, in so bile zelo obširne. Povabili smo kar osemnajst solistov in ansamblov s celotne slovenske zabavnoglasbene scene. Vsi nastopajoči so se koncerta z veseljem udeležili in vsem prisotnim v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki pripravili zares nepozaben večer.
Dvorana je bila kljub močnemu sneženju polna, zato lahko mirno rečemo, da takih in podobnih prireditev na Vrhniki primanjkuje.
Naj naštejemo še enkrat nekaj nastopajočih: ansambel Mesečniki, Viki, 8-letna Anina, ki je še posebej očarala gledalce v dvorani s svojim simpatičnim nastopom, ansambel Strmina, Lili Vrhove, ansambel DO-RE, 12. nasprotje, vročekrvni vrhniški ansambel Gaucho in še en Vrh-ničan Dejan Marinčič, Oliver Antauer, Slapovi, veteranka zabavne in narodnozabavne scene gospa Jožica Svete, Ivan Hud-nik, lepotici M4M, Maja Šink, Špela Marolt, za v srce segajoč zaključek pa je poskrbel Franc Kompare, ko je zares občuteno na svojo trobento zaigral prelepo Sveto noč. Temperaturo v dvorani pa je s svojim pristnim dolenjskim humorjem dvignila humoristična skupina Modra kronika. Povezava med posameznimi točkami pa bili Andreja Čamernik in Mirjam Suhadol-nik.
Lahko rečemo, da so bili gledalci v dvorani zelo zadovoljni s prireditvijo, vključno z vrhniškim županom g. Tomšičem, kije na samem začetku predstave povedal tudi nekaj besed v spodbudo vsem navzočim, tako nastopajočim kot občinstvu. Vsi nastopajoči so se s svojimi točkami zares profesionalno predstavili vrhniški publiki in jih zabavali cele tri ure, ki so po mnenju vseh minile hitro.
Celotno prireditev so posneli fantje s Kanala 2, vrhniške televizije in jo nekajkrat zavrteli v svojem programu. Prireditev so si ogledali na še nekaterih kabelskih televizijah po vsej Sloveniji.
Pozabiti pa vsekakor ne smemo na dva glavna sponzorja, ki sta pripomogla, da smo prireditev lahko pripravili po najboljših močeh: Taverna Papalina in Gostilna Oblak.
A.Č.
V odsvitu novega leta
DELEGACIJA VRHNIKE POČASTILA OBLETNICO DRAŽGOŠKE BITKE — V nedeljo, 14. januarja, je bila pred centralnim spomenikom v Dražgošah spominska slovesnost v počastitev 54.obletnice dražgoške bitke. Med udeleženci je bila tudi 48-članska delegacija Vrhnike, ki so jo sestavljali borci občin' skega odbora ZB Vrhnika in člani Združenja slovenskih častnikov Vrhnika. Slavnostni govornik je bil Jane/ Kocjančič, poslanec državnega zbora, ki je med drugim opozoril, da je dražgoška bitka postala simbol od pora in opomin, kako nesmiselno je vojno nasilje, kako strašne so žrtve in kako hudo je v vojni trpljenje nedolžnih ljudi, kar vidimo v neposredni naši bližini. Sama centralna proslava je bila tudi zaključek številnih prireditev. »Po poteh partizanske Jelovice — Dražgoše«, ki se odvijajo z raznimi pohodi, športnimi srečanji in številnimi tekmovanji. (S. S.)
kako je mogoče živeti v takti razmerah. Težak jim je občutek, da so od vseh pozabljeni, obiskujt jih le zdravnik, ki mu daje injekcije. Na socialni so se trudili, koli' kor so mogli pomagati, po predpi' sih. Tudi Karitas je začel dajati mesečno podporo v hrani, todU dietno hrano je pa le treba kupovati.
• To je en primer, kako nepravični so zakoni v tem našem opevfr nem skrbstvu za ljudi. V premislek tistim, ki imajo še vedn{ visoke pokojnike; ali je kdo m& njimi, ki bi odstopil takemu trpini1 vsaj »kapljico« od svojega izobtt
Za nami je zopet eno leto, stopamo v novo leto 1996 z običajnimi premnogimi voščili, darili in lepimi željami. Pri vsem tem pa radi pozabimo, da so med nami tudi ljudje, ki bi v osamljenosti in bolezni potrebovali vsaj malo pozornosti od nas soljudi, ki smo ob svoji »pomembnosti« pozabili, da so med nami tudi taki, ki bi jim morali pomagati. Nimam namena posploševati, omejila bi se samo na en primer oziroma družino s hudim bolnikom, ki je brez svoje krivde ostal brez vsake denarne podpore s strani državnih ustanov. Zakaj; ko je leta 1946 šel v vojsko, je bil kot »pušelc«, nazaj se je vrnil spremenjen, brez volje do življenja, zato se ni takoj vključil v zaposlitev. Začel je bolehati za paralizo, ker naj bi nosil bacil že od otroštva. Niso mu hoteli priznati vojaške invalidnosti, čeprav so bile povod hude bolezni slabe razmere v vojski, nakar so se pokazale posledice. Prav kmalu je bil na berglah, vendar se je na majhnem koščku zemlje boril za preživetje in to v hriboviti strmini, kjer je bilo možno le ročno obdelovanje. Imel je le to srečo, da je dobil pridno ženo, ki je skrbela zanj, delala in trpela z njim. Rodili so se jima štirje otroci, ki so zgodaj šli od doma za kruhom, ker ga doma ni bilo dovolj. Polg vsega dela doma se je žena zaradi razmer odločila za službo in se vozila z avtobusom v 15 km oddaljen kraj, da je zaslužila skromno pokojnino. Vstajala je ob 4. uri, opravila živi-
no, moža in otroke, vračala se je ob 15. uri, v večni skrbi, kako bo med tem časom doma. Take žene bi zaslužile naslov »žena leta«, ne pa kot monge, ki sploh ne vedo, kaj je življenje. (Sedaj je stara 58 let, brez upanja na pomoč od vseh).
Zadnja leta se mu je bolezensko stanje zelo poslabšalo; ima sladkorno bolezen, rano na želodcu, prizadet je tudi od kapi. Največ je na vozičku ali postelji, imeti mora vso dietno hrano, ukinili so mu vse podpore, kijih je že pred leti nekaj dobival.
Od SPIZ-a ni upravičen, po zakonu mora imeti 13 let delovne dobe. Zakon o socialipa trdi, da je dovolj za oba, ker žena zdaj prejema okrog 30000 SIT pokojnine. Da bi vsaj kdo prišel pogledat,
ja/
Ne verjamemo v človeško dobroto, revež bi dal, pa nima, kdo< pa ima, pa le redko vidi človeka I stiski. Če pa se le najde dobra duša, z dobro voljo lahko dobi našlo'* v uredništvu. Za vsako malenko!1 bi bili v tej družini zelo hvaležni1-Julka Fortuni
VERONIKA JE DOPOLNILA ČETRTO LETO—V drugi polovici P' nuarja so minila štiri leta od dne, ko je Boris Remžgar na Stari Vrhnifi\ odprl trgovino na drobno z mešanim blagom. Poimenoval jo je kar p6 družinskem članu, ter sam in skupaj z domačimi vanjo vložil veliko tm da. Ta se mu je obrestoval in tako je Veronika danes lično opremljena^ bogato založena trgovina, ki s svojim blagom preskrbuje vaščane Stati Vrhnike in nekaterih sosednjih vasi. Ob njunem četrtem jubileju pa jirrf seveda čestitamo in želimo vse najboljše. (N. M.)
Ali so pijančki
naša kulturna dediščina?
Težijo in bremenijo me stvari, ki sem jih prisiljen zamolčali. Želim si, da bi lahko več pozornosti namenil stvarem, ki mi največ pomenijo.
Toda nerazrešena nasprotja, ki so dediščina moje preteklosti, s katero ne bom nikdar dokončno obračunal, mi tega ne dovoljujejo in me odtujujejo tudi od samega sebe. Dejansko sem prisiljen igrati dvojno igro. To mi pobira moči in me včasih sili v pisanje, podobno sedanjemu.
Sem namreč velik častilec Dioniza in s tem dokazujem, da se preteklost srečuje s sedanjostjo.
Sicer po mojem mišljenju sedanjosti sploh ni, ker jo ves čas prehiteva čas. Potemtakem naj bi bila sedanjost samo trenutek, oziroma obstajata samo preteklost in prihodnost.
Pa pustimo filozofijo na strani.
Alkohol je tisti, ja, alkohol je tisti, o katerem vam bi rad napisal nekaj besed. Pisal vam bom iz lastnih izkušenj in to predvsem mladim, dane bi morda zašli na moja pota.
Ce se človek začne preveč oklepati reka »IN VINO VERITAS«, se ta rek kaj kmalu lahko spremeni in izgubi pravi pomen.
Najslabše po vsej strani pa je, da alkoholik vzroke za svoje početje vedno išče pri drugih, in to največkrat pri najbližjih, samo pri sebi nikdar.
To pa pripelje do vedno večjega nesoglasja v družini in tak človek postaja vedno bolj osamljen. Nje-
gova agresivnost postaja vedno večja, ker bi radp^ trjeval svojo identiteto.
Vendar to ni nič drugega kot klic v sili. Ve£$ staršev živi v upanju, da bo njihovega otroka le sfl čala pamet, da bo zašel na prava pota.
Jaz osebno imam veliko srečo. Kaj pa se la Zgodi z ljudmi, pri katerih tudi starši obupajo, I ravno je takih, roko na srce, bolj malo, stan1 namreč? i
Občutek krivde in dvom, ki ga nosijo v sebi, A vodi v že prej omenjeno osamljenost. Ker pa je člo^ družabno bitje, si seveda poišče družbo, in to pOn[t vadi istomiselnih ljudi. Tako imenovanih soroda duš. ..
To pa ne pomeni nič drugega, kot da gre z do» pod kap. Kajti, kolikor jaz poznam ljudi, naj bodo' Vrhničani ali pa Mariborčani, povsod so tako iff novani pijančki postali del kulturne dediščine in Ifi dem bi zmanjkalo precej teksta za opravljanja alkoholikov kar naenkrat ne bi bilo.
Zato se vas bo vedno kdo rade volje usmilil, ce boste imeli denarja in vam dal za štuc vina.
Zato vas še enkrat rotim, ne hodite po mojih deh, kajti razložiti vam moram še to, zakaj sem P siljen igrati dvojno igro. a
Če hoče človek doseči, da ima njegovo pi^JJjJ resnično težo, mora to občutiti na lastni koži. > res?
Milan K*
Priznanja Športne zveze Vrhnika so prejeli naslednji športniki, ki so v letu 1995 osvojili naslov državnega prvaka:
Darko Malinovič, državni prvak v katah, kategorija mlajši šolarji, član Karate kluba Vrhnika; trener Denial Mustafič;
Matej Šebenik, državni prvak v šahu, kategorija do 12 let, član Šahovskega društva Vrhnika in je najmlajši mojstrski kandidat v Sloveniji; trener mednarodni mojster Zlatko Bašagič;
Domen Zalar, državni prvak v smučarskem teku, kategorija mlajši dečki, član TSK Corning Vrhnika; trener Roman Rupnik;
Aleš Prek, državni prvak v kartingu do 100 ccm, kategorija juniorji, član lastnega kluba Prek; trener oče Lojze Prek;
Biljana Milašinovič, državna prvakinja v športni ritmični gimnastiki — mnogoboj in vsi rekviziti, kategorija kadetinje, članica Sekcije za ŠRG Vrhnika; trenerka Špela Mokar;
Dušica Jeremič, državna prvakinja v športni ritmični gimnastiki — kiji in kolcb-nica, kategorija mladinke, članica Sekcije za ŠRG Vrhnika; trenerka Špela Mokar;
Nina Vcngust, državna prvakinja v športni gimnastiki v mnogoboju in treh rekvizitih, kategorija mladinke, članica Kluba SRG Narodni dom Ljubljana; trenerka Ljudmila Raskina;
Goran Pivk, državni prvak v lokostrelstvu, panoga clout instinktivno, kategorija člani, član Lokostrelskega kluba Dragomer Luko-vica;
Tomaž Gorenc, državni prvak Avstrije v kartingu do 100 ccm, kategorija seniorji A, samostojni tekmovalec; trener oče Drago Gorenc;
Jure Sotler, državni prvak v halfpipe-u v freestyle tehniki, kategorija absolutna, član Sportway kluba Vrhnika;
Miodrag Stojnic, državni prvak v šahu, kategorija fantje do 16 let, član Šahovskega društva Vrhnika; trener Leon Gostiša;
Miha Grom, državni prvak v gorskem teku, kategorija mladinci, član Tekaškega smučarskega kluba Coming Vrhnika; trener Roman Rupnik
Primož Šoln, državni prvak v šahu, kategorija fantje do 18 let, član Sahosvkega društva Vrhnika; trener le-on Gostiša;
Domen Denša, državni prvak v kratkem in dolgem triatlonu, kategorija mladinci, član Triatlon kluba Ljubljana; trener Jani Tomšič;
Dani Mattias, državni prvak v SG, kategorija starejši mladinci, član Smučarskega društva Vrhnika; trener Janez Vekar;
Erika Rakuša, državna prvakinja v športni ritmiči gimnastiki — mnogoboj in vsi rekviziti, kategorija članice, članica Partizana Moste; trenerka Marjeta Sto-imenova;
Alenka Bikar, državna prvakinja v teku na 200 m in v štafeti 4 x 100 m, kategorija članice, članica Atletskega kluba Olimpija; trener Jure Kastelic;
MOJCA SUHADOLC, ŠPORTNICA VRHNIKE ZA LETO 1995
Ali veste, koliko imamo državnih prvakov?
Leto 1995 je bilo za vrhniške športnike prav gotovo »srečno« leto, saj so v različnih športnih panogah ter v različnih starostnih kategorijah osvojili 18 državnih naslovov. Poleg teh uspehov tia najvišji državni ravni pa so predvsem mladi športniki ponesli ime Vrhnike sirom sveta, Evrope in Slovenije. Tako lahko rečemo, da je šport v sedanjem trenutku glavna nosilna dejavnost občine Vrhnika, na kar smo prav gotovo vsi ponosni.
Poglavitno vlogo pri razvoju in uspehu vrhniškega športa ima tudi Športna zveza Vrhnika, ki s svojim organizacijskim, kadrovskim in finančnim učinkom veliko pripomore k delovanju športnih društev, klubov in posameznim športnikom.
Zato ni čudno, da je bila prav Športna zveza Vrhnika pobudnica, da se proglasi športnik Vrhnike za leto 1995, vsem ostalim najboljšim pa da se podelijo priznanja Vrhnike.
Ustanovljena je bila komisija pri Športni zvezi v sestavi Miro Gruden, Vinko Bizjak, Luka Drašler, Peter Petrovčič in Simon Seljak, da izmed številnih
športnikov z velikimi uspehi izbere res najboljše. Delo komisije je bilo težavno, saj ni pravilnika o priznanjih, kjer naj bi bili določeni kriteriji za določitev dobitnikov priznanj. Po večkratnem usklajevanju in dogovarjanju je prevladalo merilo za podelitev priznanj vsem športnikom, ki so v letu 1995 osvojili naslov državnega prvaka, da so občani Vrhnike ali da tekmujejo za vrhniške klube. Vsem mladim perspektivnim športnikom pa se izreče javna pohvala.
Za športnika oziroma športnico Vrhnike za leto 1995 je komisija soglasno izbrala Mojco Suhadolc, smučarko slovenske A reprezentance, ki je največje uspehe dosegla prav proti koncu leta, ko je v Val dMseru (Francija) dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah.
Podelitev priznanj je bila v ponedeljek, 8. januarja 1996, v mali dvorani Cankarjevega doma in ta dan lahko imenujemo »dan vrhniškega športa«.
Slovesne podelitve priznanj vrhniškim športnikom so se udeležili številni športniki, njihovi
Največ pozornosti in aplavza sta poželi športnica Vrhnike Mojca Suhadolc in športnica Slovenije Brigita Bukovec.
ŠPORTNIK VRHNIKE za leto 1995
Mojca Suhadolc,
rojena 1975
— državna prvakinja v SG in smuku, kategorija članice;
— Val d'Isère 3. mesto v superveleslalomu in 2. mesto v veleslalomu;
— članica Smučarskega društva Vrhnika;
— prvi trener pri cicibanih Matjaž Martinšek;
— trener v mladinski kategoriji Peter Petrovčič;
— trener v ženski A-reprezentanci Stojan Pu-halj;
— strokovna pomoč pri rehabilitaciji hude poškodbe prof. Bojan Strugar
^°jca s ključi in novim avtom, kiji gaje izročil lastnik AVTOTRADE Jelko Baje.
Javna pohvala je bila izrečena naslednjim mladim perspektivnim športnikom:
v atletiki:
Tadej Krašovec Barbara Krašovec
Jak Rogel
v športni ritm. gimn.:
Tina Pajnič Mojca Rode
v šahu:
Niko Praznik
v karateju:
Miha Rivo
v balinanju:
Igor Frank Borut Drašler
v košarki: Miha Otrin Klemen Krašovec
v tenisu:
Aljoša Kucler Marko Veselinovič
v nogometu:
Andrej Razdrh
v smučarskih tekih: Miha Zrnec Gorazd Berginc Miha Grom Miha Plahutnik Matjaž Batič Mateja Mole Gregor Kogovšek
v snowboardu:
Tomaž Baškovč Borut Kržič Matevž Barbo
v alpskem smučanju:
Aleš Prek Irena Brenčič
trenerji, predstavniki vseh 26 društev, župan Vinko Tomšič, generalni sekretar olimpijskega komiteja Slovenije Tone Jagodic in njegov namestnik Marjan Je-mec, številni ostali gostje ter posebna gostja prireditve Brigita Bukovec, športnica Slovenije za leto 1995.
Prireditev je bila popestrena s kulturnim programom vrhniškega okteta Raskovec in učencev Glasbene šole Vrhnika, ki na državni ravni dosegajo tudi prva mesta na posameznih inštrumentih. Program je povezovala Mir-jam Suhadolnik.
Najprej je vse navzoče pozdravil predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan, ki je poudaril predvsem pomen športa na Vrhniki, kije glede na težave pri financiranju ena izmed vodilnih dejavnosti občanov Vrhnike. Poleg vrhunskega športa je še nešteto rekreacijskih dejavnosti, ki Vrhničane in ostale krajane po vseh KS združujejo v neko športno družino, kar naj bi bilo vodilo za vse mlajše generacije.
Uspehi so prav gotovo odraz prizadevnosti in samoodpovedo-vanja samih športnikov. Ob tem pa ne smemo pozabiti na številne trenerje, »anonimne« predsednike društev ter nenazadnje tudi starše športnikov, ki z vsem znanjem, finančno in moralno podporo spremljajo in pomagajo dodati naslove državih prvakov.
Nato je povezovalka programa Mirjam Suhadolnik prebrala vse mlade perspektivne športnike, ki so se v letu 1995 visoko uvrščali na državnih prvenstvih ali so člani državnih reprezentanc in so tako prejeli javno pohvalo. Sledila je podelitev priznanj Športne zveze Vrhnika vsem 18 državnim prvakom v letu 1995. Priznanja so podelili člani komisije za priznanja.
Najbolj slovesen trenutek je bil ob razglasitvi Mojce Suhadolc za športnika Vrhnike v letu 1995. Priznanje Športne zveze Vrhnika ji je podelil predsednik zveze Igor Novljan, zlato značko občine Vrhnika pa župan Vinko Tomšič.
Na prizorišče je bila povabljena tudi Športnica Slovenije Brigita Bukovec, ki je prejela sliko vrhniškega slikarja Miligoja Do-minka in Monografijo Vrhnike. Seveda sta Mojca in Brigita morali odgovarjati še na dve vprašanji, za kar sta bili nagrajeni z ogromnim aplavzom.
Spregovoril je tudi generalni sekretar olimpijskega komiteja Tone Jagodic, ki je pohvalil samo prireditev in čestital vsem številnim vrhniškim državnim prvakom.
Na koncu je besedo prevzel župan Vrhnike in med drugim povedal, daje povezanost občine s Športno zvezo res vzorna in aktivna, saj je kot župan ponosen na vse rezultate in uspehe športnikov in športnih delavcev, saj le-ti v najlepši luči promovirajo Vrhniko sirom v svetu.
Čisto na koncu pa je sledilo presenečenje za Mojco, saj so ji izročili ključ novega avtomobila FIAT PUNTO, ki staji ga za dobo dveh let poklonila v uporabo sponzorja, lastnika podjetij AVTO TRADE (Sinja Gorica) Jelko Baje in BLAGO MIXa (Drenov Grič) Janko Jazbec.
V avli Cankarjevega doma je nato sledil družabni del, kjer so se lahko športniki, gosti in športni delavci pogovorili o težavah in uspehih v razgibanem športnem življenju. Za prigrizek je poskrbela Pizzeria BOTER, državni prvak v mešanju coetailov Aleš Ogrin pa je z veseljem mešal predvsem brezalkoholne napitke.
tekst: Simon Seljak foto: Miro Markelj
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila skoraj pretesna za vse udeležence prireditve ob podelitvi priznanj športnikom Vrhnike.
flui
Vinko Bizjak je podelil priznanja (od leve proti desni) Darku Malinovi-ču, Mateju Sebeniku, Domnu Zalarju in Alešu Preku.
Dušica Jeremič in Nina Vengust sta priznanja prejeli od Luke Drašlerja.
Tomaž Gorenc, Jure Satler, Goran Pivk in Miodrag Stojnic so priznanja prejeli iz rok Simona Seljaka.
Peter Petrovič pa je podelil priznanje Domnu Denši, Mihi Gromu in Primožu Solmi.
Eriki Rakuša, Daniju Mattiasu in Alenki Bikar je priznanje izročil Miro Gruden.
NASA
ROJAKINJA-
DR. MARJA BORŠNIK
(24.1.1906-10.8.1982)
Pred devetdesetimi leti se je v Borovnici rodila literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik.
Živela je v danes nam poznani Košutovi hiši, v kateri je preživljala svoje zgodnje otroštvo ob očetu Franju - priznanem profesorju matematike in fizike; blagi in gostoljubni materi in osem let starejši sestri Ani.
Nemila usoda je pretrgala to lepo družinsko življenje in ko ji je bilo osem let, ji je umrl oče. Bila je njegova ljubljenka in s to življenjsko zarezo je tudi konec brezskrbnega otroštva.
Z osmim letom je pričela pisati dnevnik, kije ostal njen najbližji zaupnik, prijatelj in tolažnik do zadnjega dne.
Leta 1918 sta s sestro Ančko zboleli za špansko gripo, sestra je umrla.
Z materjo sta se znašli v težkem gmotnem položaju. Ostala jima je le borna očetova pokojnina. »Za vsako ceno« sta morali prodati hišo v Borovnici. Odselili sta se v majhno podnajemniško stanovanje v Ljubljano, kjer sta se prebijali, kakor sta vedeli in znali, ob enem samem kosilu iz Ljudske kuhinje.
Želja po znanju je Mar jo kljub revščini gnala v šole. Vpisala se je na licej, vendar ga je po lastni želji zapustila in leta 1925je maturirala na realni gimnaziji, kar je bilo za tiste čase za dekle nenavadno. Že v gimnaziji se je ob Ivanu Grafenauerju in Francetu Koblarju srečala s svojo bodočo stroko.
V letih 1925 do 1929je študirala slavistiko na Fi-lozofskifakulteti v Ljubljani. V stiski je prodala edino svojo dragocenost - zbirko znamk, kijih je zbirala dolga leta. Da bi si razširila obzorje, se je v zimskem semestru ¡927 do 1928podala v Prago. Nekajkrat je kot visokošolka zaprosila za štipendijo za študij v tujini. Ker pa ni pripadala nobeni politični stranki, je ni dobila. Vrnila se je v Ljubljano, kjer je 2. julija 1929 diplomirala. Nekaj mesecev je čakala na službo.
Njena prva službena pot jo je leta 1930 pripeljala na Ptuj, nato v Ljubljano. Ker ni mogla vzdržati, da ne bi leta 1932 ob volitvah spregovorila dijakom o tem, kako Slovenci neprestano samo hlapčujemo raznim strankam, so jo premestili v Leskovac v Srbijo, kjer je preživljala najtežje čase svojega življenja.
Ženska, kije bila sama in se je sama preživljala, je bila v tem mestu izpostavljena najhujši kritiki in obrekovanju. Ko seje s kolesom peljala iz mesta v naravo, so ženske pljuvale za njo. Bila pa je prva ženska kolesarka v Leskovcu.
Težke razmere so njene večje znanstvene načrte ustavile na sredi poti.
Jeseni leta 1933je prišla v Celje, nato pa zopet v Ljubljano.
Leta 1938je na ljubljanski univerzi doktorirala in naslednje leto je izdala obsežno monografijo o Antonu Aškercu, kije eno najpomembnejših del s področja literarne zgodovine.
Kot mlada znanstvenica si ni mogla pridobiti Tur-nerjeve štipendije za nštudij v tujini. Naši juristi so ob njeni prošnji ugotovili, da je ta hštipendija namenjena samo moškim. ZANJE JE BILA DR. BOR-ŠNIKOVA PAČ SAMO ŽENSKA.
»Druga svetovna vojna je pretrgala nit njenih znanstvenih snovanj, leta 1942 je bila odpuščena iz službe, aretirana in obsojena na 12 let težke ječe. Kmalu zatem je postala mati in s hčerko Francko je v zaporu preživljala hude čase.«1 Po osvoboditvi je poučevala spet v gimnaziji, nato je delala v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, januarja 1946. leta je postala inšpektorica za srednje in visoke šole
Dr. Marja Boršnik. Take seje spominjajo študentje.
v Sloveniji, zatem strokovna inšpektorica pri Ministrstvu za prosveto LRS.
Leta 1948je postala docentka za slovensko književnost na ljubljanski univerzi, leta 1952 izredna, leta 1959 pa redna profesorica. Na univerzi je delala vse do šolskega leta 1963/64, ko se je na lastno željo upokojila. Svoje mesto je odstopila mlademu rodu profesorjev in znanstvenikov.
Po upokojitvi se je posvetila znanstvenemu delu. Od leta 1977 je bila dopisna članica SAZU in zaslužna profesorica ljubljanske univerze, dolga leta je bila članica Slavističnega društva.
Njeno delo je zelo obsežno, celotna bibliografija je bila objavljena v reviji Jezik in slovstvo (1982/83, nt. 7/8), pregledana in dopolnjena pa je v zborniku Obdobja 14 z naslovom Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi (1992).
Prvo študijo je objavila v Slovenski ženi leta 1929, od takrat naprej pa je napisala vrsto literarnozgodo-vinskih knjig, razprav, študij in člankov. Pripravila je znanstvene izdaje zbranih in izbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev: Vide Jeraj, Zofke Kve-der, Antona Aškerca, Ivana Tavčarja, Stanka Majc-na; izdala je tri monografije: Anton Aškerc (1939), Fran Celestin (1951), Ivan Tavčar (1973); Pregled slovenskega slovstva (1948), Pogovore s pesnikom Alojzom Gradnikom (1955), Prežihov zbornik (1957) ter izbor Študije in fragmenti (1962).
Posebno skrb je posvečala ženskam ustvarjalkam, ženska stvarnost jo je izredno pritegovala. Razmišljanje o tem lahko zasledimo v uvodu Študije in fragmenti (1962, str. 5 in 8), ko je zapisala: »Največjo oviro za smotrno znanstveno pot so mi vrgle rojenice že v zibel, saj sem se rodila kot - ženska (...). Morda je to tudi vzrok, da sem se tako rada zatekala k analizi ženske ustvarjalnosti, saj sem bila pri ovirah, kakršne so zadevale moje literarne predhodnice, tudi sama najgloblje prizadeta.«
S svojimi referati se je udeležila mednarodnih slavističnih sestankov v Beogradu, udeležila se je kongresa v Moskvi, v Ljubljani in drugje. Predavala je na univerzah v Zadru, Varšavi, Krakovu, Beogradu, na tečajih tujih slavistov v Zadru, Splitu, Zagrebu, na Bledu, v Trstu.
Leta 1965 je bila odlikovana z redom Rdeče zastave, leta 1975 z redom Republike s srebrnim vencem, leta 1976 pa je prejela Kidričevo nagrado za življenjsko delo.
Marja Boršnikova pa ni bila le priznana znanstvenica in vzgojiteljica. To, kar jo je pri njenem delu še posebej odlikovalo, je bila njena izredna delavnost, poštenost, temeljitost, predanost in širina. Prav takšna je bila tudi v odnosu do ljudi, iskrena in poštena. Vedno je bila človeška in topla. Vsakomur je znala prisluhniti, za vsakega je našla vzpodbudno besedo, nihče ni od nje odšel praznih rok. Sama se ni nikoli čutila ogroženo, na življenje je vedno gledala s pozitivne strani.
TAKO JE POZNALO VELIKO UUDI, TUDI MNOGI IZMED NAS.
Svojo smrt je našla v valovih morja 10.8.1982. leta.
»Zadnja oktava za Marjo je bila izpeta na veliki šmaren sredi osmega meseca v peklenski vročini v Borovnici poleg Pekla.«2
Po različnih biografijah sestavila Metka Pristavec-Repar
1 Paternu, B.: Jubilej prof. Mar je Boršnikove, Naši razgledi 15 (1966) št. 2, str. 36-37.
2 F.Premk: Usodna in univerzalna osmica. Obdobja 14 (1992), str. 185.
Ob 90. ROJSTNEM DNEVU BOROVNICANKE DR. MARJE BORŠNIK
Zaupala je v mladega človeka
V Borovnici so v januarju pravzaprav zelo na hitro, vendar domišljeno pripravili spominsko prireditev in razstavo o življenju in delu priznane literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik, rojakinje, ki ji ni bilo usojeno, da bi v kraju, kamor si je vedno želela, nazadnje pred smrtjo pa najbolj, preživela tudi svoja zadnja leta. Pač pa je zadnje počivališče našla v Borovnici, kjer leži ob svojem očetu, tudi profesorju Francetu Boršniku, ob zidu pokopališča.
Osnovna šola dr. Ivana Korošca v Borovnici je ob sodelovanju občine Borovnica in s pomočjo Slavističnega društva Slovenije za 90-letnico pripravila primerno praznovanje. O tem, da bi se pripravljali v taki naglici, ni pričala ne prireditev sama in ne zbornik, ki so ga ob tej priložnosti izdali in pomeni zelo zanesljiv pa tudi zelo izčrpen pogled v življenje in delo slovenske znanstvenice. Pravzaprav je zbornik nekakšna posebna izdaja siceršnjega glasila borovniške šole Coklarčka, pri čemer je zlasti treba pohvaliti prizadevnost učencev, ki so se potrudili in tudi sami ter ob pomoči mentorjev pokazali do znamenite rojakinje primeren odnos in ustrezno spoštovanje.
Dopoldne pred spominsko prireditvijo je delegacija učencev borovniške šole položila rože na grob dr. Marje Boršnik, popoldne ob štirih v soboto, 27. januarja, pa so domačini in številni učenci dodobra napolnili večnamenski prostor v osnovni šoli ter sledili poldrugournemu sporedu.
Slovesnosti so se udeležili tudi številni študentje pokojne profesorice, Danes že vsi uveljavljeni literarni zgodovinarji in nasledniki na slavističnem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani. Prišel je prof. dr. Boris Paternu, prof. dr. Matjaž Kmecl, prof. dr. Aleksander Skaza, predstavniki šolskih oblasti in ne nazadnje njena hči dr. Francka Premk ter drugi sorodniki dr. Marje Boršnik. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Frane Bernik se je zaradi drugih neodložljivih obveznosti opravičil, ker se ni mogel udeležiti tega srečanja v Borovnici.
Borovniški župan Andrej Ocepek je najprej nagovoril vse navzoče domačine in goste in jih vpeljal v prireditev, ki pomeni spoštovanje do pokojne rojakinje. Nato je besedo povzela njena učenka, univ. prof. dr. Helga Glušič, kije dejala, da podoba o njej še vedno živi v ljudeh, ki sojo poznali. Tako je govorila o njenem delovnem načelu, ki je bilo zbiranje, analiziranje in natančno dokumentiranje literarnozgodovin-skega gradiva, s katerim je bogatila monografije in zbrana dela slovenskih pisateljev. Opozorila je tudi na pozornost, s katero je dr. Boršnikova obravnavala položaj ženske pisateljice in znanstvenice. Poseben pomen je dediščina njenega pedagoškega dela in njenih organizacijskih načrtov ob generaciji slavistov, ki so prve napotke za znanstveno delo dobili v njenem seminarju in sodelovali pri enem prvih skupinskih znanstvenih načrtov. Dr. Glušičeva je zaključila z nekaj osebnimi izkušnjami, kijih je imela s pokojno znanstvenico.
O delu dr. Marje Boršnik je govoril tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. France Novak. Pri čemer je dejal, da ta znanstvenica ni edina med Borovničani, ki v slavističnem svetu nekaj pomeni. Izrazil je hvaležnost slavističnega društva prebivalcem Borovnice, ki so se odločili proslaviti 90-letnico njenega rojstva in izrazil upanje, da bo morda ta poteza ugodno vplivala na lastnike njene rojstne hiše, da bodo prijazno sprejeli predlog Slavističnega društva Slovenije in na njeno rojstno hišo vzidali spominsko ploščo. Ne nazadnje tudi zato, ker je biola trikrat predsednica Slavističnega društva, v letih od 1947 do 1950 in potem od leta 1959 in od leta 1969, prvič tedaj, ko je bilo za razmah društva malo možnosti, drugič in tretjič pa v kriznih obdobjih društva.
Tretji govornik je bil Jože Tavčar, predstav-
Dr. Helga Glušič
Dr. France Novak
Med gostije v prvi vrsti na sredini sedela tudi hA pokojne profesorice.
nik Drulovke pri Kranju, kjer je pokojna profc' sorica imela svojo počitiško hišico, kjer je dela' la, vanjo vabila študente. Tamkajšnji ljudje seje spomnijo kot skromne gospe, ki se jim nikolin) prenehala zahvaljevati za drobne usluge. In p"' znajo jo kot neustrašno motoristko, ki seje v le tih, ko naše ceste še niso bile tako prometne ko1 so danes, iz Ljubljane tjakaj vozila ob koncil1 tedna.
Borovniški učenci so tudi veliko prispevali j1 prireditvi, ko so prebirali njene najljubše pesni1
Za sklep je nastopil še vnuk dr. Marje BorŠ' nik Janez Premk na kitari.
Gostje so si potem v spremstvu prof. Alenk' Sollner Perdih ogledali priložnostno razstavo" življenju in delu pokojne znanstvenice, za vs« druge, ki jih to zanima, pa je bila odprta tud' naslednje dni. Vsekakor bo skrbno pripravljal zbornik še dolgo pričal o tem, daje mogoče t ud' s skromnimi možnostmi pripraviti marsikaj lf pega v življenju manjšega kraja, ki živi tudi i* svojih lastnih spominov.
Tako zbornik kot razstava sta nazorno p'1' kazala, kako je dr. Marja Boršnik, kiji življenj' ni prizanašalo, pravzaprav z velikansko volj" premagovala svojo usodo. *
TONE JANEZA
Nastopili so tudi borovniški učenci
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Komunalne takse potrjene
Po nekajkratnih zapletih s sprejemanjem komunalnih taks in povračilih za obremenjevanje okolja, pri čemer je šlo včasih tudi za povišane tone in dolgotrajne razprave, so občinski svet-
Predlog OO SKD BOROVNICA
Prednostne naloge
Člani OO SKD Borovnica so pisno predlagali občinskemu svetu v Borovnici, naj bi se čimprej opredelil do nekaterih nalog, ki naj bi postale prednostne. Pismo je podpisal predsednik OO Franc Volek. Pričakujejo naslednje:
- ureditev pokopališča in vstopne ceste ob Borovniščici, rešitev lastninskih vprašanj med občino Borovnica in Likom,
- preselitev knjižnice v sodelovanju z ministrstvom za kulturo,
- pričetek projektne naloge za dom kulture, ureditev starega vaškega jedra in Borovnice v celoti,
- tehnično usposobitev TV pretvornika na Zavrhu,
- ureditev odnosov med vodno skupnostjo Sava-Ljubljanica, Hi-drotehnikom in občino Borov-
• niča do sanacije Borovniščice in vseh hudournikov v občini,
- dokončna sanacija in širitev republiške ceste Vrhnika - Pod-peč - Brezovica. Po posredovanju in posvetovanju z ostalimi župani pričakujejo čimprejšnji odgovor.
- dokončati seznam lastništva parcel in drugih nepremičnin v lasti občine Borovnica,
- odpraviti tehnične in prostorske probleme osnovne šole v Borovnici,
- pregled in začetek nujnih komunalnih del na celotnem področju občine in ureditev koncesij za komunalno dejavnost,
- v delitveno bilanco je treba vključiti lastnino doma starejših občanov na Vrhniki, ki je bil zgrajen s sofinanciranjem občin Vrhnika, Cerknica in Logatec. Določiti je treba število oskrbovancev v domu za občino Borovnica.
Želijo si tudi, da bi bili na sejah sveta bolje seznanjeni, kakšni so stiki nove občine Borovnica z minstrstvi oziroma z njihovo Pomočjo in sodelvanjem.
Obvestilo najemnikom grobov
Obveščamo vse najemnike grobov na pokopališču v Borovnici, a bomo v letošnjem letu z vami klenili najemne pogodbe ki bo-o osnova za plačilo najemnine, oložnice vam bomo poslali v Mesecu februarju.
Višino najemnine vsako leto s sklepom določi občinski svet. 'Morebitna nestrinjanja v zvezi z določili pogodbe (najemnik, vr-sta groba..) boste reševali na občini v času uradnih ur.
Za vse, ki ne bodo podpisali Pogodbe oz. najemnine ne bodo Plačali v za to določenem roku, ?orno sklepali, da se odpovedujejo najemu prostora
OBČINSKA UPRAVA
niki v Borovnici naposled zadnji torek v januarju le sprejeli odlok, ki ureja te zadeve in ga lahko preberete posebej. Odlok velja s 1. januarjem 1996 in ima enakega tudi občina Vrhnika.
Tako bo poslej treba pri vsakem kubiku vode v gospodinjstvu plačati še dodatnih 7,5 tolarja, za druge velja 15 tolarjev, pri čemer gre večino denarja v republiški proračun in se vrača, če bo občina imela pripravljene projekte za varovanje vodnih virov, taksa za obremenjevanje tal, se pravi za uporabnike deponije in odvoza odpadkov, bo 3 tolarje na kvadratni meter stanovanjske površine v gospodinjstvih, drugi bodo plačevali 9 tolarjev (taki, ki nimajo kontejnerskega odvoza). Določena je tudi taksa za tiste, ki niso priključeni na vaške vodovode v upravljanju komunalnega podjetja.
Občinski svet je o teh taksah razpravljal že na dveh sejah, najprej se je s problematiko srečal septembra, ko so predstavniki Komunalnega podjetja Vrhnika predstavili metodologijo izračunavanja teh taks. Zapletati se je začelo, ko so borovniški svetniki dobili v gradivu še številke. Čeprav gre za zakonsko urejeno področje, so nekateri le vztrajali pri tem, zlasti zavzet pri tem je bil občinski svetnik iz vrst SLS Tone Palčič, ki so sodili, da tako zlahka ni mogoče sprejemati odloka, ki tako zareže v življenje občine. Predstavniki Komunalnega podjetja so predvsem pojasnjevali, da ne gre enačiti taks z rento, ki jo je treba plačevati za omejevanje gospodarskih dejavnosti, če leži območje v bližini vodnega vira ali degradirano okolje, če leži kraj na primer blizu deponije in je stvar dogovora, prav tako tudf ne gre mešati morebitnih komunalnih prisopev-kov za kanalizacijo s temi taksami, ki so vendarle pomemben občinski vir, pri čemer je vsako odlaganje sklepa škodljivo.
Ko so se občinski svetniki tudi na eni posamični seji komunal-
nega odbora in tudi na skupni seji več odborov poučili o zadevah, so sodili, da so takse spet zrele za obravnavo v občinskem svetu, kjer seje ponovila dolga razprava o taksah. Na koncu so z izjemo treh vsi dvignili roke zanje. Pač pa je svetnik Palčič sejo zapustil, ker je sodil, da ne more potrjevati sklepov, kijih predpisujejo drugi.
Borovniški občinski svet je nato sklenil, da se z najemniki grobov na pokopališču podpišejo posebne pogodbe in določil nove cene za grobove. Pri čemer so svetniki sodili, da bo urejeno finančno poslovanje pomagalo pri nameravanem širjenju pokopališča, ki so mu delno posvetili tudi nekaj besed ob koncu seje.-Pri čemer bo odbor za urbanizem še moral pripraviti nekatere pomembne dokumente, ki urejajo vprašanje zemljišč, ki jih bo treba nakupiti ali pridobiti za nova grobna polja in se odločiti za graditev nove mrliške vežice. Pokopališče v Borovnici se hitro polni in tudi delne rešitve so dražje kot korenit poseg.
Predlagajte ljudi za občinska priznanja
Župan občine Borovnica razpisuje ob občinskem prazniku priznanja za najbolj zaslužne občane v preteklem letu.
Priznanje se podeli: posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu in drugi pravni osebi.
Priznanja se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih.
Predloge za podelitev priznanj občine lahko podajo fizične in pravne osebe.
Predlagatelj za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati podatke o kandidatu ter utemeljitev predloga.
Župan občine Borovnica poziva vse posameznike, skupine, organizacije, podjetja, društva, zavode in druge pravne osebe, da predložijo predloge na Občino Borovnica, najkasneje do 20. februarja 1996.
ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek
Obvestilo
Podaljševanje dovoljenj za gibanje v vojaškem območju bo v petek, 9. februarja 1996 od 18. do 19. ure v Gasilskem domu Brezovica pri Borovnici.
Kdor tega dovoljenja še nima, se tudi lahko zglasi na isti dan, vendar mora s seboj prinesti fotografijo in osebne dokumente o identiteti.
OB KUPIH SNEGA SE VELJA STARI ODLOK
Čiščenje pomeni varnost
Letošnja zima je bila po nekaj letih spet bolj radodarna s snegom. Tako smo lahko preverili, kako smo pripravljeni na zimske
nation BJC-600e COLOR
Barvni tiskalnik
-bubblejet
- format A4
- Iočljivost:360x360 dpi
- avtomatski dodajalec
- visoka kvaliteta izpisa
061/754-292 VBÍg>SÍSt3eiTÍ VRHNIKA
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne 30.01.1996 sprejel naslednji
SKLEP
o najemnini za grobove na pokopališču Borovnica
Najemnine znašajo:
- za enojni grob
- za dvojni grob
- za trojni grob
3.000,00 SIT, 4.500,00 SIT, 7.000,00 SIT.
Sklep začne veljati takoj, cene pa veljajo od 01.01.1996.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
Številka: 066/3-2/5-96 Datum: 30.01.1996
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič, l.r.
razmere. Opazili smo nekatere pomanjkljivosti pri čiščenju površin oz. namestitvi snegobra-nov.
Opozarjamo vse občane, da še vedno velja Odlok o javnem redu in miru, ki ga je sprejela občina Vrhnika.
V skladu z 9. členom Odloka o javnem redu in miru (Ur. list RS, št. 36/92) velja, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ter lokalov skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi meteornih voda in nameščeni snegobrani na strehah. Prav tako so dolžni čistiti pločnike in sproti odstranjevati novo zapadli sneg in posipati pločnike ter poti ob poledici.
Nadzor nad izvrševanjem tega odloka izvajajo policija, inšpekcijske službe in komunalni nadzornik, ki za prekrške po tem členu lahko izterjajo denarno kazen v višini 2.000,00 SIT na kraju samem.
Pozivamo vse občane, ki nimajo urejenih snegobranov, da le-te čimprej namestijo, ne le zaradi odloka, ampak predvsem zaradi varnosti. Posebej še opozarjamo na odstranjevanje ledenih sveč.
Opažamo tudi, da nekateri pozabijo očistiti pločnike. Razumemo, da vse ne more biti očiščeno takoj, ampak v nekaj dneh po sneženju bi površine že morale biti očiščene.
Verjetno so tudi z vaše strani kakšne pripombe na čiščenje cest in pločnikov, ki so v naši pristojnosti. Skupaj z izvajalci se trudimo, da bi bilo pomanjkljivosti pri čiščenju čim manj.
Torej, potrudimo se vsi, vsak po svojih močeh, da bomo zagotovili čim boljše pogoje za varnost nas vseh. OBČINA BOROVNICA
Na podlagi 10. in 80. člena Zakona o varstvu okolja (Ur.list RS 72/93, 57/94) in 6. člena Zakona o financiranju občin (Ur.list RS 80/94) je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne 30. januarja 1996 sprejel naslednji
ODLOK
o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin
1. člen
Z namenom manjšega obremenjevanja okolja in racionalne rabe naravnih dobrin v občini Borovnica se s tem odlokom predpisujejo takse in povračila za onesnaževanje vode in tal, ustvarjanje odpadkov in izkoriščanje naravnih virov.
2. člen
Zavezanci za plačilo taks so pravne in fizične osebe, ki neposredno ali posredno onesnažujejo, degradirajo, povzročajo tveganje v okolju ali kako drugače posegajo v sestavine okolja.
3. člen
Povračila oz. takse znašajo:
a) ZA UPORABNIKE VODOVODA: gospodinjstva: 7,50 SIT/m3 porabljene vode ostali porabniki: 15,00 SIT/m3 porabljene vode
b) ZA UPORABNIKE DEPONIJE IN ODVOZA ODPADKOV gospodinjstva: 3,00 SIT/m2 uporabne stanovanjske površine ostali porabniki: 9 SIT/m2 uporabne poslovne površine za porabnike, ki nimajo kontejnerskega odvoza po pogodbi
500 SIT/m3 pripeljanega odpadnega materiala na deponijo 1000 SIT/m3 za pripeljane nesortirane koristne odpadke.
4. člen
Taksa za uporabnike, ki so priključeni na vaške vodovode, ki niso v upravljanju komunalnega podjetja, znaša:
- za gospodinjstva 1600 SIT letno,
- za ostale uporabnike 3200 SIT letno.
5. člen
Taksa in povračila iz 3. člena tega odloka se obračunavajo mesečno, ob ceni komunalnih proizvodov in storitev. Obračun, fakturiranje in izterjavo izvaja Komunalno podjetje Vrhnika.
Takse iz 4. člena tega odloka obračunava Občina Borovnica enkrat letno, takse se enkrat letno revalorizirajo z rastjo drobnopro-dajnih cen.
6. člen
Višina taks iz 3. člena tega odloka se spreminja mesečno v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen v RS.
7. člen
Zbrana sredstva od taks in povračil so prihodek občinskega proračuna in se uporabljajo za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav po posameznih dejavnostih, kakor tudi za njihovo širitev. Upravljalec vodovoda odvaja zbrane takse na račun občine Borovnica do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Spremljanje in kontrolo nad namensko zbranimi sredstvi iz naslova taks opravlja občinski svet s svojimi organi.
8. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1996 dalje.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
Številka: 066/3-1/5-96 Datum: 30.01.1996
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič, l.r.
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995), Odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93) in Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 19/94) je občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne 3i. 1. 1996 naslednji
SKLEP
V glasilu Naš časopis se objavi javni razpis za naslednja dela:
1. vzdrževanje javnih površin (parki, zelenice, športni park, pokopališče)
2. vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest
3. izvajanje investicij in vzdrževanje javne razsvetljave
4. zimska služba od sezone 96/97 dalje
5. vzdrževanje občinskih cest.
Podrobnejše zahteve in popis površin bodo predmet razpisa.
Komisija za izbiro izvajalca na podlagi zgoraj navedenih razpisov je Odbor za komunalno dejavnost v sestavi:
1. Franc Drašler
2. Anton Debevec
3. Jože Wallner
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
Številka: 066/3-3/5-96 Datum: 30. 1. 1996
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič, l.r.
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995), Odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93), Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 19/94) in sklepa Občinskega sveta občine Borovnica z dne 30.01.1996 objavljamo
JAVNI RAZPIS *
za vzdrževanje javnih površin (parki, zelenice, športni park, pokopališče)
1. Investitor: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica.
2. Predmet razpisa: Vzdrževanje javnih površin (parki, zelenice, športni park, pokopališče).
3. Podatki o teh površinah se lahko dvignejo na Občini Borovnica, od 6. februarja 1996 dalje, tel.: 746 -126.
4. Pogodba za vzdrževanje javnih površin se sklene za dobo 3. let.
5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
- reference za področje in obseg razpisanih del,
- registracija,
- cene.
6. Ponudbe: Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prejete pravočasno in bodo pravilno opremljene. Nepopolne ponudbe bodo izločene. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
7. Rok za dostavo ponudb je do 15. februarja 1996, in sicer na naslov:
Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica, s pripisom »Ne odpiraj - vzdrževanje javnih površin«
8. Odpiranje ponudb bo 19. februarja 1996 ob 17. uri, v prostorih občine Borovnica.
9. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA BOROVNICA
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995), Odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, gt. 28/93), Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, gt. 19/94) in sklepa Občinskega sveta občine Borovnica z dne 30.01.1996 objavljamo
JAVNI RAZPIS vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest
1. Investitor: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica.
2. Predmet razpisa: Vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest.
3. Popis del z okvirnim izmerami se lahko dvigne na Občini Borovnica, od 6. februarja 1996 dalje, tel. : 746 - 126.
4. Pogodba za vzdrževanje se sklene za dobo 3 let.
5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
- reference za področje in obseg razpisanih del,
- registracija,
- cene.
6. Ponudbe: Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prejete pravočasno in bodo pravilno opremljene. Nepopolne ponudbe bodo izločene. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
7. Rok za dostavo ponudb je do 15. februarja 1996, in sicer na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica, s pripisom »Ne odpiraj - vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest«
8. Odpiranje ponudb bo 19. februarja 1996 ob 17. uri, v prostorih občine Borovnica.
9. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 15. dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA BOROVNICA
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995), Odredbe o postopku za izvajanje razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 28/93), Odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. 1. RS, št. 19/94) in sklepa Občinskega sveta občine Borovnica z dne 30.01.1996 objavljamo
JAVNI RAZPIS
za izvajanje investicij in vzdrževanje javne razsvetljave
1. Investitor: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica.
2. Predmet razpisa: Izvajanje investicij in vzdrževanje javne razsvetljave.
3. Okvirni popis del se lahko dvigne na Občini Borovnica, od 6. februarja 1996 dalje, tel.: 746 - 126.
4. Pogodba se sklene za dobo 3 let.
5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
- reference za področje in obseg razpisani del,
- registracija,
- cene.
6. Ponudbe: Komisija bo obravnavala le ponudbe, ki bodo prejete pravočasno in bodo pravilno opremljene. Nepopolne ponudbe bodo izločene. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni na odpiranju ponudb, morajo imeti s seboj pooblastilo za zastopanje.
7. Rok za dostavo ponudb je do 15. februarja 1996, in sicer na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica, s pripisom »Ne odpiraj - izvajanje investicij in vzdrževanje javne razsvetljave«
8. Odpiranje ponudb bo 19. februarja 1996 ob 17. uri, v prostorih občine Borovnica.
9. O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja ponudb.
OBČINA BOROVNICA
LETOS PRVIČ
Ognjemet tudi v Borovnici
Borovniški župan je za novoletno noč povabil vse borovniške občane, naj si najprej nazdravijo v domačem okolju, potem pa pridejo pred pošto, kjer si bodo s kozarcem vina nazdravili za novo leto in si ogledali ognjemet. Tako se je tudi zgodilo.
Silvestrov dan je zaznamovalo močno sneženje, kar pa je z nastopom najdaljše noči v letu, kot pravijo, čeprav ni najdaljša, ampak so samo ljudje najdalj pokonci, samo povečalo romantičnost večera.
Res se je pred pošto in pod stebrom zbralo veliko Borovni-čanov in prebivalcev okoliških vasi, ki jih ni motilo, da so morali nekateri bolj oddaljeni na pot tudi po nespluženi cesti. Sneg je namreč tako naletaval, da bi morali biti snežni plugi na cestah ves čas, če bi hoteli zagotoviti prehodnost. Toda pokazalo seje, da ceste le niso bile neprehodne, ker kdor zmore, tudi pride. Bližnji pa so itak pripešačili. Eni pravijo, da se je zbrala vsa Borovnica, spet drugi, da jih ni bilo toliko. Ampak kar se pogledov na zadeve tiče, je treba v Borovnici vedno računati vsaj s petimi različnimi usmeritvami.
Z ognjemetom je bilo nekaj zamude. Prvič ni za zameriti. Na plakatih je pisalo, da je za umetni ogenj prispevasla Slovenska nacionalna stranka, kar niti ni nerazumljivo, saj je njen predstavnik, ki je dobil v Borovnici četrtino glasov, danes v državnem zboru. Delo zanj so opravili krajevni strankarski pristaši, ki so se razmestili na stari postaji. Priče dogajanja trdijo, da so pri-
prave trajale dlje, kot jc bilo potrebno, ampak potem seje nebo zasvetilo v tisočih barvah. Nekaj kot posledica uradnega ognjemeta, nekaj pa tudi tako, da so ljudje pirotehnična sredstva nakupili sami in z njimi pomagali podarjenemu ognjemetu. Vse skupaj je bil potem kar lep občinski ognjemet.
Župan Andrej Ocepek je točil in nazdravljal z ohlajenim vinom, zasebna pobuda pa je postavila na štante naprodaj tudi kuhano vino in kuhano žganje, da so se ljudje nekoliko ogreli, ko so stali v snegu. Hitro je zmanjkalo tako brezplačnega vina kot tudi tiste pijače, ki jo je bilo treba kupiti. Kdo pa bi pričakoval tak naval.
Tudi borovniški gostilničarji se letos lahko pohvalijo za Sil-vestrovo z dobrim prometom. Marsikdo, ki nerad pospravlja posodo doma, je raje odšel sil-vestrovat v gostilne. Trdijo, da se je za tisto, kar so plačali, letos v Borovnici dobilo dovolj tako hrane kot pijače in glasbe.
Kot smo že poročali, je bila Borovnica po zaslugi elektrikar-ja in turističnih delavcev letos praznično razsvetljena že skoraj ves december in potem še dobršen del januarja, ko so lučke pobrali. Menda je razsvetljava terjala eno žrtev: ženska, ki je preveč gledala gor, je spodrsnila na ledu, ker ga pri taki svečavi ni videla in zdaj hodi naokoli z zlomljeno roko. Tako je tudi Borovnica prispevala svoj delež pri odstotku poškodb zaradi poledice v Sloveniji.
Že drugič je bilo silvestrovanje
Pustna zabava v GD na Bregu
V gasilskem domu na Bregu pri Borovnici bo v soboto, 17. februarja ob 19. uri velika pustna zabava. Pridite v maskah.
Pripravljajo:
- bogat srečelov
- vse srečke zadenejo
- nagrajene bodo najlepše maske
- posebej nagrajene bodo otroške maske.
Vabljeni!
Peg, srček moj
V nedeljo, 4. februarja ob 15. uri bo v dvorani gasilskega doma na Bregu pri Borovnici nastopila gledališka skupina Ščuka iz Planine pri Rakeku z angleško komedijo »Peg, srček moj!«, ki jo je režirala Martina Sedej.
Pridite, zabavali se boste.
»ob svojem« tudi v gasilskem domu na Bregu. Udeleženci trdijo, da so se dobro imeli.
Če je bilo veselo na najdaljšo noč, je bilo potem manj veselo na najdaljši mesec - januar.
N.Č.
Peta obletnica plebiscita
V večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici so ob peti obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije pripravili krajšo slovesnost, ki jo je zasnovala Tončka Mejač, in z njo počastili tudi državni praznik. Vsekakor pa je bila to tudi priložnost za nastop borovniških pevcev in gostov, ki so oblikovali prireditev.
Najprej so prebrali daljši odlomek iz nove knjige dr. Jožeta Pirjevca in tako prikazali razmere pred prvo svetovno vojno, med njo in potem skozi slovensko zgodovino do današnjih dni-Prireditev so tako postavili v kontekst slovenske osamosvojit-
V glasbenem delu proslave, ki je bil zelo raznovrsten, so sodelovali različni pevski zbori in solisti. Najprej je nastopil sekstet borovniških žena, nato klarinetist Tadej Kenig, nato pevski zbor borovniških upokojencev, nato violinistka Maja Naveršnik ob klavirski spremljavi Marte Kržič in nazadnje kot gostje pevski zbor Kolinske. Ti zadnji pevci, ki so zapeli kar šest narodnih in umetnih pesmi, so poskrbeli še za eno presenečenje, med tiste, ki so ostali dlje kot je trajal spored, so razdelili sladke proizvode Kolinske.
i
Sprejem TV signalov
Borovniški občinski svet je v torek sklenil, da občina Borovnica takoj naroči izdelavo projektov za sprejem Kanala A, POP TV in TV3 pri RTV Slovenija, OE Oddajniki in zveze. Borovniški župan naj s predstavniki TV hiš čimprej pripravi predlog pogodbe, da bo mogoče na televizijskem pretvorniku na Za-vrhu nad Borovnico čimprej postaviti dodatno opremo. O tem, kako bo občina in prebivalstvo poravnalo stroške teh del, pa bo odbor za družbene dejavnosti pripravil najprej posebno anketo. Občinski svet je menil, naj bi bilo razmerje med stroški, ki bi jih poravnala občina in med stroški interesentov v razmerju 50:50. Občinskin svetniki so tudi sodili, da mora kupljena oprema ostati v lasti občine.
Kot je bilo zapiosano v informaciji, pripravljeni za sejo občinskega sveta, je na televizijskem pretvorniku na Zavrhu možno sprejemati naslednje TV signale: Kanal A, EURO 3, Združenje Pro Plus in TV 3. Možno pa je postaviti največ dva pretvornika, pri čemer je treba opraviti še meritve, ki so pogoj za izdelavo projekta. Lastnik objekta na Zavrhu je RTV Slovenija, A kanal in POP TV sta pripravljena po dosedanjih pogovorih prevzeti stroške obratovanja, vendar zahtevata za to profesionalno opremo.
V občini Borovnica je zdaj
približno dve tretjini stanovanj' skih hiš, kjer še ne morejo spre' jemati oddaj komercialnih tele-vizijskih hiš. Vprašanje je seve-da, če ta naložba prav vse zanima, saj je pri takih akcijah zmeraj nekaj ljudi, ki nočejo sodelovati tudi s finančnimi sred' stvi. Zato so se občinski svetnik' odločili za anketo, s katero bodo potipali javno mnenje in zartf' manje za nove televizijske pro' grame. Vsekakor pa so se odloči; li tudi za tako rešitev, po katet| naj bi vsako gospodinjstvo v tej akciji za postavitev novih pre' tvornikov sodelovalo s 6000 to' larji, pri čemer jim bodo ponudi' li možnost plačila na tri obroke-To naj bi bilo zadosti zanimiv" za vse in tudi breme ne bi bilo ta' ko težko.
Če bo vse po sreči in v skladu j časovnimi roki, običajnimi pfl takih delih, ki so pet ali šest me' secev od začetka do konca inve' sticije, vendar je mogoče poste pek tudi nekoliko skrajšati, tak" se pričakuje, da bi utegnili nove programe gledati že okoli velike noči. Verjetno ne bo nihče p0' grešal koprske TV, ki bi jo mora' li sneti s pretvornika, če bi hote'1 nanj postaviti vse tri programe komercialnih televizij.
Omenjena je bila tudi mož' nost, da se - če bodo okoliščin? dopuščale - v kraju postavi tud' lokalna TV postaja, ki bo pot0' čala o dogajanju v Borovnici-
V BOROVNICI 18. FEBRUARJA
Prihaja kvartet saksofonov
V okviru turneje jugozahodno od Ljubljane se bo predstavil Danubia saxofón quartett Wien, se pravi kvartet saksofonov, ki ga sestavljajo trije Avstrijci in četrti Slovenec Lev Pupis, doma iz Logatca. Najprej bo nastopil 11. februarja ob 18. uri na glasbeni šoli v Postojni, nastop v Ljubljani 14. febuarja ob 20. uri v kulturnem domu Španski borci, nato 15. februarja ob 19. uri v idrijskem gradu, nato 16. februarja ob 20. uri v Narodnem domu v Logatcu in slednjič 18. februarja (nedelja) ob 20. uri v osnovni šoli Borovnica. Pri slednjem koncertu bo sodeloval tudi borovniški moški oktet.
Kvartet saksofonov je v lanskem letu ustanovil ustanovil njegov vodja Harald M(ller. Saksofone pravzaprav poznamo drugače , iz drugih večjih glasbenih zasedb, med drugim ga uporab-
ljajo tudi v simfoničnih orkestrih pa tudi nobena godba na pihala ne more brez tega instrumenta, prav tako noben jazzovski ansambel. Najbolj znamenit saksofonist na svetu, ki pa malokdaj igra drugače kot za zabavo, je ameriški predsednik Clinton.
Glasbeniki z Dunaja se bodo slovenskemu občinstvu predstavili iz več razlogov. Saksofon se danes v svetu vse bolj uporablja kot klasičen instrument.
Ustanovitev oddelka za saksofon na Dunajski visoki šoli za glasbo je povezana nekako tudi s Slovenijo. Zasluge za to ima mag. Oto Vrhovnik iz Slovenj Gradca. Postal je prvi profesor tega oddelka in ga vodi še zdaj.
Lani poleti je vodil seminar za mlade saksofoniste iz Slovenije v Velenju, pri čemer so mu pomagali njegovi učenci iz Avstrije, ki so tudi že vsi profesorji. Trije iz-
med njih so člani kvarteta saksofonov, ki se bo predstavil pri nas. Četrti član kvarteta je od letos študent pri prof. Vrhovniku, Lev Pupis iz Logatca(na sliki skrajni levi) Kvartet je lani že imel dva uspešna nastopa v Sloveniji, enega v Velenju in drugega v Ljubljani. _ Prav gotovo se bo splačalo priti na koncert, čeprav je zasedba za ustaljene pojme nekoliko nenavadna. Toda če ima svetovna glasba različne sestave, na primer kvartete samih violončel, ali kvartete samih kontrabasov, pri čemer priredbe skladb zanje prav imenitno zvenijo, se nam tudi v Borovnici obeta zanimivo glasbeno doživetje. Na sporedu bodo dela klasične glasbe od začetka glasbene literature za saksofon do romantično-baročnega obdobja ter modernih klasičnih skladb prav za tak kvartet.
NOVOLETNI KONCERT TUDI V BOROVNICI
Na koncu malček Dunaja
Komorni orkester Vrhnika, ki mu dirigira Marko Fabiani, ženski pevski zbor Concinite, mešani pevski zbor Mavrica in Logaški oktet, vseh skupaj je zdaj že za pošten pevski ansambel, na nastop je zbore pripravila Darinka Fabiani, beloruski violinist na začasnem delu v Ljubljani Vasilij Meljnikov in povezovalec Tone Ftičar (uvoz iz Kamnika, ampak ne pod Krimom) so 12. januarja tudi Borovničanom pripravili novoletni koncert. Nastopili so z enakim sporedom kot teden dni prej na Vrhniki, vendar se nam zdi, daje tudi borovniška šolska dvorana oziroma večnamenski prostor že po drugem večeru tega orkestra kar primerna za take nastope, vsaj toliko, kot vrhniški Cankarjev dom. Občinstva je bilo zelo veliko, kar pomeni, da privlačen program pritegne kljub slabemu vremenu za dobro uro ljudi vsaj toliko kot televizija.
U
O
> O
o
» VRHNIKA « Staro cesta 34 61360 Vrhnika ® 061/755-335
« BOROVNICA * Rimska c. 32 61353 Borovnica f® 061/746-613
Na sporedu so bile popularne skladbe, dlani pa je prvič dobro segrel beloruski violinist Meljnikov, še najbolj z znamenitim Montijevim Čardašem. Vendar občinstvo ni bilo nič manj hvaležno tudi pri drugih točkah sporeda, pri čemer seje pokazalo, da ljudje cenijo ob dobro izvedeni glasbi tudi to, da je v priprave na koncert vloženega veliko truda. Zal je tudi v slovenskih razmerah redko, da tako sestavljena glasbena zasedba, kijih pri manjkajočih instrumentih seveda pomagajo tudi nekateri poklicni glasbeniki, vendar deluje uigrano in njenega izvajanja ni že zdavnaj več slišati kot produkcijo šolske zasedbe. Pač pa se vidi, da glasbenemu šolstvu na Vrhniki naklonjene okoliščine kažejo, kako je mogoče tudi ob velikih rezultatih na drugih področjih, na primer pri veliki rasti športnih prvakov, najti prvake tudi na glasbenem področju, velikokrat po krivici nekoliko odrinjene. Tudi to delo namreč zahteva čas, odrekanje in veliko voljo.
Kot dodatek je bilo na koncu slišati tudi Radetzkvjev marš, s katerim svoje novoletne koncerte zaključujejo tudi dunajski simfoniki, kar je vendarle napravilo na poslušalstvo močan vtis in je zato s ploskanjem dajalo takt, prav tako kot to delajo v nekdanji cesarski prestolnici.
Veselimo se dejstva, da je v nekaj letih z velikim trudom in veliko delovno vnemo na Vrhni-
ki zrasel orkester, na katerega smo lahko ponosni.
V Borovnico je orkester pripeljal Mladinski klub Slap, kije organiziral kvalitetno že jesenski koncert. Seveda tega ne bi bilo brez pomoči občine, osnovne šole, IGZ Inženiringa d.o.o. Borovnica, Ellesa, Borovnica, občinskih odborov LDS in SDSS, trgovine Kocka, trgovine Jurček in Wevit commerca d.o.o. Borovnica.
T.J.
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Recital pianistke
Marte Kržič
V sredo, 7. februarja ob 19.uri bo Borovničanka Marta Kržič imela samostojni klavirski recital v dvorani Osnovne šole v Borovnici. To vsekakor ne bo prvi nastop pred domačim občinstvom, bo pa prvi, s katerimi se bo na celovečernem koncertu predstavila z zahtevnimi klavir-kimi deli Bacha, Beetovna, Šker-janca, Chopina in Rachmanino-va. Vabimo vas, da se enkratnega glasbenega nastopa na predvečer slovenskega kulturnega praznika udeležite. To bo obenem tudi osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku.
Marta Kržič se je rodila 27. avgusta 1971. Sšestimi leti je pričela z igranjem klavirja. Nižjo glasbeno šolo je obiskovala v Borovnici, šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Majdi Martine. Leta 1990 je diplomirala na klavirskem in teoretskem oddelku ter uspešno opravila sprejemni izpit na Akademijo za glasbo v Ljubljani.
Ob budnem očesu svoje profesorice Tanje Zrimšek se je sprva leta 1992 udeležila slovenskega tekmovanja mladih glasbenikov v Celju in dobila drugo nagrado. Istega leta je imela recital v dvorani Glasbene šole Vič - Rudnik. Leta 1993 je sledil recital v CD na Vrhniki in samostojni nastop v ciklu Ob klavirju v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani. Kot solistka je nastopila z orkestrom oktobra 1993 na Vrhniki. Lani je z istim orkestrom sodelovala na reviji orkestrov v Krškem.
Leta 1994 je dvakrat javno izvajala Prokofjeva 1. klavirski koncert (Vrhnika, Hrastnik) ob spremljavi svoje profesorice Tanje Zrimšek. Sledil je nastop v Slovenski filharmoniji s Schu-bertovim klavirskim kvintetom v A-duru. Za Marto sta pomembna še dva samostojna recitala v dvorani Doma Karla Gra-beljška na Vrhniki in v Kazinski dvorani v Mariboru (1995).
Med študijem se je aktivno udeležila naslednjih mednarodnih poletnih klavirskih šol pri naslednjih profesorjih: prof. J. Kropfitschu (Viktring, 1992), prof. J. Lateinerju (Velenje, 1993) ter prof. R. Kinku in prof. A. Valdmu (Ptuj, 1994)
13. junija 1995 je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo pri prof. Tanji Zrimšek.
Zaposlena je na Glasbeni šoli Vrhnika, kjer poučuje klavir, uveljavlja pa se tudi kot klavirska spremljevalka.
Recital za kulturni praznik, ki ga organizira Mladinski klub Slap, bodo omogočili Zveza kulturnih organizacij občine Borovnica, občina Borovnica in salon klavirjev Benton d. o.o. Mengeš.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA VABI KRAJANE NA III. OBČNI ZBOR, KI BO V SOBOTO, 24. FEBRUARJA 1996, OB 18. URI V GASILSKEM DOMU. PGD BOROVNICA
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA PRIREJA VESELO PUSTOVANJE V SOBOTO, 17. FEBRUARJA 1996, OB 20. URI V DOMU. IGRA »TRIO LIVADA«. VABLJENI! PGD BOROVNICA
GASILSKO DRUŠTVO BREG - PAKO
VABILO
Gasilsko društvo BREG — PAKO vas vabi na letno konferenco, ki bo v soboto, 3.2.1996, ob 19. uri v Gasilskem domu na Bregu.
DNEVNI RED:
1. Izvolitev delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev
2. Poročila: predsednika
poveljnika blagajnika nadzornega odbora gradbenega odbora
3. Razprava na poročila
4. Plan dela in finančni plan
5. Podelitev jubilejnih priznanj
6. Razno
Prosimo, da se letne konference zanesljivo udeležite.
SEMINAR ZA LOKALNO SAMOUPRAVO
Informacijski sistem
Slovenija je država, ki preživlja tri tranzicije, katerih vsaka je enkraten proces. To zahteva izjemne napore, kajti vsak proces ima na voljo omejen čas in mora biti uspešno dokončan v prvem poizkusu. Popravnih izpitov ni! Prva tranzicija je ustanovitev lastne države, druga je harmoni-zacija z Evropsko skupnostjo in tretja prehod v informacijsko družbo. Ena od značilnosti prve in druge je poudarek na funkcijah in pomenu lokalne samouprave, ki jo določa nova ustava R. Slovenije in konkretno Zakon o lokalni samoupravi.
Pred lokalne skupnosti so s tem postavljene nove naloge in odgovornosti, pri čemer so določene njihove funkcije, manj pa je znano o sredstvih, ki bodo na razpolago za hitro in uspešno izvajanje nalog. Slovensko društvo Informatika je s soorganiza-torji Statističnim Uradom Republike Slovenije (SURS), Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ), Geodetsko upravo R. Slovenije (GURS), Centrom vlade za informatiko (CVI) in službo Vlade RS za lokalno samoupravo priredilo seminar, ki naj bi novim lokalnim skupnostim prikazal dejansko razpoložljive informacijske storitve, kijih omogočajo podatkovne baze države. Seminarje bil v Portorožu 16.— 18. 11. 1995, namenjen trem skupinam udeležencev:
— županom in delavcem v občinah in upravnih enotah, ki so zadolženi za statistično in evidenčno podporo operativnih in razvojnih funkcij v svojih okol-jih,
— uslužbencem v državnih organih in njihovih izpostavah, ki so zadolženi za zagotavljanje podatkov za potrebe lokalnih skupnosti,
— zaposlenim v državnem sta-
tističnem uradu in pri pooblaščenih izvajalcih nacionalnega programa in strokovnim organizacijam, ki izvajajo storitve za lokalne skupnosti.
Razvijanje in intenzivna uporaba informacijskih storitev je v korist tako administraciji kot subjektom. V interesu subjek-tov-uporabnikov t.j. občanov je, da posluje administracija čim ceneje, obenem pa čim bolj učinkovito, saj s tem postaja uprava cenejša. Za administracijo pa, ki se mora tako doma kot v novi Evropi razviti v učinkovit in nevsiljiv servis vseh subjektov, je razvoj Informacijskih sistemov edini način, da ta cilj tudi doseže.
Namen seminarja je bil predstavitev širšega okolja in osvetlitev razlogov, zakaj so informacijske storitve v kontekstu lokalne samouprave sploh aktualne. Sledil je opis informacijske tehnologije, kije razpoložljiva v državnih organih in konkretnih že razvitih storitev, ki jih je mogoče na tej osnovi ponuditi že danes.
Poleg seminarja so bile organizirane delavnice organizatorjev CVI, GURS, MNZ, SURS, kjer je bilo mogoče praktičlno spoznati, kako se uporabljajo posamezne informacijske storitve. Popestritev seminarja pa je bila še skromna razstava o konkretnih računalniških, komunikacijskih in aplikativnih rešitvah za potrebe Upravnih enot in Občin.
Eden od željenih rezultatov seminarja je tudi deklaracija, ki naj bi bila namenjena ne organizatorjem in udeležencem, temveč zakonodajalcu in državnim organom za nov pogled na subjekte in nase skozi prizmo informacijskih storitev.
O podrobnostih in odmevih seminarja pa v prihodnjih številkah.
Tomaž Sojer
M A ČKA V J A SLICAH — Ker se sveti trije kralji niso pravočasno pojavili s kamelo, sije domača mačka našla dovolj prostora pod jelko kar v jaslicah. Pri roki je bilfotoaparat in tako je nastal posnetek muce Faci v domačih jaslicah. (F. B.)
FOTOGRAFSKI ZAPISI IN ŠE KAJ V IZLOŽBENEM OKNU — V Horjulu pri pošti se marsikdo ustavi ob fotografijah iz bližnje okolice Horjula. Tokrat so otroci bolj pogledali v objektiv kot v pokale in fotografije domačih igralcev cestnega hokeja in dekoracijo z najlepšimi željami za minule praznike. (F. B.)
MARJAN PODOBNIK NA RUPNIKOVI KMETIJI V ZAZARJU
Slastne koline iz poslančevih rok
ZIMA JIM NE MORE DO ŽIVEGA — Medtem ko so se elektrikarji in komunalci v prazničnih dneh le s težavo spoprijeli z velikimi količinami novozapadlega snega in žledu, so ta čas otroci v horjulskem vrtcu po dolgem času zopet uživali prelesti zime in s svojimi vzgojiteljicami zgradili prava snežena možakarja — orjaka. (F. B.)
KDAJ TELEFON V POLHOVEM GRADCU
Čakajo kabel iz Ljubljane
V februarju bodo v Polhovem Gradcu sklicali zbor krajanov, na katerem bodo krajevni odbor za telefonijo, KS in Telekom pojasnili krajanom, kako je s sredstvi, ki so jih namensko vložili za pridobitev telefonskega priključka in z nadaljnjimi postopki.
Kot nam je povedal novi predsednik sveta KS Maks Rutar, je odbor samostojno deloval že pred krajevnimi volitvami («ni bil voden od KS«) in dosegel, da so interesenti že predlani vplačali po 200 mark namenskih sredstev (ta so uporabili za izgradnjo
telefonske centrale), s čimer so si pridobili tudi prioriteto pri napeljavi priključka. Odboru je uspelo zgraditi in montirati centralo, zdaj pa je treba položiti še kabel iz Ljubljane do Polhovega Gradca.
»V KS razmišljamo, da bi položitev kabla izkoristili še za kabelsko televizijo. Dali bomo priliko še preostalim interesentom, ki še niso vplačali, da si pridobijo pravico, denar, ki bi ga na ta način zbrali, pa bi namenili za položitev kabelske TV. Nekaj sredstev nam je ostalo tudi še od. prejšnjih vplačil. Če bi ta denar združili, bi ga nekaj le bilo,« je dejal Maks Rutar.
Branko Vrhovec
DIVJE PLAKATIRANJE — Čeprav je KS Horjul pripravila po vasi dovolj lično urejenih vitrin in panojev za plakatiranje, se oglaševalci za le-te bolj malo zmenijo in plakate z najrazličnejšimi vabili za veselice in prireditve v bližnji in daljni okolici lepijo na lepo urejeno hišico avtobusne postaje, kar razodeva njihov izredno slab čut za estetiko in varstvo narave. (F. B.)
V Žažarju, vasici, vkleščeni med podlipške in vrzdenške griče, so doslej videli malo znanih Slovencev. Kadar pa je katerega zaneslo tja gor, je vtisnil močan pečat. Zažarčani so se lahko prepričali, da so lahko znameni-teži tudi sila preprosti in da se znajo lotiti marsikakega kmečkega opravila.
Pri Rupniku, hiši št. 3, kjer domujejo Moletovi, oče Evsta-hij, mama Micka in sin Jože, otroci Marija, Anica in Janko pa živijo z družinami nedaleč stran, so predzadnji petek lanskega leta gostili samega Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke in poslanca. Ne kar tako: Marjan Podobnik je v akciji Kmečkega glasa Znani Slovenci in kmečka opravila dobil največ glasov. Nato pa je na prvi kmetiji, kjer so glasovali zanj in ga bili pripravljeni povabiti tudi na koline, tudi »v živo« dokazal, da kmečkih opravil še ni pozabil, zlasti ne, kadar gre za njihov veseli del.
Vse skupaj se je začelo že v mrzlem, nič kaj zimsko kužnem jutru (tedaj podpisanega še ni bilo v Zažar). Klavec, gospodar Jože Mole, ki je svojo klavsko veščino podedoval od očeta Ev-stahija, je že vnaprej določenega pujsa pospremil na oni svet. Nato pa sta ga z Marjanom Podobnikom »dala iz kože« in se lotila pranja črev, kot se pač takšnim stvarem na kmetih streže. Ženske so imele čez glavo de-
la v kuhinji: treba je bilo skuhati riž in ješprenj, gostom pa pripraviti ocvrta jetrca, nato pa še kosilo, seveda iz mesa zaklanega pujsa. Pri izdelovanju krvavic in mesenih klobas je poslanec Marjan Podobnik dokazal, da njegovo kmečko poreklo ni kar tako: pridno je basal »mašinco«, medtem ko je gospodar Jože »špilil«, nato pa sta zamenjala vlogi. Pri »mašinci« seje preizkusil tudi direktor Kmečkega glasa Boris Dolničar, ki pa mu je natlačena mesna masa za spoznanje bolj »uhajala« kot poslancu. Marjan Podobnik je moral medtem nekajkrat poprijeti tudi za telefonsko slušalko, saj je prav tedaj potekala seja državnega zbora, ki pa seje Podobnikova stranka ni udeležila.
»Tole vsaj nič elektrike ne požre«, seje pošalil poslanec, ko je gospodar Jože potarnal, češ da takšna "tehnologija« delanja klobas »na roke« ni ravno najbolj v skladu s časom. Razen rok pa je moral Marjan Podobnik »zaposliti« tudi svoje poslansko znanje: odgovarjal je za intervju za Kmečki glas, še več pa v sproščenem domačem klepetu, ki se je razpletel ob delanju klobas v veži, pp kosilu pa nato še v hiši.
»Če se ne bi ukvarjal s politiko, bi se najbrž dodobra naučil tehnike delanja klobas,« seje pošalil ugledni gost, ko je špilil klobase, ki so končevale v zajetnem vedru ob njem.
Branko Vrhovec
BILO JE NEKOČ
Razstava na Dobrovi
Dobrova je kraj z bogato zgodovino in kulturo. Če omenimo samo nekaj letnic, si bomo lažje predstavljali utrip kraja v preteklosti. Valvazor in tudi drugi pisci opisujejo Dobrovo kot kraj, kjer je bila že pred 1025 leti postavljena prva kapela v čast Mariji v Leščevju in to je tudi začetek božje poti in razvoja našega kraja. Na kraju, kjer je bila nekoč kapela, so leta 1231 sezidali gotsko cerkev, ki pa so jo leta 1713 podrpli in na tem mestu sezidali sedanjo baročno cerkev, kije znana po svoji lepoti in zelo bogati notranji opremi ter jo ljudje tako kot včasih tudi sedaj vedno bolj obiskujejo.
Minilo je že več kot 150 let, kar seje pričelo šolstvo na Dobrovi. Prva šola je bila v takratni mež-nariji, nato so leta 1914 sezidali veliko novo šolo, ki še sedaj služi svojemu namenu. Leta 1974 pa je bila iz prvega samoprispevka zgrajena nova šola, ki je sedaj že premajhna.
V zgodovini Dobrove je imel pomembno vlogo dr. Jožef Po-klukar, glavar dežele Kranjske, ki si je pred 120 leti zgradil v dolini pod cerkvijo svojo letno rezidenco, kamor so hodili ugledni ljudje takratne Avstro-Ogrske monarhije. Že takrat je poleg svoje rezidence organiziral tudi prvo pošto na Dobrovi.
V prvi polovici tega stoletja so bili med najbolj dejavnimi Prosvetno društvo in gasilci, ki so imeli tudi svojo godbo.
Prva in druga svetovna vojna je zaznamovala naš kraj z okolico z veliko pogorišči, ruševinami in številnimi nepotrebnimi žrtvami. O tem nam pričajo spomenik iz prve svetovne vojne in dva spomenika iz druge.
Potem se je pričel čas obnove in oživljanja društev ter organizacij. Med najbolj dejavnimi je bila takratna kmetijska zadruga, v katero so bili vključeni vsi krajani in so si t udarniškim delom do leta 1953 postavili zadružni dom in trgovino v njem.
Igralska družina Dobrova je bila leta 1946 ponovno organizirana in je pričela z delom v stari dvorani nad župniščem. Naslednik te družine je KUD Dolomiti Dobrova. Takratnim članom in krajanom velja zasluga, daje bila v sklopu zadružnega doma zgrajena lepa in z rekviziti bogato založena dvorana, v kateri je potekalo kulturno življenje.
Gasilsko društvo Dobrova je bilo organizirano leta 1897 in se je v teh 99 letih obstoja dobro vraslo v zgodovino in sedanjost našega kraja z okolico. Člani gasilskega društva so vedno bili tudi člani drugih organizacij in društev. Po ustanovitvi so zgradili gasilski dom z majhnim lesenim stolpom. Leta 1930 so nabavili motorno brizgalno na konjsko vprego, ki deluje še danes. Leta 1937 je bil dograjen zidan 15 m visok stolp. Danes imamo poleg starega novozgrajen gasilski dom, ki smo ga zgradili s pomočjo krajanov in z veliko prostovoljnega dela. V sDodniem delu doma so tri garaže, v katerih so trije gasilski avtomobili, garderoba in delavnica, v nadstropju pa je soba civilne zaščite, sejna soba, dežurna soba, pisa.-na Gasilske zveze Dolomiti ter dvorana. V zahvalo za pomoč krajanom in vsem našim prijateljem smo pripravili za konec leta 1995 razstavo BILO JE NEKOČ in tako v gasilski dom povabili veliko obiskovalcev.
Na razstavi so bile razstavljene vezenine Aktiva kmečkih žena, po stenah in na mizah pod steklom je bilo več kot 250 povečanih fotografij iz zgodovine Dobrove in okolice. Slike so namreč najbolj verodostojen dokaz preteklosti nekega kraja. Razstavljeno je bilo tudi več kot 100 starih predmetov in orodja ter 140 starih razglednic Ljubljane in okolice.
Naj bo dovolj o zgodovini, razstavi in vseh, ki so razstavo pripravili. Najbolj zgovorne so same slike in naši predniki na njih, ki so nam ustvarjali in zapustili to zgodovino. Ko pregledujemo knjigo vtisov z razstave, v kateri so sami lepi nasveti in pohvale, spoznamo, da si naši obiskovalci še želijo takih razstav in po možnosti tudi stalno zbirko slik in predmetov, ki bi predstavljali bogato zgodovino in življenje naših prednikov.
Janez Dolinar
Pri delanju klobas Marjan Podobnik ni dosti zaostajal za domačim mojstrom Jožetom Moletom.
Pred kosilom se je prilegel kozarec vina.
V zimskem času gredo krmila za med.
Zadovoljni s prodajo
V trgovini Kmetijske zadruge Dolomiti na Dobrovi ta čas največ povprašujejo po krmilih in rudninskih gnojilih, medtem ko za »sezonsko« blago, predvsem za gradbeni material, za zdaj razumljivo ni toliko zanimanja. Rudninska gnojila so začeli dostavljati kmetom kar na dom, ne da bi jih pred tem sploh raztovar-jali ali uskladiščili v trgovini. Z lanskoletnim iztržkom so v trgovini KZ Dolomiti (kjer so trije zaposleni) kar zadovoljni, če upoštevamo sezonska nihanja.
»Promet je bil lani na splošno v redu, pa tudi gradbeni material je še super«, nam je povedala po-slovodkinja Anka Pišek, kije sicer doma iz Žažarja pri Horjulu.
B. V.
NOVO VODSTVO KS POLHOV GRADEC
Drugačne prednosti v razvoju kraja
V razgovoru z novim predsednikom sveta KS-Polhov Gradec Maksom Rutarjem v decembrski številki našega glasila nam je le-ta zaupal, da seje moral dela lotiti kar sam, brez tajnice-Zdaj je, kot pravi, tajnico le dobil (honorarno), skušali pa bod" najti tudi nekoga, ki jim bo izde' lal letno bilanco. Statut KS pa s° sprejeli že decembra.
Novo vodstvo KS Polhov Gradec ima, kot pravi Maks Rutaf* zdaj drugačno prioriteto razvoja kraja, kot jo je imela prejšnja garnitura. Razen telefonije, sl bodo vsekakor prizadevali & razširitev že zdavnaj pretesnih pokopališč v Polhovem Grade" in Dvoru, čaka jih realizacij3 projektov pri obnovi cest (tel1 imajo v KS kar 68 kilometrov), še v letošnjem letu pa naj bi začeli obnavljati tudi veliko dvoran0 v krajevnem kulturnem dom" (arhitekt je že izdelal idejni pr°' jekt, zdaj potrebujejo še sam pr°' jekt in finančno kritje).
Na notranjih straneh objav' ljamo še nov statut KS. ,, B. v
KMETU FRANCIJU MALOVRHU JE POLOMILO PREK 3.000 SMREK
Pustošenje hujše od viharja
V gozdu je ležalo vsevprek. Takšnega razdejanja ne bi napravil niti najhujši vihar.
Kar niso dosegle roke, je bilo treba izvleči z vitlom, pritrjenim na traktor.
Ljudje dobre volje TD Briše obiskali najstarejše sovaščane
V novonastali občini Horjul-Dobrova-Polhov Gradec je tudi vas Briše, ki leži ob vznožju Lovrenca, preostali del pa se razteza po hribih daleč naokoli. Prav v tej vasici je bilo pred nekaj leti ustanovljeno turistično društvo, katerega člani so skoraj vsi vaš-čani in ti ljudje so ljudje dobre volje. Se posebno so neugnani člani upravnega odbora, saj se jim znova in znova porajajo nove ideje in na pomoč priskočijo vedno, kjer koli in kadar koli je to potrebno. Tako so se v najlepšem, duhovno najbogatejšem božično-novoletnem času, ko se ljudje obiskujejo in obdarujejo, odločili, da obiščejo svoje sovaščane, starejše od 70 let in zelo bolne oziroma nepokretne. Pripravili so skromna darila in se podali v zimsko idilo, ki jim je nekoliko otežila pot, vendar oza-ljšala to pohvale vredno humano dejanje. Najprej so se podali proti prijetnemu domovanju najstarejše vaščanke Ivane Eržen-Gutnkove mame, ki bo letos dopolnila 90 let. Vendar je leta dosti ne obremenjujejo, saj še z veseljem postori to in ono. Presenečena je opustila lupljenje krompirja in z veseljem ter radostjo sprejela ponudeno roko, darilo in vse, kar soji zaželeli. Nočemo priporočati opojne kapljice, vendar če nazdraviš s prijetno kmečko ženico pri devetdesetih, te obdajajo prijetni občutki. Mamca, tttdi vi ga spijte, saj če vam v življenju ni škodilo težko delo in trpljenje, vam tudi tale šnopček ne bo, soji prigovarjali.
Malo so pokramljali, nato so hitro nadaljevali pot, saj so načrtovali obiskati še nekaj ljudi in pot je bila zelo slaba. Ob slovesu se jim je toplo zahvalila, jim zaželela vse najboljše, pa naj vsaj še desetkrat pridejo. Obljubili so, da bodo. Med obiskovanci so bili še Terezija Škof, Roza Janša, Anica Stanovnik, Leopold Laz-nik, Franc Lamovec in Anica, Marija Košir, Franc Nartnik in Angela Dolinar—Klajeva mama, ki jo je kruta bolezen priklenila na posteljo. Vsi so jih prisrčno sprejeli in bili presenečeni nad obiskom, saj seje to v tem kraju prvič zgodilo. Upamo, da bodo to lepo dejanje ohranili in se zanj odločili večkrat na leto in jim tudi priskočili na pomoč, če bo potrebno.
Dragi bralci našega časopisa, bodimo vsi ljudje dobre volje in humanih dejanj ter z veseljem pomagajmo sočloveku.
Olga L.
Smrekovi gozdovi v Prosci, med Zaklancem in Dolenjo vasjo, pa vse tja gor do Korene, te dni nudijo žalostno podobo. Namesto ponjav zelenih smrekovih vrhov, štrlijo kvišku le polomljeni štrclji, obdani z razdejanjem, kakršnega ne bi napravil niti najsilovitejši letalski napad. Od 5.000 smrek, kolikor so jih nasadili pred desetletji, jih je prek 3.000 uničenih in ne bodo za nobeno rabo. Lastnik, Franci Malovrh, med domačini kar Rožnikov Franci, čigar kmetija sodi že pod Koreno, ima te dni čez glavo dela, da bo vsaj za silo pospravil razdejanje kraj ceste skozi Prosco, kamor najlaže pride s traktorjem.
»Potreboval bom najmanj dva meseca, da bom spravil vse to ven. Kar ni podrlo, je polomilo. Ta smreko vina zdaj ni za kaj, dobra bo le za celulozo ali pa za late za kozolce. Odškodnina? Da bi mi Gozdna dala vsaj toliko, da bi lahko čez potok (Prosca) napravil most,« pravi kmet Franci Malovrh, ki je »predah« pred novim sneženjem izkoristil za vlačenje polomljenega drevja iz gozda.
Branko Vrhovec
Sneg in žled sta lomila kot za stavo
Takšnega opustošenja, kot sta ga napravila nedavna snežna in ledena ujma, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V Prosci med Zaklancem in Dolenjo vasjo sta sneg in žled skoraj povsem uničila smrekov nasad (uničeni sta vsaj dve tretjini smrek), izruva-nih ali polomljenih je na tisoče sadnih dreves, kar nekaj domačij na polhograjskem pa tudi hor-julskem območju pa je ostalo tudi brez električnega toka in telefona. Drevje, ki se je zrušilo na cesto, je posebno oviralo promet na cestah Dobrova—Horjul, Dobrova—Polhov Gradec in skozi Prosco pa tudi na drugih cestah, ob katerih raste drevje. Razen smrek in borovcev, ki jim je v glavnem lomilo vrhove, so v gozdovih najbolj trpeli hrasti, še zlasti na neapnenčastih tleh z zrahljano zemljo in malo skal. Hrst je poleg kostanja že tako najbolj ogroženo drevo pri nas. Najmanj škode je ledena ujma napravila na mladem sadnem drevju, ki je prožnejše, ima pa tudi zdrave korenine. Kolikšna je skupna škoda na polomljenem drevju, še ni znano, vsekakor pa je ogromna.
B. V.
Priprave na 20-letnico nove šole
Letos bo minilo natanko 20 let, kar je Horjul dobil novo osnovno šolo. Objekt je bil šestindvajseti po vrsti, ki so ga zgradili s I. samoprispevkom občanov ljubljanskih občin (skupno so s tem samoprispevkom zgradili 50 šol) in osmi na območju nekdanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik.
Gradnjo novega šolskega poslopja je terjala predvsem huda prostorska stiska v stari osnovni šoli, ki sojo zgradili leta 1908 kot trirazrednico. Tako so bili prisiljeni uporabljati celo dodatne prostore v kulturnoprosvetnem in zadružnem domu. Zato je bil za tedanjo ravnateljico Anico Pogorelec nov prostornejši šolski objekt več kot nuja.
»Prostori v stari šoli so bili taki, da za sodobni pouk sploh niso bili več primerni. Z novo šolo pa so se naše učne razmere bistveno spremenile. Na voljo imamo 15 učnih prostorov, sodobno telovadnico, večnamenski prostor, lastno kuhinjo in prostorno rokometno igrišče. Takoj na začetku šolskega leta smo nameravali uvesti celodnevno šolo, toda za zdaj smo morali ta načrt zavoljo pomanjkanja denarja in uči-
teljev opustiti. Za prvo silo smo namenili dva prostora, kjer uvajamo dodatni pouk. Tako bomo lahko vpeljali več novih krožkov in drugih interesnih dejavnosti, ki jih doslej zavoljo pomanjkanja primernih prostorov nismo mogli.«
Novo šolo, gradilo jo je podjetje Ingrad iz Celja, so slovesno odprli 5. septembra 1976, uvod v otvoritev pa je bil Horjul-ski teden kulture, v katerem seje predstavilo več gledaliških skupin z območja KS Horjul. Šolo so poimenovali po I. bataljonu Dolomitskega odreda.
Hkrati z 20-letnico nove šole v Horjulu pa mineva tudi 135-letnica organiziranega šolstva v kraju nasploh. Redni pouk je stekel leta 1861 v stari hiši na Turnišah. Prvi učitelj Anton Pe-trovčič pa je bil hkrati tudi cerkovnik, organist in mrliški oglednik... Prvo pravo šolo so začeli graditi tri leta pozneje, leta 1864, in sicer na mestu nekdanje mež-nije (zraven farne cerkve). Do leta 1899 je bila šola le enorazred-nica, tedaj pa je deležni šolski svet dovolil, da sojo spremenili v dvorazrednico.
Branko Vrhovec
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec
objavlja prosto delovno mesto
— pisarniški referent
za opravljanje administrativno-tehničnih del, vodenje evidenc, urejanje dokumentarnega gradiva, vodenje upravnega postopka
Pogoji:
— IV.  ali  V.  stopnja  strokovne izobrazbe administrativne ali druge ustrezne smeri
— tri leta delovnih izkušenj
— znanje za opravljanje dela z računalnikom
— trimesečno poskusno delo
— samostojnost dela
— izpit ZUP
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi druge pogoje na podlagi Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Prijavo s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami ter dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 61356 Dobrova.
V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu je podrlo kozolec.
Vtem stoletju je bilo kar nekaj hudih zim
Letošnjo zimo si bomo zapomnili predvsem po veliki škodi, ki jo je povzročila, nikakor pa ne po visokem snegu ali hudem mrazu. Toda tudi takšnih zim je bilo v tem stoletju kar nekaj, prednjačijo pa zime v letih 1904,1929 in leta 1952.
Leta 1904 sta sneg in žled, tako kot letos, lomila drevje in podirala kozolce, petindvajset let kasneje, leta 1929, je naše kraje zajel pravi arktični val, leta 1952 pa je nasulo rekordno veliko snega.
»Devetindvajsetega leta je bilo tako mrzlo, da so mnogim ptičem dobesedno izstopile oči iz jamic. Tudi sam sem tedaj našel več zmrznjenih tu okoli naše hiše...,« je skusil bržkone najhladnejšo zimo v tem stoletju zdaj že pokojni Jože Mrzlikar z Vrzdenca. 15. februarja 1952 pa je v svoj koledar Jože Mrzlikar zapisal: »Sneg je končno ponehal. Zdaj gaje že 180 centimetrov. Toliko ga ni bilo tu pri nas že Vse od leta 1851...«
B. V.
(OB SREČANJU PRLEKOV1N PRIJATELJEV PRLEKIJE)
Prieki,
Trstenjak in kar nas je prjatlof
Kdo ga ne pozna, tega velikega človeka, akademika, doktorja in profesorja Antona Trstenjaka. Malokdo. Enak odgovor bi najbrž dobil, če bi vprašal, kdo ve, da je ta častitljivi mož Prlek, na kar je ponosen in so ponosni tudi drugi Prieki. Prav zato so ob njegovi 90. obletnici združili tradicionalno srečanje Prlekov in prijateljev Pr-lekije v Marpruku (Mariboru). Na srečanju je bila seveda uradni jezik mehko zveneča prleščina. Iz Ljubljane je odpeljal posebni vlak za Maribor, na katerem je bil tudi slavljenec prof. dr. Anton Trstenjak v družbi predsednika države Milana Kučana in njegove žene Štefke. Preostale vagone so zasedli kulturniki, gospodarstveniki in politiki, med njimi so prevladovali seveda slovenski vzhodnjaki. Srednji vagon smo zavzeli mi, kar nas premore horjulski Mešani pevski zbor. Upam si trditi, da je bilo v našem vagonu najbolj živo; vso pot smo peli in se dobro imeli. Še drugi so hodili k nam pogledovat, kaj se godi. Na železniški postaji v Mariboru smo hitro poska-kali iz vlaka, se postavili v zbor in visokima gostoma zapeli nekaj narodnih. Takoj nato je zaigrala godba na pihala in odkorakali smo do avtobusov in se z njimi odpeljali v dvorano Tabor. Tam je bi-
lo vzdušje po štajersko veselo, slavnostno in z dobro obilico do-nečih govorov. Na koncu je spregovoril tudi 90-lethi Trstenjak in nas navdušil z neverjetno svežino duha. Kako blago so zvenele njegove besede, ko je dejal: »Nismo mi vrženi v svet, kot to pojmuje nemški filozof Heidegger, ki pravi, da je naše življenje vrženost. Kmalu bo kdo dejal, da smo povr-ženi kot teleta v hlevu. Ne, Bog ne daj. Slovenci imamo lepši izraz za to. Slovenska matipovije svojega otroka. Torej naše življenje nipo-vrženost, ampak povitost. Naše življenje je povezanost, je dar in ljubezen...«
Dr. Trstenjak nam je vsem lahko vzor človeka in vzor Slovenca. Njegova pojava te mora navdati s pogumom, srčnostjo in vero v človeka. Daj nam Prlekija še takih ljudi! Tujec, nikdar sit, spet steza roko čez vinorodne gorice. Koga bomo krivili, če bomo spet hlapci? Srčnosti in trdne vere v prihodnost nam daj, zemlja, da bomo zmogli preživeti v svetu velikih.
In večja kot je moč v sebi zaprtega sovraštva do drugih, je moč naše pesmi. Slovenske pesmi so pesmi srca, z njimi lahko na lep način povemo, kdo smo in kakšni smo. Vsakemu, ki ga v teh čudnih časih obhaja dvom, kdo je in komu pripada, naj poje. Vsak, ki mu ni vseeno, naj poje.
Vlak je drdral skozi noč in pesem je donela, da so se kar vagoni širili. V Ljubljani smo se komaj mogli ločiti od prijateljev Prlekije iz Primorske dežele, ki bi nas najraje obdržali kar do Kopra. Blage volje smo posedli v svoje avtomobile in skozi nočno spokojno Ljubljano odbrneli nalahko ven iz mesta na zahod, kjer leži naša draga horjulska domača vas.
Primož Bizjan Horjul
Na podlagi 18. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list št. 72/93, 57/94, 14/95) in 5. in 42. člena statuta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Ur.l. št.42/95) je svet krajevne skupnosti Polhov Gradec na svoji 5. redni seji dne 22. decembra 1995 sprejel
STATUT krajevne skupnosti Polhov Gradec
1. STATUSNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Polhov Gradec (v nadaljevanju krajevna skupnost) je pravna oseba in kot taka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter je nosilec lastninske pravice na svojem premoženju.
Ustanovljena je na podlagi interesa prebivalcev in drugih prostorskih, zgodovinskih in upravno-gospodarskih razlogov.
2. člen
Krajevna skupnost obsega območja naslednjih naselij:
• Babna gora
• Belica
• Briše pri Polhovem Gradcu
• Dolenja vas pri Polhovem Gradcu
• Dvor pri Polhovem Gradcu
• Hrastenice
• Log pri Polhovem Gradcu
• Podreber
• Polhov Gradec
• Praproče
• Pristava pri Polhovem Gradcu
• Selo nad Polhovim Gradcem
• Setnica
• Setnik
• Srednja vas pri Polhovem Gradcu
3. člen
Krajevna skupnost ima svoj pečat okrogle oblike, premera 32 mm, z grbom v sredini in napisom: KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC, OBČINA DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC, REPUBLIKA SLOVENIJA.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Sedež krajevne skupnosti: Polhov Gradec, Polhov Gradec 13.
4. člen
Krajevna skupnost je konstituirana, ko je izvoljen svet krajevne skupnosti in sprejet statut krajevne skupnosti.
5. člen
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki se izvoli s tajnim glasovanjem.
Svet krajevne skupnosti volijo volilci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih let.
2. TEMELJNA NAČELA ZA ORGANIZACIJO IN DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
6. člen
Območje krajevne skupnosti je razdeljeno na 12. vaških skupnosti:
• Babna gora - Belica
• Briše
• Dvor - Dolenja vas
• Log - Hrastenice
• Polhov Gradec - novi del
• Polhov Gradec - stari del
• Praproče
• Pristava - Podreber - Ravnik
• Selo
• Setnica
• Setnik
• Srednja vas - Podreber
Organ vaške skupnosti je odbor vaške skupnosti.
3. PODROČJE DELA IN NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
14. člen
Krajani v krajevni skupnosti uresničujejo svoje skupne interese in potrebe tako, da preko svojih organov:
Na splošno:
• upravljajo in razpolagajo s premoženjem in sredstvi krajevne skupnosti,
• sprejemajo plane in programe razvoja krajevne skupnosti,
• dajejo pobude in soglasja k prenosu nalog iz občinske pristojnosti na krajevno skupnost.
Na področju gospodarstva, stanovanjske in komunalne dejavnosti:
• upravljajo in vzdržujejo komunalne objekte in naprave, pokopališče, ceste, vodovod, in druge javne površine, ki so v upravljanju krajevne skupnosti,
• sodelujejo v postopkih priprave in izdelave prostorskih planov in prostorsko izvedbenih aktov,
• organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva v obliki krajevnega samoprispevka ter v drugih oblikah za urejanje lokalnih potreb na svojem območju,
• skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v njihovem upravljanju.
Na področju družbenih dejavnosti:
• organizirajo in izvajajo aktivnosti na področju otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, šolstva in kulture, telesne kulture, športa in rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, varstva naravnega okolja, varstva interesov potrošnikov v delu in obsegu svojih pristojnosti,
• sodelujejo pri vzdrževanju objektov in naprav, namenjenih teles-novzgojnim in kulturnim dejavnostim,
• spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje, organizirajo in izvajajo razne oblike socialnega varstva; sosedska pomoč za starejše ljudi, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, sodelujejo pri izvajanju pomoči in nege na domu za starejše ljudi.
Na ostalih področjih:
• v vojni in miru izvajajo posamezne naloge na področju zaščite in reševanja krajanov,
• sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju občinske politike in nalog na območju krajevne skupnosti,
• izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
• opravljajo druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
4. OBLIKOVANJE IN PRISTOJNOSTI ORGANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI
a) Skupne določbe
15. člen
Organi krajevne skupnosti so svet krajevne skupnosti, nadzorni odbor in volilna komisija krajevne skupnosti.
Člani organov krajevne skupnosti opravljajo svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
Organi krajevne skupnosti se volijo za dobo štirih let.
16. člen
Delo organov krajevne skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov krajevne skupnosti, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah krajevnih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik sveta krajevne skupnosti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva organov krajevne skupnosti, ki so zaupne narave.
17. člen
Organi krajevne skupnosti in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov, odločitve pa sprejme z večino glasov članov, če zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače. V primeru sodega števila članov sveta krajevne skupnisti je ob polovici prisotnih članov svet sklepčen, če je prisoten tudi predsednik sveta, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov sveta, zanjo pa je glasoval tudi predsednik sveta krajevne skupnosti.
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani večjih naseljenih območij ustanovijo krajevno skupnost. Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo tudi četrtne in vaške skupnosti.
8. člen
Krajevna skupnost se lahko združi z drugo krajevno skupnostjo, o čemer odločata obe skupnosti.
Del naselja, eno ali več naselij se lahko odcepi od ene in priključi k drugi krajevni skupnosti, o čemer odločata obe skupnosti.
9. člen
Pobudo o oblikovanju krajevne, vaške ali četrtne skupnosti in druge statusne spremembe krajevne skupnosti da zbor krajanov ali svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti mora o pobudi za ustanovitev skupnosti za združitev z drugo skupnostjo ali spremembo območja skupnosti oziroma za odcepitev ali priključitev dela območja skupnosti k drugi skupnosti, na teh območjih organizirati javno razpravo na zborih občanov.
Odločitve iz 7.,8. in 9.člena se sprejemajo z referendumom.
10. člen
Krajevna skupnost se lahko sama ali v povezavi z drugimi krajevnimi skupnostmi izloči iz občine in ustanovi kot svoja občina, če se za to na referendumu odloči večina volilcev tega območja, ki so glasovali in če so izpolnjeni vsi pogoji za občino, kot jih določa zakon.
11. člen
Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
12. člen
Krajani se lahko s peticijo ali drugo pobudo obračajo na katerikoli organ krajevne skupnosti.
13. člen
Krajevna skupnost lahko za svoje območje določi krajevni praznik, grb in zastavo.
Območje krajevne skupnosti je lahko v naravi označeno.
b) Svet krajevne skupnosti
18. člen
Svet krajevne skupnosti je najvišji organ krajevne skupnosti.
19. člen
Svet krajevne skupnosti sestavljajo po en član iz vsake vaške skupnosti, če ima ta manj kot 180 imetnikov volilne pravice in po dva člana iz vsake vaške skupnosti, ki ima več kot 180 imetnikov volilne pravice.
Svetniki na konstitutivni seji izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Svet lahko imenuje tajnika krajevne skupnosti, ki pomaga predsedniku sveta pri delu, vodi zapisnike ter opravlja druge operativne in administrativne naloge, ki mu jih naloži svet ali predsednik.
20. člen
Redne volitve v svete krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Na volitvah smejo sodelovati le imetniki volilne pravice s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti.
21. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti predlagajo politične stranke, volilci na zborih občanov in skupine občanov z zbiranjem izjav o podpori kandidatom.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti in odborov vaških in eventuelnih četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila zakona o lokalnih volitvah in občinskega statuta.
Svet krajevne skupnosti sprejme pravilnik, ki podrobneje ureja potek volitev.
22. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
• Sprejema statut krajevne skupnosti.
• Sprejema poslovnik sveta krajevne skupnosti.
• Sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti.
• Sprejema letni program dela krajevne skupnosti.
• Sprejema ostale akte iz pristojnosti krajevne skupnosti.
• Imenuje predsednike in člane delovnih teles sveta krajevne skupnosti.
• Odloča o predlogih delovnih teles.
• Daje predloge za razvoj gospodarstva ter predlog za reševanje komunalne in stanovanjske problematike v krajevni skupnosti.
• Predlaga razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka.'
• Skrbi za uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, ki so v njegovi pristojnosti.
• Na svojem področju spremlja problematiko s področja socialnega varstva ter predlaga ukrepe za njihovo razreševanje.
• Daje predhodno soglasje občinskemu svetu, kadar le-ta odloča o zadevah, ki se nanašajo na bistvene interese krajevne skupnosti, v drugih primerih pa daje predhodno mnenje na zaprosilo občine. Predhodno mnenje mora podati v 15 dneh.
• Ugotavlja potrebo in ukrepe za izvajanje določenih aktivnosti lokalnega pomena svoje vaške skupnosti.
• Sprejema program dela krajevne skupnosti in ga posreduje občine za potrebe oblikovanja proračuna.
• Skrbi za izvajanje nalog v okviru razpoložljivih sredstev in zmogljivosti.
• Odloča o zadevah, za katere ga pooblasti občinski svet.
• Opravlja druge naloge v skladu z zakonom, občinskimi akti in tem statutom.
23. člen
Svet krajevne skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti. Do izvolitve novega predsednika sveta krajevne skupnosti vodi sejo najstarejši član sveta.
24. člen
Člani sveta krajevne skupnosti izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednika pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
25. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
• Predstavlja in zastopa krajevno skupnost,
• predlaga v sprejem letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, predlaga letni program dela krajevne skupnosti,
• skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev sveta krajevne skupnosti,
• opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga statut krajevne skupnosti ali poverijo občinski organi.
26. člen
Kandidat za predsednika je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik je razrešen, če se z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov predsednik.
Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
27. člen
Svet krajevne skupnosti se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsed^ nik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na obrazloženo pobudo obeh podpredsednikov, tretjine svetnikov, nadzornega odbora ali 20 imetnikov volilne pravice.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti vsaj enkrat letno in sicer pred obravnavo občinskega proračuna.
28. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne. Če to terja javni inetres, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
29. člen
Svet krajevne skupnosti ima lahko svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela in postopek odločanja.Svet sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Poleg statuta in poslovnika lahko svet krajevne skupnosti sprejme še druge pravilnike in splošne akte, s katerimi krajevna skupnost al' svet krajevne skupnosti ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
c) Delovna telesa sveta
30. člen
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi komisije in druga staln^ ali občasna delovna telesa za preučevanje vprašanj z njegovega delovnega področja in za spremljanje izvajanja raznih aktov sveta krajevne skupnosti.
31. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednja delovna telesa:
• odbor za komunalo in urbanizem,
• odbor za vodovod,
• odbor za kulturo, šolstvo, šport in turizem,
• finančno komisijo,
• komisijo za vloge in pritožbe.
Svet krajevne skupnosti lahko po potrebi ustnovi še druga stalna a'1 občasna delovna telesa.
32. člen
Delovno telo ima najmanj 3 (tri) in največ 12 (dvanajst) članov.
Delovna telesa sveta krajevne skupnosti sestavljajo člani sveta kr3' jevne skupnosti in krajani. Več kot polovica članov delovnega tele^ mora biti iz vrst članov sveta krajevne skupnosti.
Predsednik delovnega telesa je član sveta krajevne skupnosti.
33. člen
Delovno telo v okviru svojega delovnega okvira predlaga sve'!j krajevne skupnosti v sprejem odločitev iz njegove pristojnosti in pr!' pravlja ter predlaga sprejem pravilnika in drugih aktov iz svoj8 pristojnosti.
34. člen
O izvolitvi članov odbora ali komisije se glasuje javno ali tajno n* podlagi liste kandidatov.
Člani odbora ali komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo g'* sovala večina članov sveta krajevne skupnosti.
Če lista ne dobi zadostnega števila glasov, se člani volijo posam1' no na podlagi javnega glasovanja. ,j
Svet krajevne skupnosti lahko z večino glasov vseh članov izv° nove člane delovnega telesa.
č) Nadzorni odbor
35. člen
Nadzorni odbor ima 3 (tri) člane. Nadzorni odbor:
• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem krajevne skupnosti,
• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna krajevne skupnosti,
• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.
36. člen
Člane nadzornega odbora imenuje svet krajevne skupnosti izmed krajanov krajevne skupnosti.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta. Listo kandidatov določi predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi predlogov najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta krajevne skupnosti oziroma njihovi ožji družinski člani, člani delovnih teles sveta krajevne skupnosti in drugi javni uslužbenci, ter člani organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
d) Volilna komisija
37. člen
Volilna komisija ima predsednika in dva do štiri člane, ki jih na predlog predsednika sveta krajevne skupnosti izvoli svet krajevne skupnosti za mandatno dobo štirih let.
Volilna komisija mora biti izvoljena šest mesecev pred rednimi volitvami za svet krajevne skupnosti.
38. člen
Volilna komisija je svetu krajevne skupnosti odgovorna za izvedbo volitev v svet krajevne skupnosti in za izvedbo referenduma v krajevni skupnosti ter je v okviru svojih pristojnosti samostojna.
Njena pooblastila so določena s pravilnikom, ki ureja volitve.
Pravilniki, kijih sprejme svet krajevne skupnosti, ji lahko naložijo tudi druge naloge in pooblastila.
39. člen
Funkcija predsednika in članov komisije preneha z izvolitvijo novega predsednika oziroma Članov. Do primopredaje morajo opravljati tekoče posle.
40. člen
Predsednik in člani volilne komisije ne morejo biti hkrati kandidati na volitvah v svet krajevne skupnosti.
5. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
41. člen
Neposredne oblike odločanja krajanov o lokalnih zadevah so zbor krajanov, zbor vaških skupnosti, referendum in ljudska iniciativa.
a) Zbor krajanov in vaških skupnosti
42. člen
Krajani na zborih krajanov ali vaških skupnosti:
• razpravljajo o zadevah lokalne samouprave,
• razpravljajo o delu krajevnih, vaških in občinskih organov,
• razpravljajo o povezovanju z drugimi krajevnimi skupnostmi ter o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
• razpravljajo o izločitvi krajevne skupnosti iz občine
• dajejo mnenja oziroma pobude v zadevah iz prejšnjih alinej,
• opraljajo druge zadeve, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
43. člen
Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti ali župan na lastno pobudo ali na zahtevo ali pobudo občinskih organov, sveta krajevne skupnosti ali najmanj 5% krajanov.
Zbor vaških skupnosti skliče predsednik sveta krajevne skupnosti, predsednik vaškega odbora ali župan pod istimi pogoji kot jih navaja prvi odstavek tega člena.
b) Referendum
44. člen
Svet krajevne skupnosti lahko na svojem območju izvede referendum:
• o kakšni svoji odločitvi,
za uvedbo krajevnega samoprispevka in drugih zadev lokalnega pomena,
• za zadeve določene z občinskim in tem statutom,
• za zadeve določene z zakonom.
Svet krajevne skupnosti razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva deset odstotkov volilcev v krajevni skupnosti.
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi krajani, ki so imetniki volilne pravice.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
45. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi volilna komisija krajevne skupnosti.
Glede glasovanja in drugih vprašanj se smiselno uporabljajo zakon o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
c) Ljudska iniciativa
46. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v krajevni skupnosti lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta krajevne skupnosti ali drugih organov krajevne skupnosti.
47. člen
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveta krajevne skupnosti, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge organe krajevne skupnosti, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz 46. člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
6. NAČIN FINANCIRANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI
48. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s premoženjem upravljati po načelu dobrega gospodarja.
Svet krajevne skupnosti odloča o pridobitvah in odtujitvah premičnin in nepremičnin.
Odtujitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov sveta krajevne skupnosti.
49. člen
Stanje premoženja in obveznosti se ugotavljajo in prikazujejo v skladu z računovodskimi načeli in predpisi.
Poslovne rezultate svet krajevne skupnosti redno spremlja in ugotavlja, najmanj pa dvakrat letno.
Kontrolo nad poslovanjem izvaja nadzorni odbor, ki redno, najmanj pa enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojih ugotovitvah.
50. člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb in interesov krajanov krajevna skupnost pridobiva sredstva:
• iz proračuna občine za opravljanje nalog, kijih župan in občinski svet določita v letnem planu občine,
• iz proračuna občine za opravljanje nujnih nalog krajevne skupnosti in za
• financiranje nalog, ki jih občina prenese v upravljanje krajevni skupnosti .
• s samoprispevkom krajanov,
z delovnimi prispevki, prispevki od vodarine in drugimi oblikami
• zbiranja sredstev,
• s prostovoljnimi prispevki krajanov, podjetij in organizacij,
• na druge načine v skladu z zakonom.
S tako pridobljenimi sredstvi krajevna skupnost razpolaga v svojem imenu in za svoj račun.
51. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun krajevne skupnosti.
Proračun krajevne skupnosti sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
Proračun je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov sveta krajevne skupnosti.
52. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme svet krajevne skupnosti zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi dohodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
7. SPREMEMBE STATUTA
53. člen
Obrazloženo pobudo za spremembo tega statuta lahko da ena četrtina članov krajevnega sveta. Sprememba statuta je sprejeta v kolikor za to glasuje najmanj dve tretjini vseh članov krajevnega sveta.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Statut je temeljni splošni akt krajevne skupnosti in se sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti.
55. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od sprejetja dalje.
56. člen
Določbe drugih predpisov krajevne skupnosti, ki so v nasprotju s tem statutom, se morajo uskladiti najkasneje v roku štirih mesecev po objavi tega statuta.
Polhov Gradec, 22.12.1995
Predsednik sveta KS Polhov Gradec Maksimiljan Rutar, l.r.
Skozi igro do prvih korakov na snegu
Večina otrok si danes ne more privoščiti smučanja na domačih in tujih smučiščih, čeprav za učenje prvih korakov na snegu zadostuje »domači« hribček.
Pa vendar smo se v našem vrtcu na Dobrovi dogovorili za zimovanje v Kranjski Gori.
Zelje vseh nas (vzgojiteljic, staršev in otrok) so bile, da bi otroci preživeli teden dni v okolju, ki ni ne vrtec ne dom.
Cilji staršev in vzgojiteljic niso bili le učenje prvih korakov na snegu, temveč socialna zrelost otrokovega oblikovanja svoje lastne podobe, rast samostojnosti, pridobivanje novih prijateljev, dobro počutje med vrstniki,...
Prijetno bivanje v domu ZPM Bežigrad in dobro počutje otrok v novem okolju je pripomoglo k uresničevanju ciljev in želja.
Sama zelo rada smučam in uživam na snegu. To veselje sem prenašala tudi na otroke.
Večina otrok iz skupine je prvič »zakorakala« s smučmi na «pravem« smučišču.
Otroci so skozi igro hitreje napredovali. Različna gibanja v igri so omogočala, da so občutili svoje telo, ga usmerjali, z njim upravljali in mu določali mesto v prostoru. Posamezne vrste gibanja so povezovali, utrjevali.
Preden smo pričeli zavijati po strmini, smo osvojili številne naloge:
— nošenje smučk,
— hoja v smučarskih čevljih,
— natikanje in snemanje smučk,
— hoja in drsenje na smučeh (na ravnini),
— padanje in vstajanje po padcu (igra: DAN-NOČ),
— obračanje,
— vzpenjanje,
— smuk naravnost po blagi strmini,
— prehajanje iz visoke v nizko prežo,
— zavijanje po blagi strmini.
»Postaviti« 23 otrok na smuči ni mačji kašelj, pa vendar so po dveh dneh otroci že drseli na smučeh (s pomočjo treh vzgojiteljic). Po igri »lokomotiva in vagonček« je večina otrok že želela »smučati«.
Počasi smo se vzpenjali po strmini, toda vedno više in više. Otroci so vozili smuk skoraj brez padcev.
Smuk po strmini in iztek v postavljeni cilj je otroke navduševal, tako da so se vedno lažje in hitreje vzpenjali po strmini in se zopet spustili proti cilju.
Naravni tekmovalni duh je otrokom dajal novih moči za zavijanje po strmini.
Dobra volja, smeh in veselje do smučanja so pomagali tudi manj »hitrim« smučarjem.
Naslednji dan smo že zavijali po blagi strmini mimo oznak (rokavic, palic). »Vozimo slalom,« so vpili smučarji svojim vrstnikom.
Lačni želodčki so nas vabili v dom na dobro kosilo in tako smo končali prekratko dopoldne na snegu. Nasmejani, rdečih lic in ob prepevanju pesmic smo si skrajšali pot do doma.
Po kosilu smo izkoristili čas za igro, pisanje razglednic domačim in počitek. Toda ne predolgo! Kajti veselili smo se zopet strmine, tokrat na saneh. Na saneh so se vsem otrokom usta raztegnila do ušes. Sankali smo se do mraka in še malo in se vračali v dom ob praznično razsvetljeni Kranjski Gori. Ob pogledu na lepe izložbe in obujanju spominov na »smučarijo« in »sankarijo« utrujenosti sploh nismo čutili.
V domu smo se okrepili s sladko malico, potem pa že čakali na toplo, dišečo večerjo. Po napornem dnevu je hrana še kako teknila.
Za igro ali ples, skrivanje po sobah je bilo še vedno dovolj energije.
Tema seje spustila in čas za sladke sanje je še ta-
ko prehitro prišel.
A zopet je prišlo novo jutro in zopet nove želje otrok po zimski igri.
Čas zimovanja seje prehitro iztekel in radost na otroških licih je zbledela, vendar ne za dolgo. »Povsod je lepo, doma še lepše!« smo si rekli ob prihodu na Dobrovo.
Spomini pa so ostali globoko v vsaki otroški duši in če vanjo pobrskaš, oživijo.
Zapisala vzgojiteljica iz vrtca pri OŠ Dobrova Antonija Bozovičar
Spominček na prijetne, vesele dni
Sonček ogrej naša lička!
4* * 4
Sanke, kam hitite, sanke, kam drvite, ne levo ne desno, le naravnost peljite!
Hi, konjiček, hi, meni se mudi, želodček prazen je, hrana dobra tekne že!
Doživetja popisana in narisana
Sem vzgojiteljica v vrtcu pri OŠ Dobrova. Skupaj s sodelavko vodiva skupino 24 malih šolarjev. Med otroki je že kar nekaj takih, ki znajo pisati in brati. Ti otroci so v svoje zvezke napisali že nekaj »spisov«. Prispevki so nastajali v vrtcu po pogovoru o praznovanju Novega leta.
V januarju smo bili na zimovanju v Kranjski Gori. Otroci so svoja doživetja narisali in opisali v svoje zvezke.
Lepo in toplo Vas pozdravljajo
mali šolarji z vzgojiteljico Tonko Bozovičar
ŽUPANOVA BESEDA
POVABILA K SODELOVANJU
Kaj je osnovna naloga občine? Ali je samo to, da rešujemo - z zakoni predpisane naloge? Pomeni dosežek naštetega splošno blagostanje?
Odgovor razkrivajo manjše skupnosti - družine - če bi zadoščali komunalni in ostali materialni pogoji, bi tudi v novih hišah živeli sami srečni ljudje. Pogled v soseščino nam torej potrjuje, da sreča ni le v materialnem, pač pa v kvaliteti medsebojnih odnosov - v trajnem sodelovanju med ljudmi ne glede na življenjke ovire in vsakdanje probleme.
Glavna naloga župana in občine je torej v delu za mir in edinost občank in občanov. Ljudje smo različni, pošten pristop pa skupnost dodatno bogati. Srečen sem tam, kjer ste radi in z veseljem v družini, med sosedi, torej tam, kjer vladata ljubezen in sožitje med vsemi člani.
Ob medsebojnih odnosih pa razpolagamo tudi s svojim časom in denarjem. Mnogim je težje pogrešiti čas kot denar. Želim Vam torej, da bi našli čas zase, za svoje bližnje in za sosede! Le na ta način si bomo blizu tudi v stiskah. Zaupajmo si in s tem obnavljajmo medsebojne vezi.
Mnogim je denar nadomestil ljubezen do bližnjega, saj je jasno, da ga ni nikoli dovolj in da apetiti rastejo vzporedno s količino. Predj ali slej ugotovimo, da se z denarjem ne da kupiti prave ljubezni in ne zdravja.
Dan, teden, leto je hitro na okoli, prav tako kot bo tudi to stoletje. Kakšna bo popotnica za nove čase, je torej odvisno samo od nas in naše korajže, zato obogatimo skupnost s svojo živo - aktivno prisotnostjo.
H KULTURNI PRENOVI
Februarje mesec kulturne prenove v družini in med sosedi. Merilo za kulturno osveščenost prav gotovo ni le obisk kulturne prireditve, kot to velja za mesto, pač pa moramo s kulturo neprestano živeti in jo sooblikovati, najsi bo v vlogi izvajalca ali opazovalca.
Lansko leto smo se voditelji skupnosti med seboj spoznali, letos pa vas vabim, da nam, občankam in občanom - preko občine, čimprej predstavite načrtovane aktivnosti.
K SPLOŠNI VARNOSTI
Sneg je pokazal na nove nevarnosti, ki nas ogrožajo s streh. Zato izkoriščam priložnost in vas vabim v nakup snegobranov. Gotovo jih kdo izdeluje tudi v naši občini. Imajo pa jih tudi pri Vadnjalu - na Poljanski 42 (tel. 312-427). V zvezi z pluženjem pa velja pravilo, da pločnike čistijo mejaši, prav tako, kot tudi pospravljajo svoje podrto drevje lastniki.
K ČUTU HVALEŽNOSTI
Občinski proračun ni last župana ali svetnkov! Zaupali ste nam le kjuč delitve. Denarje naša skupna lastnina. V tem spoštovanju torej predlagam in pričakujem, da vsi uporabniki proračuna poudarjajo sponzorstvo občine. Izvoljeni pa si prizadevamo sredstva čimbolj pošteno razdeliti po celi občini.
K ČUTU POZORNOSTI
Zahvaljujem se vsem dobrotnikom za vsa voščila ob praznikih in Janezovem rojstvu. Tudi to je dokaz življenja v občini. Izkoriščam priložnost in vas vse povabim, da lepo novoletno navado izkoristimo tudi med letom, na primer tako, da pokličemo znance tudi ob go-dovnih dneh in drugih ljubilejih.
ŽUPANOVE ZAHVALE
1. Družini Trobec za izkazano prednovoletno uslugo občinskemu svetu, ki je imel svojo 14. sejo v Galeriji pri Poku.
2. Občinski upravi: Ivanki Stražišar, Alenki Popit, Ančki Petrič, Geni Drašler, Milanu Stojilkoviču, Janezu Kovačiču in vsem zunanjim sodelavkam in sodelavcem za dosedanje sodelovanje z željo, da bi dobro sodelovali tudi v prihodnje.
3. Občinski volilni komisiji irr vsem njenim sodelavcem, ki pripravljajo vse potrebno za volitve v krajevne svete, seveda z željo, da bi težko delo z veseljem opravili in priporočilom, da jim pri opravilu pomagamo tudi vse ostale občanke in občani.
4. Vsem voditeljem skupnosti in institucij za uspešno sodelovanje z novo občino Brezovica. Z željo, da bi se sodelovanje krepilo tudi v prihodnje.
5. Vsem občankam in občanom, ki mi osebno ali v pisni obliki pomagate z nasveti ali kritikami reševati posamezne probleme v občini. Vse Vaše predloge hranim in »preizkušam v praksi« v prihodnjih številkah Našega časopisa pa bom tudi poročal o premikih na teh področjih.
ŽUPANOVE NOVICE
Odprtje OMW servisa mi je podžgalo nove moči za napredek in razvoj občine. Tako smo se že naslednji teden sestali naodgovornejši predstavniki občine, Pošte Slovenije, Telekoma in upravne enote Vič, v zvezi z graditvijo nove pošte na Brezovici.
Z direktorjem Nove LB pa se dogovarjam o postavitvi bankomata in odprtju poslovalnice v naši občini.
V zvezi z zadevo SA.TE.ING.d.o.o., Ljubljana, smo prejeli odgovor Tržnega inšpektorata RS, v katerem sporočajo, da so dne 22.11.1995 pregledali celotno poslovanje. Pri tem so ugotovili določene pomanjkljivosti in ukrepali skladno s svojo pristojnostjo. Inšpektorat je podal naslednje mnenje:
- pred pobiranjem vplačil, bi morala pravna oseba zagotoviti izvedbo projekta, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ter soglasje vseh zemljišč preko katerih bi trasa potekala
- izvajalec je pridobil samo lokacijsko dovoljenje, katerega veljavnost je podaljšana do 7.6.1996
- predmetna zadeva je zaradi kršitve pogodbe po upravni poti nerešljiva, zato predlagamo, da posamezni naročniki postavijo firmi, kot pogodbeni stranki nov rok, v katerem mora le-ta svoje obveznosti iz pogodbe izpolniti ali vrniti vplačane zneske
- v primeru neizvedbe v novem roku ali zavrnitve vračila zneska, mora vsak naročnik v svojem imenu sprožiti civilnopravni spor pri pristojnemu sodišču zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil. Odgovore je sestavil tržni inšpektor g. Pavel Peter Gorše. Prizadete stranke pa se organizirajo v okviru KS Dragomer.
Drago Stanovnik
V OBČINI BREZOVICA BO 3. MAREC POMEMBEN DAN
Volitve v krajevne svete
V Občini Brezovica bomo 3.marca 1996 prvič volili nove krajevne svete posameznih krajevnih skupnosti.
Volilna komisija je na svojih sejah sestavila rokovnik volilnih opravil in potrdila volilne enote in volišča.
Volilni imeniki so razgrnjeni od 29.1.1996 dalje na posameznih krajevnih skupnostih.
Ob tej priliki OVK naproša dosedanje svete krajevnih skupnosti in tajnike krajevnih skupnosti za pomoč pri izvajanju volilnih opravil in koordinacijo med volilci, volilno komisijo KS in OVK.
PREGLED VOLILNIH ENOT IN VOLIŠČ
1. VOLILNA ENOTA ŠT. 1
- KS BREZOVICA
Volišče št. 01 in 02, Obe volišči bosta v Gasilskem domu Brezovica
V volilni enoti št. 1 se voli 9 članov krajevnega sveta.
2. VOLILNA ENOTA
ŠT 2 - KS
VNANJE GORICE
Volišče št. 01, Volišče bo v Domu kraja-nov v Vnanjih Goricah
V volilni enoti št. 2 se voli 9 članov krajevnega sve a.
3. VOLILNA ENOTA ŠT. 3 - KS NOTRANJE GORICE
- PLEŠIVICA
Volišče št. 01 in 02, Obe volišči bosta v Zadružnem domu Notranje Gorice
V volilni enoti št. 3 se voli 9 članov krajevnega sveta.
DRUŽBA IN NARAVA
Živimo v prelomnih časih, ki zahtevajo od nas jasne odločitve. Z navideznimi spremembami se le slepimo in zmanjšujemo razsežnosti mirnega in varnega življenja.
Resnost napisanega potrjujeta tudi nezaupanje in razvrednotenje družbe in njenih sestavnih
4.
VOLILNA ENOTA ŠT. 4
-KS PODPEČ -PRESERJE
V volilni enoti št. 4 se skupno voli 13 članov krajevnega sveta. Volišča, ki obenem predstavljajo podenoto za posamezni kraj so: Volišče št. 01 - vas Podpeč in delno vas Jezero,
- volišče je v GD Podpeč.
V volilni enoti št. 4/1 se volijo 3 člani krajevnega sveta.
Volišče št. 02 - vas Jezero in Planinca,
- volišče je v GD Jezero
V volilni enoti št. 4/2 se volijo 3 člani krajevnega sveta.
Volišče št. 03 - vas Preva-lje pod Krimom,
- volišče je v KS Pod-peč-Preserje
V volilni enoti št. 4/3 se voli 1 član krajevnega sveta.
Volišče št. 04 - vas Go-ričica,
- volišče je v GD Goričica
V volilni enoti št. 4/4 se voli 1 član krajevnega sveta.
Volišče št. 05 - vas Kamnik pod Krimom,
- volišče je v GD Kamnik
V volilni enoti št. 4/5 se volijo 3 člani krajevnega sveta.
Volišče št. 06 - vas Pre-serje,
- volišče je v Mali dvorani Preserje
V volilni enoti št. 4/6 se voli 1 član krajevnega sveta.
Volišče št. 07 - vasi Gorenja in Dolenja Brezovica, - volišče je v Mali dvorani Preserje
V volilni enoti št. 4/7 se voli 1 član krajevnega sveta.
5. VOLILNA ENOTA ŠT. 5
- KS RAKITNA
Volišče št. 01,
- Volišče je v podružnični OŠ Rakitna.
V volilni enoti št. 5 se voli 7 članov krajevnega sveta.
Občinska volilna komisija je na podlagi 112. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,7/94,33/94 in 70/95) na seji, dne 17. 1. 1996, sprejela naslednji
ROKOVNIK
ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA REDNE VOLITVE KRAJEVNIH SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI BREZOVICA, VNANJE GORICE, NOTRANJE GORICE - PLEŠIVICA, PODPEČ - PRESERJE IN RAKITNA,
KI BODO 3. 3.1996
DATUM	DAN	VSEBINA
28. 12. 1995	1. dan	Razpis volitev in dan, s katerim prično teči roki za izvedbo volitev
4. 1. 1996	8. dan	Občinski svet sprejme Odloke o določitvi volilnih enot in število posameznih krajevnih svetov
6. 1. 1996	10. dan	Vložitev zahteve za sklic zborov volilcev v KS
7. 2. 1996 do 19. ure	25 dni pred glasovanjem	Pri občinski volilni komisiji je potrebno vložiti kandidature oz. liste kandidatur za člane krajevnih svetov posameznih KS
7. 2. do 12. 2. 1996		Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidature
12. 2. 1996		Določitev seznama kandidatur oz. list kandidatov (žrebanje)
16. 2. 1996		Javna objava seznamov list kandidatur po posameznih KS
26. 2. 1996		Volilci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti
27. 2. 1996	6 dni pred glasovanjem	Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občinski volilni komisiji
27. 2. 1996		Predstavniki kandidatur oz. list kandidatov lahko predložijo sezname zaupnikov
29. 2. 1996		Predčasno glasovanje na sedežu OVK Tržaška c. 390, od 8. — 15. ure
29. 2. 1996		Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo na OVK, da želijo glasovati na svojem domu
1. 3. 1996 ob 24.00 uri	24 ur pred dnem glasovanja	Zaključek javne volilne propagande
3. 3. 1996		SPLOŠNO GLASOVANJE
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
skupnosti. Mnogi starši, vzgojitelji in učitelji vidijo preživetje žal le v izkoriščanju narave in družbe. Vrednoti naravo in družbo sta torej nadomestili dobiček in izkoriščanje, zato narava umira in družba propada.
Dobro pa je, da med nami delujejo tudi vsem koristne skupnosti in društva, ki ne propadajo in nam vsem kažejo pravo pot. V njih si člani prilagajamo med se-
boj, kar koristi vsakemu posebej in vsem skupaj.
Zato sooblikujmo skupnosti in družbo ter obnavljajmo naravo tudi s svojim prilagajanjem skupnim potrebam! Drago Stanovnik
ČESTITKA
Vimenu Slovenske ljudske stranke čestitam Vašemu županu Dra-
OVK BREZOVICA Predsednica Ivanka Stražišar
gu Stanovniku in njegovi ženi Marti ob veselem dogodku v njegovi družini - rojstvu sina Janeza-Odločnost v besedah in dejanjih nam je v današnjih časih še kako potrebna. Odprtost za življenje pa je tudi znamenje optimizma za narod in domovino. Izkoriščam priložnost in pozdravljam tudi vse bralke in bralce Našega časopisa in Vam želim vse dobro.
Marjan Podobnik
VABILO NA STROKOVNA PREDAVANJA
Vljudno Vas vabimo na strokovna predavanja, kijih prirejamo pod geslom: »ŽIVLJENJE NAŠE VSAKDANJE«.
Predavanja so brezplačna in bodo VSAK ČETRTEK ob 18.00 uri (razen četrtka, 8.2.1996, ker se prestavi na SREDO, 7. 2. 1996) v sejni dvorani nekdanje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7.
Predavanja bodo trajala približno 45 minut, sledila pa jim bo bodo zajemali snov iz našega vsakdanjega življenja.
URNIK PREDAVANJ:
7. 2. 1996
Dana Batič, dipl. soc: Starostniki in starostno varstvo 15. 2. 1996
Vera Klemenčič, dipl. phil. Jezik naš vsakdanji 22. 2. 1996
dr. StankoBuser: Človekov dolg do narave 29. 2. 1996
dr. Berta Jereb: Ali kršimo človekove pravice težko bolnih
otrok?
7. 3. 1996
dr. Janez Podobnik: Socialna pravičnost na preizkušnji 14. 3. 1996
Mirjana Hafnar, dipl. defektolog: Komuniciranje slepih v okolju
videčih
21. 3. 1996
mag. Marija Kodel: Zdrava prehrana 28. 3. 1996
Marjan Podobnik, dipl. ing.: Vizija SLS za prihodnost Slovenije 4. 4. 1996
mag. Jožica Rozman: Podeželje okolice Ljubljane 11. 4. 1996
Stane Žerovnik: Promet v Ljubljani
ZNANJA NI NIKOLI PREVEČ, ZATO PRIDITE!
Predsednika Ženske zveze pri Mestnem odboru SLS Ljubljana Vera Buser
BRANE ČOŽ
Kdor ljubi glasbo,
ne more biti slab človek
Ko pozvonim pri Branit u v Notranjih Goricah, me popelje v prijetno, v starinskem stilu opremljeno izbo. Vsepovsod ležijo stare harmonike, lajne, na mizi citre, v kotu pianino, kot v pravem muzeju inštrumentov.
Na steni visijo tri ure v enako častitljivih letih, in vsaka kaže drugačen čas. Postane mi jasno, da tukaj čas ne igra nobene vloge; le spretni prsti, glasba prijatelji in dobra volja med njimi. Kaj hitro se z Branetom ob zvokih najrazličnejših inštrumentov za-pleteva v zanimiv pogovor.
Gospod Brane, se lahko za začetek predstavite?
Moje krstno ime je pravzaprav Franc, vendar me vsi kličejo kar Brane. Rodil sem se blizu Mokronoga na Dolenjskem, kjer sem preživel svoje otroštvo, nato sem se vpisal na poklicno šolo na Vrhniki in se izučil za mizarja. S prvo plačo sem si kupil majhno harmoniko, saj me je glasba zanimala že od malih nog. Ko sem odslužil vojaški rok, me je pot zanesla v Ameriko (New Jersey), vendar me je domotožje kaj kmalu, po šestih letih, prignalo nazaj v domovino. Zdaj sem star 52 let in že 24 let živim v Notranjih Goricah.
Preživetje se z zelo zanimivim poklicem, coklarstvom.
Da, toda sprva sem izdeloval ornarnentni parket za gradove. To delo je zelo zamudno, saj za kvadratni meter zlahka porabiš 30 ur. V poštev pridejo vse vrste lesa, od mahagonija do hrasta. Tudi parket v tej sobi sem sam izdal, in sicer iz parketinških drv, da sem porabil odpadke, ki so jih sicer metali stran. Cokle delam zadnjih petnajst let, sedaj le še sezonsko. Pomembno je namreč, da so narejene iz jelševega lesa. Tega je na Barju sicer polno, vendar ni primerne debeline, zato ga moram kupovati drugje. Zato se trenutno največ ukvarjam s copatarstvom.
Najbrž jih je malo v naši občini 'n na okrog, ki bi vas ne poznali po vašem zanimivem konjičku, to je niuziciranju in zbiranju starih glasbil ter starin nasploh.
Z glasbo se ukvarjam od svojega štirinajstega leta, ko mi je stric za birmansko darilo kupil majhne orglice. Kmalu sem se, še vedno z velikim veseljem, naučil še igranja na harmoniko. Odtlej strastno zbiram stare inštrumente, na katere seveda z veseljem zaigram. Poleg njih pa zbiram tudi druge antikvitete, zlasti pohištvo v staronemškem stilu.
Kaj vse obsega vaša zbirka starinskih glasbenih pripomočkov?
V svoji zbirki hranim lajne različnih velikosti. Za najstarejšo lajno, že čez 160 let ima, nikakor nisem mogel dobiti našim ušesom primernih pesmi, zato sem Sveto noč in še dve drugi kar sam po posluhu vsekal v lesen boben. To je bilo strahotno zamudno in natančno delo, saj bi se vsaka desetinka milimetra odstopa poznala na zvoku.
Za lajnami je v prejšnjem stoletju prišel fonograf, nekakšen predhodnik gramofona. Izumil gaje Edison. Imam le en primerek, ki sem ga pripeljal iz Francije. Tam so ga dolgo časa pustili vnemar, ker so mislili, da je navadna omara. Jaz pa sem ga prepoznal po vgraviranem glasbenem motivu in dodal trobento, ki je manjkala. Za fonograf sem dobil celo nekaj ameriških plošč iz začetka tega stoletja. V tistem času so bile še valjaste oblike. Na njih se še vidi cena: 13.30 centa za ploščo!
Pomembno mesto v zbirki zavzemajo tudi stari gramofoni, skupaj z izvirnimi ploščami. Takšni z velikimi inštrumenti in vzmetjo, ki jo je treba ročno naviti.
Prav presenečen sem, kako dober zvok so ohranili ameriški šansoni na njih po vseh teh letih! Če se vrnem na glasbila, so tu še star pianino, citre, orglice in seveda elektronski sintetizator, ki ga potrebujem za uglaševanje drugih inštrumentov.
Najbolj ponosen pa sem seveda na svoje harmonike, od katerih imam takorekoč vse vrste. Najstarejša med njimi je že čez 140 let stara frajtonarca. Prav po starinsko je oglata, tipke pa ima narejene iz nabojev in gumbov! Iz Avstrije se mi je nekoč posrečilo dobiti celo majhno ročno harmoniko, ki ima še vedno čudovit zvok. Vseh svojih starin nisem nikoli preštel, a jih je zagotovo čez sto po številu. Najbolj parne veseli, ker vsi inštrumenti še vedno odlično igrajo!
In res, Brane ne ostane le pri suhih besedah. Nemudoma se vsede za častitljivi pianino in zapoje, zaigra nadvse ganljivo skladbo. Leta 1812sojonaploščo posnele sestre Milavc. Četudi je ta plošča sedaj že skoraj popolnoma uničena, je Brane s tenkočutnim posluhom iz nje izvabil tako melodijo kot besedilo. Nato vzame v roke popolnoma običajen rastlinski list in zaigra nanj, kot bi bila to najlažja stvar na svetu. Kaj šele miniaturne orglice: le štiri luknje imajo, merijo namreč manj kot štiri centrimetre, a vseeno mu iz njih uspe izvabiti čudovito melodijo. Pri tem je treba poudariti, da na orglice Brane igra na prav poseben način: ne samo melodijo, marveč tudi base. Kot pri harmoniki. Seveda si Brane ne more kaj, da si ne bi posadil v naročje katere svojih pojočih lepotic in prešerno raztegnil meha. Veliko teh harmonik jc bilo že zdavnaj pokvarjenih, a jih je Brane s svojo mizarsko in mehansko spretnostjo zopet obudil v življenje. Zato se nikar ne čudite, če boste pri njem videli klavirsko harmoniko z basi frajtonarce ali obratno. Da ni tako dolgočasno, pravi. Naj vam za konec izdam še njegovo največjo skrivnost: Tudi take harmonike dela Brane, ki igrajo popolnoma same, niti meha ni treba vleči. Sem na lastna ušesa preveril!
Na obisku je bil in tov zapisal Miha Černetič
BRANKO ROBINSAK
Slaven tenorist živi med nami
Glasbena ura pri g. Čožu
Učenci ^tretjega razreda smo odšli h g. Čožu. Ta ima doma celo zbirko starin. Med njimi je veliko tarih ljudskih glasbil, o katerih smo se učili v šoli.
Najprej nam je pokazal star gramofon in fonograf, zatem pa
celo vrsto lajn. Nekatere lajne so bile majhne, druge p_a večje. Na nekatere nam je g. Čož zaigral. Zaigral nam je tudi na harmoniko in na citre, katere zna izdelovati tudi sam. Nekatere pesmi smo poznali in smo zraven zapeli.
Med ogledovanjem glasbil nam je g. Čož postregel s koki-cami in piškoti. Ko smo se posladkali, nam je pokazal tudi večje in manjše orglice ter nekaj
vrst harmonik. Na eno je zaigrala celo g. Zdenka. (Ta harmonika je bila nekaj posebnega; v njej je bila vgrajena kaseta!)
Preden smo odšli nazaj v šolo, seje sošolka Mateja g. Cožu zahvalila za ogled zbirke in mu v zahvalo dala manjše darilce. Ogled starih glasbil mi je bil zelo všeč.
Mateja Oblak, 3. c OS Notranje Gorice
Stara lajna je eno najzanimivejših glasbil
G. Čož zna zaigrati tudi na harmoniko
	
Za družino gre!	
V občini Brezovica se dobro zavedamo pomembnosti družine, kot osnovne celice družbe. V ta namen so usmerjene tudi mnoge aktivnosti namenjene vsem generacijam. Tako vse zakonce in ostale vabiva na srečanja vsako četrto nedeljo v mesecu. Po-	govori so v dvorani Doma      28.4. 1996: dr. Metka Klevi-krajanov Vnanje Gorice, s      šar: ŽIVETI Z BOLNIMI pričetkom ob 19. uri.              in UMIRAJOČIMI Program:                            26. 5. 1996: Ligija in Imre 25. 2. 1996: dr. StankovGcr-       Jerebic: PRAZNOVANJE jol: SOLA - DRUŽINA       V DRUŽINI — CERKEV 24. 3. 1996: dr. Rudi Konci-          V imenu župnij in občine lija: 0 ZLU IN PREKR-                      Janez Komparc ŠKIII                                            in Drago Stanovnik
geln« pod taktirko Teodorja Gus-chelbauerja na Nurnberškem poletnem festivalu in nastop v Teatro G. Verdi v Trstu, prav tako z Dvorakovo »Stabat Mater« , pod taktirko Juliana Kovačeva.
V istem letuje izšla pri založbi Mladinska knjiga Robinšakova prva monografska CD plošča znamenitih opernih arij ob spremljavi simfonikov RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje, Marka Muniha in Lorisa Voltolinija.
Branka Robinšaka, ki stanuje v Notranjih Goricah med nami, sem uspela ujeti ravno med pripravami na nastop v Parizu. Najprej mi je postregel z bogatimi podatki o svoji pevski karieri:
Branko Robinšak se je rodil v Mariboru. Že v rani mladosti se je ukvarjal z glasbo, se učil klavir in pel v različnih zborih, po mutaciji tudi že kot solist. Na ljubljanski univerzi se je najprej vpisala na geodezijo in šele pozneje na Akademijo za glasbo pri prof. Evi Noušak-Houška. Že v času študija je bil angažiran v ljubljanski operi kot solist, kjer je leta 1983 debitiral kot Tamino v Mozartovi »Čarobni piščali«.
Že naslednje poletje seje udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja »Mario del Monaco« v Italiji, kjer je dobil nagrado. Po diplomi na ljubljanski akademiji se je izpopolnjeval na Mozar-teumu v Salzburgu pri prof. Seni Jurinac.
V salzburškem deželnem gledališču je 1. 1987 podpisal svoj prvi mednarodni angažma, kateremu je botroval sloviti avstrijski dirigent Hans Graf, pod čigar taktirko je v istem letu debitiral v frankfurtski »Alte Oper« v Mozartovem »Idomeneu«.
Isto poletje je zaznamoval tudi debi na »Sommerfestspiele Salzburg,« (Salzburške letne igre) in to kar v treh leoncetnih produkcijah. Januarja 1988 je kreiral vlogo Ozie v Mozartovi zbodnji operi »La Betulia liberata« v okviru »Mozartfestwochen« (Mozartovi svečani tedni) v režiji Ernsta Poetgena in pod taktirko Walterja Hagena-Grolla; produkcija je bila ponovljena na letnih igrah.
V času nastopanja v Salzburgu je treba omeniti še postavitev Mozartovega »Don Giovannia« v režiji Jachima Hertza in nekaj vidnejših koncertnih nastopov pod taktirko Milana Horvata (Missa solemnis, Fidelio — Beethoven, Requiem — Mozart). V sezoni 1989/90 je B. R. podpisal angažma v Operi Graz, kjer je pod vodstvom maestra Nikša Bareze nastopil v vlogi Idaman-tesa v Mozartovem »Idomeneu« kot Tamino in kot Benedict v Berliozovi operi »Beatrice in Benedict« pod taktirko Jeana Per-risona. Umetniško sodelovanje z Nikšem Barezo je nadaljeval na različnih faestivalih (Dubrovnik, Split). Leta 1991 je nastopil na Dunajskem poletju (Wiener Sommer) kot Don Ottavio, kar je kritika ocenila kot »odkritje«. Istega poletja se je udeležil na Dunaju seminarja, ki'ga je vodil sloviti italijanski tenorist Franco Corelli s svojo soprogo Loretto, kar je pomenilo v Robinšakovi karieri pomemben preokret v tehničnem in tudi v repertoar-nem oziru.
Že po dobrem letu napornega in vztrajnega študija pod mentorstvom zakoncev Corelli mu je uspelo podpisati angažma za »težji« repertoar in sicer v Innsbrucku (Alfredo — »Tra-viata«, »Oedipus Rex« — Stravinsky).
V januarju 1992 je sodeloval na Dunaju v koncertni produkciji Bellinijeve opere »Beatrice di Tenda« pod taktirko Pinkasa Steinberga in z Edito Gruberovo v naslovni vlogi. Švicarska gramofonska firma Nightigale Classics AG je posnetek koncerta izdala na CD plošči. Leta 1993 je debitiral kot Duca di Mantova v Verdijevem »Rigolettu« s Fran-com Bordonijem v naslovni vlogi v Munchenski Nemški operi. S to vlogo je v naslednjih letih gostoval v različnih evropskih opernih gledališčih.
Omeniti je treba še gostovanje s švicarskim »Theatre lyrique de Bienne« z vlogo Leicestra iz Do-nizettijeve »Marije Stuart«. V letu 1995 so poleg tekočih predstav železnega repertoarja pomembni še nastopi v Španiji (San Sebastian, Bilbao, Madrid) z Dvorakovo Stabat Mater, nastop s F. Schmidtovim oratori-jem »Das Buch mit sieben Sie-
To je njegovo dosedanje spričevalo, če bi ocenjevali s šolskimi ocenami bi bil gotovo odličen. Odkar se je pred sedmimi leti s svojo družino preselil v Notranje Gorice, si je uredil kar prijetno bivališče.
V kotu velike dnevne sobe stoji klavir, ob katerem dolge ure vadi. Ko očka počiva, pa na črne tipke rada pritiska sedemletna hči Tina, ki se sicer uči violino. Nadarjenost je gotovo podedovala po obeh starših, saj je mami Maja priznana flavtistka v simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Sin Matjaž, včasih uspešen plesalec standardnih plesov, pa se edini navdušuje za moderno glasbo. »Včasih kar preveč glasno«, pravita starša.
V Notranjih Goricah jim je všeč, ljudje so zelo zanimivi. Branko se rad pošali in pravi, da že kar dobro obvlada «sukarsko narečje«. V prostem času si nabira kondicijo — še posebno rad igra tenis in kolesari s prijateljema Daretom in Ivanom.
V prihajajoči sezoni ga čakajo pomembni nastopi po evropskih opernih hišah, vendar si kljub njegovi zasedenosti želim, da bi se kdaj v živo prestavil tudi našim občanom.
Meta Kastelic
ŽELEZNIŠKA PROGA NA RAKITNI
Bila je res mini, a preizkusili smo jo
V prejšnji številki smo objavili, da bo med novoletnimi počitnicami vozil na Rakitni mini vlakec. Kljub temu, daje vreme močno ponagajalo, so nekateri otroci, pa tudi odrasli preizkusili vožnjo z njim.
Vsi držimo pesti, da bi bila zima res zima, da bi zapadlo snega
do kolen in še čez, našim otrokom želimo, da po večkratnih zelenih zimah okusijo vse radosti zimske beline.
V pomladanskem sončnem vremenu pa vabimo Primoža Ozval-da, da ponovno postavi na Rakitni svojo železniško progo.
Marija Bezek
V temeljih za dobro!
Napisana pesmica nas vabi iz starega v novo - od opazovanja v konkretna dejanja! Priložnosti za to je vedno veliko. Včasih celo toliko, da na koncu zaradi naše neodločnosti vse uidejo iz rok.
Konkretno dejanje je na primer sožitje.
Tudi ta modrost sloni na treh temeljih.
Najpomembnejši smo ljudje, nič manj pa čas in denar.
Da bi se lažje prav odločali, je modro vse tri razdeliti in jih čim-bolje izkoristiti.
Ljudi na stanove, skupnosti in pripadnosti, čas na posamezna obdobja, vezana na naravne zakonitosti, ter denar tako, da se čimbolje oplemeniti.
Osnovno vodilo pa je dopolnjevanje v dobrem in odpravljanje slabosti.
To pa je še kako pomembno, saj slednjemu posvečajo leto tudi Združeni narodi in Cerkev.
./m/A« Kermavnar NOVO LETO
Kaj pa je to za človeka, če staro leto se izteka? Nič se na novo ne začne, če sam ne spreobrneš se! Šele ko vsakemu vse odpustiš, res leto novo doživiš. Kot božje Dete rojen si, ki ves za druge zaživi.
Zdaj se naglo bliža tudi čas, ko papež tu obišče nas. Bo našel vero v ljudeh, mir in odpuščanje v srcih vseh?
Naj vsak se vrne v svoje rojstvo,
da bo takšen kot otrok, nepokvarjen, brez bogastva, bo ljubezni polnih rok!
Iz ZVONČKA, glasila župnije Brezovica
Kako slikar Kovačič vidi Rakitno, svoj rojstni kraj
NAŠI BISERI: POGOVOR S SLIKARJEM JANEZOM KOVAČIČEM OB JUBILEJNI STOTI RAZSTAVI
Impresija slikarja
V Rakitni je bila med božično-novoletnimi prazniki stota samostojna razstava del slikarja Janeza Kovačiča, ki je ob svoji jubilejni razstavi pokazal del obsežnega umetniškega opusa iz svojega polnega ustvarjalnega »popotovanja«. Tako je slikar in Rakičan počastil svoj domači kraj, ki mu je bil topel dom v času otroštva in mladosti in ki mu je dal veliko motivacije ter snovi za ustvarjanje.
Janez Kovačič se je rodil 24.2.1942 na Rakitni, leta 1968 pa še diplomiral na ljubljanski Likovni akademiji. Po diplomi je bil dalj časa v ZR Nemčiji. Ko se je vrnil domov, je vpisal nštudij III. stopnje na akademiji in leta 1975 tam tudi magistriral. Sodeloval je na številnih kolonijah doma in v tujini. Zadnje čase veliko dela in razstavlja v Kanadi in ZDA. Ukvarja se s slikarstvom, uporabno grafiko in vi-tražem, zaposlen pa je kot profesor za oblikovanje na SSTP v Ljubljani.
Ob tej priložnosti nam je slikar sam povedal nekaj o svoji umetniški poti.
Vaša umetniška nadarjenost oziroma ljubezen do risanja je bila verjetno zapisana že v genih. Pa vendar, kdaj se vam je utrnila misel, da ste resnično talentirani za takšno zvrst umetnosti?
Že ko sem shodil oziroma sem prvič v roke dobil kredo ali svinčnik, s katerim je ata pisal po hlodih, sem začel uveljavljati svoj talent, ki je bil preprosto dan že v genih. Vse kar meje obdajalo, od konj, prašičev, figur okoli mene, ... sem risal kar na »škrnicle« ali pa po zidu, saj ob takratnih razmerah ni bilo toliko papirja. Nato sem začel počasi portretirati; kot mladega fanta so me zanimali vojaški prizori, kanoni, avioni in tehnične stvari. To je bila le trenutna inspiracija, saj sem pozneje začel vlagati vase dodatne informacije; spoznavanje sveta. Tako sem začel gojiti ljubezen do kmečke arhitekture, ki je v Rakitni žal ni več: to so stari kozolci, stare zgradbe, kijih je po vojni bilo nekaj še s slamo kritih, kakršnih pa na Notranjskem ni veliko. To mi je dalo pečat, sporočilo, osebni »imidž«, ki ga nosim s seboj, kamor me pelje pot. Prav tako je bilo tudi pozneje (to velja še danes), ko sem začel spoznavati širni svet.
Omenili ste, da vam je bilo veselje do slikarstva dano že v zibelko. Po kom ste potem podedovali umetniško ustvarjalnost, katere rezultat je vaša stota samostojna razstava?
To sem podedoval po očetu, ki je bil prav tako velik talent za risanje, kiparjenje, prav tako pa tudi za ročne stvari, saj je bil čevljar. Spretni rokodelci so bili tudi po mamini strani.
Potemtakem ste imeli prav gotovo veliko spodbude. Kako so sprejemali vašo odločitev, da postanete slikar?
Spodbude na začetku ni bilo prav veliko, kajti ob preveliki vnemi za risanje sem pozabil na učenje. Spominjam se trenutkov, ko sem se moral skriti na podstreho, da me niso našli, kajti moral bi opravljati kmečka opravila. Ko sem risal, so mi govorili; »Pa kaj bon risal! Saj iz tega vendar ne bo nič! Pojdi se raje učit kaj bolj pametnega!« Res je težko vedeti, če ima otrok na-
Slikar Janez Kovačič
gnjenje do tega, da bo potem res uspel in delal na področju, ki ga resnično veseli. Starši ne morejo predvidevati toliko vnaprej, da bi vedeli, ali bo iz tega res kaj uporabnega.
Dejali ste, da ste bili bolj med tistimi slabimi učenci. Kako pa ste se potem šolali?
Po končanem četrtem razredu (v Rakitni smo imeli samo štiri razrede) sem odšel v Logatec v internat, kjer so bile za spoznanje drugačne možnosti. Od sošolcev sem dobival papir, prav tako so mi posojali barvice in tako sem jim v zameno kaj narisal. Tako sem ogromno risal in s tem zadostil svojim potrebam. Še kot šestanjstletnik sem v takratnem Ljubljanskem dnevniku (v prilogi Mlada njiva), objavil nekaj risbic, kar je bilo zelo odmevno. Predlagali so mi, naj si izberem šolo, kjer bi lahko dodatno izpopolnjeval svoj talent. Malce sem bil v zadregi, saj sem se nameraval izučiti za mehanika ali kaj podobnega, z željo, da bi bilo šole čimprej konec.
Pa vendar se je vaša odločitev prevesila za grafično šolo...
Da, tam sem naredil zelo zahteven sprejemni izpit, saj so od enajstih sprejeli le dva. V grafični
šoli sem zopet samo risal in risal, in to zelo specializirano. Poleg tega sem hodil v večerno šolo za risanje. Vsa leta sem risal po pet, šest ali celo več ur na dan. Želja je bila tako jasna, daje bila možna samo ena pot: risanje, profesionalno ali pa amatersko. Karkoli bi počel, bi risal.
Po končani srednji šoli ste se odločili za nadaljevanje odkrivanja svojih »skritih« zmožnosti oziroma odločili ste se za likovno akademijo!
Ja. Že pred tem sem šel k vojakom, ker ni bilo na obzorju nobene štipendije. Iz vojske sem odšel na akademijo, jo hitro končal, potem pa za tri leta v Nemčijo. Tam sem oblikoval po raznih založbah, risal, ilustriral, malo pa tudi poučeval mlade.
Slikanje je torej za vas postalo del preživljanja?!
Zaposlil sem se kot profesor, kar sem že danes. No, po vrnitvi iz Nemčije sem šel najprej v Delo, tiskarno, kjer sem bil vodja reprodukcije. Spoznal sem, daje to delo pretežko, zato sem se vpisal na III. stopnjo na akademiji, začel zidati, in se poročil. Najprej sem učil na posebni šoli Janeza Levca, kjer je bilo zelo težko, ampak prijetno. Ti otroci so zelo hvaležni, če jih imaš rad, reagirajo pozitivno. Po dveh letih delovanja na posebni šoli sem šel na Srednjo šolo tiska in papirja, kjer poučujem še danes.
Konec decembra ste pripravili stoto samostojno razstavo, ki je bila zelo odmevna. Če se vrneva nazaj, kdaj ste imeli svojo prvo razstavo oziroma ste prvič prikazali svoja dela?
To je bilo že v osmem razredu v Logatcu, ko sem imel ob koncu šolskega leta na razstavi 300 risb. Naj povem, da so jih imeli ostali »le« 50. Tako je bila vsa šola po-lepljena. Omenjene razstave ne morem šteti kot uradno razstavo. Le ta pa je bila leta 1972, prav tako v Logatcu.
V času vašega delovanja ste najbrž že ugotovili, kaj vam najbolj leži oziroma kaj najraje slikate?
V največji užitek mi je slikati ljudi oziroma portrete, sledi pokrajina, ženski akt, stare kmečke arhitekture, posebnosti iz narave... v Ameriki pa sem veliko časa namenil slikanju steklenih nebotičnikov. Kamorkoli pa sem šel, sem vedno skiciral.
Malokdaj razstavljam portrete, kajti ko so narejeni, gredo v roke naročnikov.
Za konec pa poglejva še k izbiri materiala in metod za slikanje?
Največ delam v olju, zelo veliko v akvarelu, svinčnik, tuš, steklo. Velik projekt je bil restavri-ranje božjega groba v Gornjem gradu; to je 150 m velika slika. Tudi ilustriral sem razne priročnike, medicinske knjige za kirurgijo,.... Delam tudi oblikovalske stvari, zaščitne znake, logotipe.
Najlepše se vam zahvaljujem za čas, ki ste mi ga namenili in vam še naprej želim tako uspešno, polno in ustvarjalno življensko pot ter kariero.
Alenka Kovačič
Mladi silvestrovali na Poljskem
Osemnajstega taizejskega srečanja mladih iz širne Evrope (prvo seje odvijalo leta 1978 v Parizu), ki ga vsako leto v drugi državi pripravi redovna skupnost iz Taizeja (Francija), so se mladi Brezovčani in Brezovčan-ke tudi letos udeležili v velikem številu. Na dan odhoda, torej v sredo, 27. decembra 1995, je pod vodstvom izkušenega taizejskega veterana, Vilija Kosednarja, izpred Poka proti Poljski tako odpeljal samostojen avtobus z mladimi iz cele brczoviške občine, nekaj pa jih je prišlo tudi iz drugih slovenskih krajev. Novoletna taizejska srečanja so namreč lepa in povrhu še poceni alternativa (celotni stroški za vožnjo do Wrocktwa in nazaj, petdnevno bivanje, hrano in mestni prevoz so znašali samo 160 mark na udeleženca) za preživljanje silvestrskih prazničnih dni.
V Wroclaw so mladi dospeli v četrtek, 28. decembra zjutraj. Pridružili so se veliki, srečni množici udeležencev, ki je štela kar 70.000 'taizejcev', od tega 1450 slovenskih fantov in deklet. Zanimivo je, da so bili za razliko od prejšnjih let tokrat prav vsi udeleženci srečanja sprejeti na domove gostoljubnih družin, ki so jim nudile prenočišče in hrano,.
Čez dan so se mladi shajali v velikih dvoranah in šotorih, kjer so molili na taizčjski način. To je prav posebna oblika molitve, ki pravzaprav bolj spominja na pesem: sestavljajo jo skladni nape-vi, prijetni za mlado uho, katero se jih nikdar ne naveliča. Udeležence je prepevanje tudi tokrat prepojilo z vero, upanjem in ljubeznijo. Pri poglabljanju v svojo notranjost jim je v enaki meri pomagalo pismo z naslovom
Mladi so se čez dan zbirali na molitvah v Hali Ludovvi, največjem mestnem razstavišču.
'Izbrati ljubezen', ki gaje napisal pobudnik teh srečanj, brat Ro-ger.
Med mladimi se je kakopak spletlo tudi obilo mednarodnih prijateljstev, tako da pisma že potujejo z vseh in na vse konce Evrope. Novoletna taizejska romanja so namreč namenjena predvsem duhovni obnovi, iskanju stika s samim seboj, osvežitvi vere in povezovanju z mladimi iz drugih držav. Vselej pa se seveda najde tudi nekaj časa za ogledo-
vanje turističnih znamenitosti mest, kjer potekajo romanja oz. srečanja.
Kogar bi zanimalo udeležiti se takšnega srečanja, ga na žalost še ne moremo potešiti z zanesljivo navedbo kraja prihodnjega romanja. Mesto, kjer se bo odvijalo taizejsko silvestrovanje konec letošnjega leta, bo brat Roger najavil šele ob veliki noči. Zato pa dobite od takrat naprej vse potrebne informacije v župnijskih ptsarnah! Mjha
Turistično društvo Lokvanj na praznovanju blagoslova konj v Šentjerneju
Sodelovanje Šentjerneja in Turističnega društva Lokvanj iz Jezera pri Podpeči sega že kar nekaj let nazaj v leto 1991. Tistega leta sta naš, sedaj že pokojni član Matevž Jesenko in g. župnik Trpin iz Šentjerneja organizirala
DIMNIKARSKO PODJETJE VIC
LJUBLJANA, LINHARTOVA 62.A, TEL: 137-22-17, 137-22-15, FAX: 137-23-29
DOBER DAN DIMNIKAR
Ne prezrite, kurilna sezona je že v teku
Obveščamo vas, da bo v kurilni sezoni 1995/96 in 1996/97 po sklepu občinskega sveta občine BREZOVICA dimnikarske storitve na območju celotne občine BREZOVICA opravljalo DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ, d.o.o., s sedežem v Ljubljani, Linhartova 62.a, s telefonskimi številkami:
— naročila 061/137-22-17 —- tehnični sektor 137-22-15
— direktor 137-22-12
— FAX 137-23-29
Ker najverjetneje v preteklosti niste bili najbolj zadovoljni z dimnikarskimi storitvami, vam v letošnji in vseh nadaljnjih kurilnih sezonah obljubljamo bistvene spremembe, tako na strokovno-tehničnem področju kakor, kar je za nas najpomembnejše, v odnosih s strankami, uporabniki naših storitev.
Prosimo vas, da omogočite našemu dimnikarju, ne glede na slabe izkušnje iz preteklosti, prost dostop do vaših kurilnih naprav, saj bo le tako lahko svoje delo opravil v obojestransko zadovoljstvo. Poleg opravljanja svojega dela pa vam bo rade volje z raznimi nasveti, v kolikor boste to želeli, tudi svetoval, kaj vse je potrebno postoriti, da bo vaša kurilna naprava delovala še bolje, s čim boljšim izkoristkom, kar bo vplivalo tudi na varčevanje z gorivom, kakor tudi na neonesnaževanje okolja. V kolikor bodo zadeve kompleksnejše, pa vas bo na vašo željo lahko obiskal tudi tehnik, jih razrešil in vam svetoval najprimernejšo rešitev tako s strokovne kakor cenovne plati.
, Ker se boste z dimnikarjem srečevali vsak dan, vas ponovno prosimo, da ga sprejemate dobrohotno, saj bo opravljal samo z zakonodajo zahtevana dela, tako imenovano javno službo, katero mora opravljati, saj bi jo v nasprotnem primeru opravljal nekdo drug, nikakor pa ne vsak posameznik, ki se čuti dovolj usposobljenega opravljati to delo. Naj vam še na kratko predstavimo našo dejavnost, in sicer:
klasična dimnikarska dela, kar zajema čiščenje in pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav; -opravljanje periodičnih in prevzemnih pregledov kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav z vidika požarne, sanitarne, ekološke varnosti kakor kakovosti funkcioniranje;
— meritve in analiza emisije dimnih plinov iz posameznih kurišč v skladu z zakonskimi zahtevami, DIN normami in izdelava katastra emisij;
— kemična čiščenja kurilnih naprav iz dimne in vodne strani;
— konzervacija kotlov;
— nastavljanje optimalnih toplotno-tehničnih in obratovalnih lastnosti ogrevalnih sistemov, kot so: nastavitve gorilnikov, minimalne emisije dimnih plinov, minimalna poraba goriva itd.;
— sanacije dimnikov in prezračevalnih naprav;
— svetovanje in izobraževanje individualnih potrošnikov s področja izbire, gradnje, vzdrževanja in obratovanja kurilnih ter dimovodnih naprav, v kolikor bodo to želeli.
Lahko bi še marsikaj naštevali za kaj vse je usposobljeno naše podjetje toda prepričani smo, daje, bolje, da se predstavimo z delom samim.
O RAZPOREDU DIMNIKARSKIH STORITEV V KURILNI SEZONI 1995/96 BOSTE VSI UPORABNIKI PRAVOČASNO IN SPROTI OBVEŠČENI. Lepo pozdravljeni!
praznovanje sv. Štefana. Muče-nik sv. Štefan je znan po tem, da je zaščitnik konj. Svetemu Štefanu je tudi posvečena cerkev v Dolnji Stari vasi pri Šentjerneju.
Povorka, v kateri so sodelovali godba na pihala, narodne noše, jezdeci na konjih in krajani 1 bližnje in daljne okolice Šentjerneja, se je pričela v Šentjerneju, končala pa pri cerkvi sv. Štefana v Dolnji Stari vasi. Konji z jezdeci so se zvrstili pred vhodom v cerkev, kjer jim je gospod župnik podelil blagoslov. Blagoslovu je sledila sveta maša. Cerkvica Je bila premajhna, da bi sprejela vse udeležence slovesnosti.
Prireditev je bila vzorno organizirana in vsaka skupina krajanov je po svojih zadolžitvah skrbela za udeležence povorke. Za Turistično društvo Lokvanj s° prevzeli skrb gasilci. V gasilskem domu so pripravili toplo malico in času ter vremenu primerne tople napitke. V skupini narodni!1 noš je bilo tudi nekaj harmonikarjev, zato je kmalu zaigrala harmonika in slišala se je vesela narodna pesem.
Presenečeni smo bili, ko nas j6 obiskal g. Franc Hudoklin, župan Šentjerneja. Gospod župa" se nam je zahvalil za sodelovanje in popestritev krajevnega praznika. Dejal je, da tojiko narodnih noš še ni bilo v Šentjerneju-Zahvalili smo se mu za prijazne besede in obljubili, da se drug0 leto ponovno vidimo.
V imenu Turističnega društva Lokvanj se je vsem organizatorjem praznovanja in vsem, ki s°. omogočili, da seje ta lepi ljudsk1 običaj ohranil, zahvalil g. Srečk0 Pristavec. Izrazil je željo, da bi P ohranili tudi v bodoče.
Vseh, ki so prispevali k tej IcP' prireditvi, ni mogoče našteti. P0' sebna zahvala velja tudi gospod11 župniku za lep pozdravni in m hvalni govor v cerkvi, pa gas'1' cem, ki so nas prisrčno in rad"' darno postregli, gospodu Maf' tinu Juršiču, ki nas je vodil ve* čas prireditve, krajanom Sen'' Jerneja in Dolnje Stare vasi Za dobrote, ki so nam jih pripravi]1' in ne nazadnje tudi gostišč Gašper v Šentjerneju. V spor1!1 nu nam bo ostala odlična 1 obilna postrežba. j
Turistično društvo Lokvaw pa se zahvaljuje tudi vsem tistu* ki so kakor koli pomagali pri °f ganiziranju te prelepe tradic'0 nalne prireditve.
Za turistično društvo Lokvaf1' Jože Praz""
Župan Drago Stanovnik je simbolično prerezal trak in servis je bil uradno odprt.
Pogled na nov bencinski servis na Brezovici
V PRESERSKI ŠOLI
NA BREZOVICI NOV BENCINSKI SERVIS OMV — ISTRA
Po bencin kar ob glavni cesti
Sredi januarja je občina Brezovica dobila nov bencinski servis, ki bo krajane oskrboval z različnimi naftnimi derivati. Prav krajani Brezovice so morali te usluge iskati v Ljubljani ali na bližnjih bencinskih servisih.
Nov moderen servis je izgradila družba OMV — ISTRA in je to že 72. slovenski servis te družbe, ki ima mrežo predvsem na Primorskem, vendar pa jim tržna usmerjenost in konkurečnost narekujeta, da servisno mrežo širi po vsej državi in tudi na Hrvaškem. Samo v letu 1995 so odprli 12 novih servisov in eden izmed njih je tudi novi servis OMV —ISTRA na Brezovici.
Slovesnost odprtja novega servisa, ki je ob Tržaški cesti v smeri proti Ljubljani nasproti krajevnega pokopališča, je popestrila glasbeni spored s pevko Alenko Godec. Spregovorila sta glavni direktor družbe OMV — ISTRA in župan občine Brezovica. Nakar sta oba govornika nov servis slovesno odprla in ga tako izročila v uporabo.
Na novem bencinskem servisu bodo vozniki lahko zadostili vsem svojim potrebam, saj servis popolnoma ustreza evropskim
Ekipno mladinsko državno prvenstvo RS v namiznem tenisu
V odlični organizaciji NTK Preserje in pod pokroviteljstvom OBČINE BREZOVICA je 6. in 7. januarja v telovadnici osnovne šole potekal finalni turnir EKIPNEGA MLADINSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU.
Na turnirju, kamor se je iz kvalifikacij uvrstilo osem najboljših slovenskih ekip, so gledalci lahko videli zelo zanimive 'gre, saj je v številnih ekipah nastopalo več mladih igralcev, ki
nastopajo v svojih članskih ekipah, nekateri pa celo v članski ter mladinski reprezantanci Slovenije. ^ Po pričakovanju so bili največji favoriti za osvojitev naslova lanski prvaki, igralci MORA VSKIH TOPLIC-SOBOTE, nato igralci ERE iz Velenja in domača ekipa PRESERJE. Tokrat so največ pokazali igralci iz M. SOBOTE, ki so premagali vse svoje nasprotnike in osvojili 1. mesto, Preserje je osvojilo 3. mesto, kajti izgubili smo z odlič-
nimi Velenjčani, ki so si zaslužili finalni nastop. V dvoboju za tretje mesto smo premagali ekipo MAXIMARKET OLIMPI JE, ki je zasedla 4. mesto. Zelo razburljivo, pa je bilo med 6. in 8. mestom, kjer so zaradi enega števila zmag treh ekip o uvrstitvah odločali količniki nizov.
Najboljši igralec turnirja je bil Miran ŠOLAR iz M. SOBOTE.
KONČNI VRSTNI RED:
1. MORAVSKE TOPLICE —
SOBOTA
merilom kakovosti in ekološke osveščenosti. Na črpalnih stolpičih pa je mogoče polnjenje avtomobilov z različnimi gorivi: neosvinčen evrosuper 95, neo-svinčen evronormal 91, osvinčen super 98 in disel gorivo. Možna jc tudi prodaja kurilnega olja in gospodinjskega plina. Na lokaciji pa je tudi samopostrežni mini market z nekaterimi osnovnimi živili in nekaj dodatne opreme za
osebna vozila.
Vse storitve na bencinskem servisu je mogoče plačevati tudi s plačilnimi karticami (Aktiva, Eu-rocard, LB, OMV —Istra). Družba OMV — ISTRA je servis dala v najem domačemu podjetniku Marku Kunaverju, ki bo vodil servis s svojo družino. Sam servis je odprt od 6. do 22. ure.
S. S.
Bodičje je zavarovana rastlina
Kot občasni prebivalec Rakitne, sicer po poklicu gozdar, večkrat obiskujem okolico rečice Zale pod »Pirnpodom«. To je zelo zanimiva, prvobitna gozdnata pokrajina, kjer je tudi zelo bogato rastišče ponekod zelo redke, sicer pa tudi zaščitene rastline — bodičja (Ilex aquifolium). Je zimzelen grm ali manjše drevo, zelo lepo, listi so lesketajoči, trdi, včasih imajo tudi bodice. Posebnost pa je, da je to dvodomna rastlina. To pomeni, da je ena rstlina samo ženskega ali samo moškega spola, kar pa je sicer redek pojav (vrba, tisa). Večina
ostalih dreves in grmov je običajno enodomna, na isti rastlini so moški in ženski cvetovi.
Vsako leto sem lahko občudoval to lepo rastlino, ko pa me je letos v začetku decembra pot zanesla tja sem bil zelo ogorčen. Neznan uničevalec je zelo v živo močno oklestil več dreves, nekaj pa jih je celo posekal. Lotil se je izključno najleših dreves, ki pa so ženskega spola — obložene so z zelo lepimi rdečimi jagodami (plodovi).
Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlin in živalskih vrst iz leta 1993, med katerimi je
tudi bodičje, govori, daje te vrste prepovedano trgati, ruvati, izkopavati, obsekovati, sekati in prenašati z. naravnih rastišč ter prodajati in izvažati ali odnašati v tujino.
Upam, da bo ta moj prispevek na neznanega in morebitne bodoče storilce le vplival v pozitivnem smislu. Najlepše je namreč, da bodičje občudujemo v naravi.
Darko Jerina
COMING
2. ERA TEMPO VELENJE
3. PRESERJE
4. MAXIMARKET OLIMPIJA
5. VESNA
6. LOGATEC
7. KAJUH — SLOVAN
8. PETOVIA PTUJ
NTK Preserje se iskreno zahvaljuje OBČINI BREZOVICA za pokroviteljstvo in sponzorjem: SELDA, WOOL TOP, MESARIJA LAJČI, BLACK & DECKER, GALANTERIJA POD-PEČ, LJUBLJANSKE MLEKARNE in COCA-COLI, ki so prispevali nagrade za igralce ter g. Janezu MIKLIČU, predsedniku odbora za šolstvo, izobraževanje, kulturo in šport v občini Brezovica za uradno otvoritev prvenstva.
NTK Preserje
Razpored tekem 1. DNTL spomladanski del sezone 95/96 in ostalih tekmovanj v organizaciji NTK Preserje v Preserju
I. DNTL ČLANI
10. krog 3. 2. 1996 ob 17. uri RADLJE : PRESERJE
II. krog 10. 2. 1996 ob 17.00 uri PRESERJE : MAVRICA ILIRIJA
12. krog 17. 2. 1996 ob 17.00 uri MORAVSKE TOPLICE SOBOTA : PRESERJE
13. krog 24. 2. 1996 ob 17.00 uri PRESERJE: KAJUH - SLOVAN
U. krog 28. 2. 1996 ob 17.00 uri
MAXIMARKET OLIMPIJA : PRESERJE
15. krog 13. 3. 1996 ob 17.00 uri PRESERJE : VESNA
16. krog 16. 3. 1996 ob 17.00 uri KRKA : PRESERJE
17. krog 23. 3. 1996 ob 17.00 uri PRESERJE : MARIBOR
18. krog 30. 3. 1996 ob 17.00 uri MELAMIN : PREESRJE
Vse tekme, kjer nastopamo doma, se igrajo v dvorani NTK Preserje.
9. 3. 1996 — 3. ODPRTI TURNIR RS ZA PIONIRJE 16. 3. 1996 — ZAKLJUČNI TURNIR REKREATIVNIH IGRALCEV RS
23. 3. 1996 — 2. ODPRTI TURNIR RS ZA MLAJŠE PIONIRJE
6. 4. 1996 — 3. ODPRTI TURNIR RS ZA MLADINCE 15. 6. 1996 — 2. TOP 12 RS ZA MLADINCE
Vsi našteti turnirji se igrajo v dvorani OS Preserje.
Vljudno vabljeni na ogled tekem 1. DNTL in ostalih tekmovanj.
NTK Preserje
Razpis in propozicue tekmovanj v streljanju, KEGLJANJU, BALINANJU, NAMIZNEM TENISU IN TENISU OB PRAZNOVANJU 20. LETNICE OOZ LJUBLJANA-VIČ
Ob praznovanju 20. letnice OOZ Vič vabimo vse člane (rekreativ-ce) in pri njih zaposlene na športna tekmovanja, katera bodo potekala ob praznovanju. Vljudno vabljeni tudi člani OOZ (Bežigrad, Moste, Šiška in Center).
STRELJANJE
AP — strelsko tekmovanje na glinaste golobe KRAJ: Kazlje na Krasu
ČAS Sobota, 16. 3. 1996 ob 9.00 uri, trening 14. 3. 1996 ob 15.00 uri. TEKMOVANJE: Ekipno, ekipo sestavljajo trije člani. V ekipi lahko nastopajo tudi veterani.
KULTURNO DRUŠTVO RAKITNA
prireja ob slovenskem kulturnem prazniku
OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE,
na kateri se nam bodo s svojimi deli predstavili
VEUKO, KATARINA IN URŠA
KEGLJANJE
KRAJ ČAS
TEKMOVANJE
Kegljišče Invalid, Malenškova 1, Ljubljana Sobota, 9. 3. 1996 od 8.00 do 13.00 ure. Posamično — ženske in moški, 100 lučajev = 50 polno in 50 čiščenje. Za borbeno tekmo ekipa šteje 6 članov.
BALINANJE
KRAJ: Balinišče BŠK Radna na Brezovici ČAS: Sobota, 23. 3. 1996 ob 8.30 uri. TEKMOVANJE: Ekipno, ekipa šteje 5 članov. Igra se po pravilniku LOBZ. Žrebanje se opravi pol ure pred pričetkom tekmovanja.
NAMIZNI TENIS
KRAJ: ČAS:
TEKMOVANJE:
Preserje — dvorana NTK Preserje
Petek, 8. 3. 1996, ob 16.00 uri.
Ekipno, posamezno in dvojice (odvisno od
števila prijav). Ekipo esstavljata dva člana.
Žrebanje se opravi 30 minut pred začetkom
tekmovanja. Tekmuje se po pravilih NTZS.
TENIS
Točen kraj in datum še ni določen glede na razpoložljivost dvoran. O kraju in terminu boste naknadno obveščeni.
PRIJAVE
Tekmovalci in ekipe se prijavijo na naslov OOZ Vič, Tržaška 116, Ljubljana.
TOMAN
Otvoritev razstave bo v soboto, 3. 2.1996 ob 18. uri, v OŠ Rakitna
O avtorjih bo spresovoril likovni kritik -umetnostni zgodovinar Blaž Rotar.
V kulturnem delu sodelujejo: • IGRALSKA SKUPINA KD RAKITNA
pod vodstvom Alenke Kovačič
• MEŠANI PEVSKI ZBOR KD RAKITNA
pod vodstvom Jelke Kovačič
Vljudno vabljeni!
Prijave sprejemamo pismeno in po telefonu na številko 267-359. Organizator si pridržuje pravico, da ob večjem številu tekmovalcev spremeni propozicije.
NAGRADE
Medalje in pokali za najboljše ekipe in posameznike. Vsem obrtnikom — podjetnikom in pri njih zaposlenim, želimo dobro počutje in obilo tekmovalnih uspehov.
Predsednik sekcije za šport OOZ Vič Igor Petrovčič
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
Napovedujemo in vabimo na kulturne dogodke
2. 2.196 ob 19.30 uri:
Okrogla miza — »Moč medijev«, organizator Slovenski krščanski demokrati.
Gostje: dr. Janez Gril, »Družina«, Janez Obreza, »Slovenec«, Anton Janežič, »Naš časopis«. Mala dvorana Cankarjevega doma.
9. 2. 1996 ob 19. uri:
Predstavitev kratkega filma o baritonistu Robertu Primožiču,
avtor Boris Višnovec.
Mala dvorana Cankarjevega doma.
16. 2. 1996 ob 20. uri:
Koncert Slovenskega okteta; v letošnjem letu Oktet zaključuje svoje dolgoletno pevsko poslanstvo. Velika dvorana Cankarjevega doma.
Muzejsko društvo Vrhnika
si je ob ustanovitvi v programu dela zadalo tudi nalogo, da bo občasno izdajalo
ZBORNIK MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
ki bo odkrival zanimivosti mesta in širše okolice ter obujal spomine na pretekle čase. Zdaj je prva številka že pripravljena za tisk in objavljamo njeno vsebino.
UVODNIK
1. France Bernik: Ivan Cankar — pisatelj vseh Slovencev
2. Anton Ramovš: Pregled zemeljskih plasti in okamenelega življenja v njih (Geološki in paleontološki pregled vrhniške okolice)
3. Tone VVraber: Blagajev volčin
4. Julka Fortuna: Blagajana
5. Peter Habič: Vrhniški izviri in njihovo kraško zaledje
6. Peter Habič: Skrivnostna Ljubljanica (ob ustanovitvi Jamarskega društva Ivan Michler na Vrhniki)
7. Peter Habič: Ogroženost in varstvo voda v občini Vrhnika
8. Peter Habič: O Vrhniki in njenem današnjem položaju ter perspektivah
9. Jana Horvat: Nauportus — Vrhnika v arheoloških obdobjih
10. Jana Horvat: Vrhnika, Gradišče 5 (uvodno poročilo o arheoloških izkopavanjih)
11. Jože Mlinaric: Kartuzija Bistra od 1255 do 1782
12. Cvetka Glumac: Arhitektura cerkve sv. Trojice na Vrhniki
13. Rafael Ogrjn: Nova cesta od Vrhnike do Planine
14. Rafael Ogrin: Simon Ogrin — cerkveni slikar
15. Rafael Ogrin: Iz vrhniške preteklosti
16. Rafael Ogrin: Vrhniški mitničarji
17. Rafael Ogrin: O Petkovškovi sliki »Beneška kuhinja«
18. Rafael Ogrin: Dajatve bistriških podložnikov
19. Rafael Ogrin: Nekdanji Vrhničani
20. Rafael Ogrin: Prešerni na Vrhniki
21. Jože Jenko: Vrhniška lokalna železnica
22. Peter Habič: Ob 100. obletnici rojstva Ivana Michlerja
23. Cvetka Glumac: Usnjarstvo v pradavnini in v starem veku
24. Anton Gantar: Usnjarska dejavnost in okolje
25. Franc Smrke: Kratek pregled šolstva na Vrhniki
26. Ureditev dela mesta Vrhnika ob Ljubljanici
27. K pobudi za ustanovitev Muzejskega društva na Vrhniki
28. Iniciativni odbor za ustanovitev Vrhniškega muzejskega društva
29. Pravila vrhniškega muzejskega društva
Že v naslednji številki Našega časopisa bomo, če se bomo ugodno dogovorili s tiskarjem in zbrali finančna sredstva, objavili naročilnico za naročanje po pošti. Člani društva bodo naročilnico prejeli na dom skupaj z vabilom za občni zbor.
Muzejsko društvo Vrhnika
VRHNIŠKI RAZGLEDI
Foto: Jure Vižintin
ic Et Nunc - Rock udar z Vrhnike
Prebijanje skozi zasnežene lokalne ceste do Vrhnike po poteh, ki so ti neznane, ti razkrije skrivnost izpovedi vrhniške ročk zasedbe Hic Et Nune. Vijugaje, drsenje, ustavljanje, drvenje se prelevi v lepoto zvočnih izpadov, ki so se izoblikovali v dobrih petih letih delovanja skupine, kar je končno odtisnjeno na CD-ju prvencu, kije izšel konec lanskega leta pri založbi FV v sodelovanju s ŠOU Ljubljana. Izbran je bil za najboljši domači album leta 95 na radiju Študent, in prav to ploščo lahko kupite v glasbeni trgovini v Loka centru na Vrhni-ki.
Kdo bi si mislil leta 1990, da fantje, ki se še danes srečujejo in družijo v igralnici in gostilni pri Oblaku, razmišljajo o glasbi in da se bodo s svojim prvim izdelkom povzpeli v sam vrh slovenske rockovske ponudbe.
Vsa neresnost se je začela na griču nad Vrhniko, dokler se v začetni postavi ni zgodil prelom in je v skupino vletel nov pevec Sašo Solarovič, kije s svojo glasbeno preteklostjo (član Berlinskega zidu, Orkestra Titanic in Ghost Riders) izzval preostale tri: kitarista Bernarda Kogov-ška, bobnarja Maria Mlakarja in basista Tomija Popita. Njihova resna kariera se je začela po nastopu na Novem rocku 92. Tedaj so se jim odprla vrata številnih koncertnih dvoran, kjer vedno znova dokažejo svojo nepoteše-nost do igranja svojega ročka in
odigrajo izvrstno glasbeno predstavo. Tudi v najhujšem delu kariere, ko Sašo zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel peti, je ostala trojka odigrala izvrstne instrumentalne koncerte, s katerimi so navdušili tudi Nizozemce v okviru kulturne izmenjave Slo-venija-Nizozemska. In po vsaki koncertni dogodivščini se vrnejo na Vrhniko, kjer sprva zavijejo v pizzerijo Boter, potem ponovno na naporne vaje, priprave, ki jim sledi družinsko kosilo z makaroni iz pekarne Baškovč. Da bi bila usoda skupine še bolj vezana na rodni kraj Hic Et Nune, se je Sašo s svojo družino preselil na Vrhniko in se je tako posredno zahvalil občini Vrhnika oziroma oddelku za kulturo za finančno pomoč, kar skupini omogoča nepretrgano delo.
Hic Et Nune so bili pred izidom svojega prvenca najnesreč-nejša slovenska ročk skupina, ker nihče iz glasbenega biznisa ni pokazal pretiranega zanimanja za izdajo vsaj kasete z njihovo glasbo. Prav to jih je utrdilo; postali so samozavestni, srčno verjamejo le lastnemu početju in danes trdno stojijo v čevljih iz prodajalne Kara. Ne bojijo se prihodnosti, ne bojijo se novih nastopov, ne bojijo se kariere, saj so se v petletni karieri navadili na vsako provokacijo in so s svojo prostodušnostjo in pravičnostjo postali strupeni kot škorpijon.
Igor Bašin-BIGor
Mlade vrhniške igralce smo posneli na zadnji vaji, ko jih je režiser »trdo« prijel v roke.
IGRA GLEDALIŠKE SKUPINE DEJMO STISNT
Bog
Pod odkriljem Mladinskega centra Vrhnika, o katerem smo v Našem časopisu že poročali, deluje tudi gledališka skupina Dejmo stisn't, katere člani so v tem času izredno aktivni. Pripravili so igro z naslovom Bog, kije bila sicer že predstavljena na Gimnaziji Vič v drugačni zasedbi, toda pod budnim očesom istega režiserja Roka Koširja, za katerega igralci pravijo, daje izredno odločen. V vrhniškem Cankarjevem domu, kjer imajo tudi vaje, so igro uprizorili že dvakrat in glede na pozitivni odziv občinstva se zdi, da so igralci dosegli svoj cilj.
Igra, v kateri nastopa enaindvajset igralcev, je komedija absurda, saj se v njej prepletajo niti sedanjosti, realnosti in antike. Zgodba govori o dveh starih Grkih, pisatelju in igralcu, ki pišeta scenarij za igro, katero bi rada predstavila na atenskem dramskem festivalu. Zatakne se jima takrat, ko je treba napisati konec
scenarija. Pomoč jima ponujajo različne osebe, ki pa niso vse iz tistega časa, saj se na odru pojavi tako slovenski pisatelj Ivan Cankar kot tudi Bursitis. Najbolj sta zadovoljna s pomočjo boga Žeu-sa in tako igro slednjič le predstavita na festivalu. Takrat pa pride do zapleta...
Za igralce so med predstavo izredno pomembni tudi gledalci in njihovo »sodelovanje« z njimi, saj je igra namenjena predvsem smehu. Če se občinstvo ne zabava, potem predstava izgubi nekaj svojega šarma. Kljub temu pa največjo noto zanimivosti dajo prav igralci, ki pa to niso v pravem pomenu besede, saj se nihče od njih poklicno ne ukvarja z dramsko igro.
Kot sem že omenila, so igro že dvakrat predstavili na Vrhniki, zato jo bodo sedaj dvakrat odigrali pred vojaki, nato pa bodo verjetno nastopili tudi v Ljubljani. V prihodnje nameravajo pripraviti še nekaj iger, ob tej priložnosti pa se zahvaljujejo Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, predvsem gospe Marti Rijavec, ki je pokazala veliko razumevanja za njihove težave z najemom prostora.
Mateja Šmuc
Ob kulturnem prazniku
Vabimo vas na otvoritev razstave AKVARELOV, mlade slikar- 1 ke Katarine Krek iz osmega razreda osnovne šole Log- 1 Dragomer, ki bo 8. februarja 1996 ob 17. uri v dvorani j Kulturnega-prireditvenega centra PAVZA na Trgu Karla Grabeljška. ,
i
Novosti v Cankarjevi knjižnici
Slovenski almanah 96 Filozofija — Psihologija
Steam, J.: Edgar Cayce — speči prerok
Prelec-Kozina, D.: Kraljestvo miru Trstenjak, A.: Dvajseto stoletje in pogled čez
Spolno nasilje: feministične raziskave
Erjavec, A.: Estetika in kritična teorija
Družbene vede
Burger, M.: Saj se itak ne da nič narediti
Mednarodna družina — utopija ali realnost
Ravnikar, E.: Udbomafija
Brajša, P.: Sedem skrivnosti uspešne
šole
Vodič po srednjih šolah
Prirodoslovne vede
Parker, S.: Vreme
Gregorač, V.: Mali leksikon geologije
Vidrih, R.: Minerali na Slovenskem Tarman, D.M.: Ko se dan konča: knjiga o nočnih živalih
Uporabne vede
Rauter, K. B.: Življenje brez bolečin Kocijančič, A.: Knjiga o klimakte-riju
Hinkelmann, K. G.: Trening odvajanja kajenja Omura, G.: AutoCAD 13 Bott, E.: V uporabi Windows 95 MacDonald, T. L.: Tom McDo-land's PC games Extravaganza Sitar, S.: Z vozili skozi čas Sattler, F.: Kmetovanje po biološko
— dinamični metodi
Umetnost — Razvedrilo — Šport
Koselj, N.: Arhitektura 60-let Parma, B.: Šahovske kombinacije
Književnost — Jezikoslovje
— Leposlovje
Novak, B. A.: Oblika, ljubezen jezika
Redfield, J.: Celestinska prerokba Sewell A.: Črni lepotec Makarovič, S.: Coprnica Zofka Hibbert, E. B.: Sreča opoteča Žitnik, J.: Pogovori o Louisu Adamiču
Virk, J.: Potres: kronika nenadejane ljubezni
Matičič, N.: Njegov dan Jaklič, F.: O, ta, testament Valant, M.: Obsojeni v Indiji Vodovnik, D.: Slečena scena Kopecky, F.: Želje lepe trdno v šopek smo zvezali
Zemljepis — Biografije — Zgodovina
Enciklopedija Slovenije 9
Curk, I.: Sto zgodb arheoloških
spomenikov v Sloveniji
Pearson, A.: Stari Grki
James, S.: Stari Rim
Atlas evropske zgodovine
Hay, D.: Evropa: rojstvo ideje
Spored vrhniškega kina v februarju 1996:
3. 2., sobota, ob 18.00: PRED ZORO —ameriški
OB SLOVENSKEM
KULTURNEM
PRAZNIKU
Filmo
baritonistvu
Primožiču
V počastitev kulturnega praznika Vas vabimo na predstavitev dokumetnarnega filmskega zapisa o baritonistu Robertu Primožiču, ki gaje za ljubljansko televizijo pripravil scenarist in režiser Boris Višnovec.
Robert Primožič je eden izmed največjih pevcev, kar smo jih Slovenci imeli doslej. Mnogo je doprinesel k sijaju slovenske opere v času med obema svetov-
BEFORE SUNRISE — Režija: Richard LINKLATER
V gl. vi.: Ethan HAWKE, Julie DELPY, Ernie MANGOLD
4. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: HVALA ZA VSE — amer. kom. TO WONG FOO — THANKS FOR EVERTYHING, JULIE NEWMAN — Režija: Beeban KIDRON
V gl. vl.: Patrick SWAYZE, Wesley SNIPES, John LEGUIZAMO
8. 2., četrtek, ob 17.00 in 20.00: DESPERADO — amer. akcijski Režija: Robert RODRIGUEZ
V gl. vl.: Antonio BANDERAS, Jo-aquim DeALMEIDA, Salma HAYEK, Quentin TARANTINO
10. 2., sobota, ob 18.00: PROFESIONALEC — amer. akc. triler
ASSASSINS — Režija: Richard DO-NNER
V gl. vl.: Sylvester STALLONE, Antonio BANDERAS, Julianne MOORE
11. 2. nedelja, ob 17.00 in 20.00: MREŽA — amer. triler
The NET — Režija: Irwin Winkler Vgl. vl.: Sandra BULLOCK, Jeremy NORTHAM, Dennis MILLER
15. 2., četrtek, ob 17.00 in 20.00: ACE VENTURA — KLIC DIVJINE — amer. kom. ACE VENTURA WHEN NATURE CALLS — Režija: Steve OEDE-KERK
V gl. vl.: Jim CARREY, Ian McNl-CE, Simon CALLOW, Maynard EZIASHI, Bob GUNION
18. 2., nedelja, ob 15.00:
LISICA IN PES — ameriška, Dis-
neyeva risanka
18. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: DEVET MESECEV — amer. komedija
NINE MONIH — Režija: Chris COLUMBUS
V gl. vl.: Hugh GRANT, Julianne MOORE, Tom ARNOLD
20. 2., torek, ob 20.00:
SEDEM — amer. triler
SEVEN — Režija: David FINCHEB
V gl. vl.: Brad PITT, Morgan FREEMAN, Gwyneth PALTROW, Richard ROUNDTREE
24. 2., sobota, ob 18.00: SPREHOD V OBLAKIH — amer-melodrama
A WALK IN THE CLOUDS — Režija: Alfonso ARAU
V gl. vl.: Kcanu REEVES, Aitan» SANCHEZ-GIJON, Anthony Ql> INN, Giancarlo GIANNINI
25. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: NIMAŠ POJMA — amer. komedij« CLUELESS — Režija: Amy HE' CKERING
V gl. vl.: Alicia SILVERSTONE. Wallace SHAWN, Twink CAPLAN
29. 2. četrtek, ob 20.00: VROČINA —■ amer. gangsteriada HEAT — Režija: Michael MANN
V gl. vl.: Al PACINO, Robert De-NIRO, Val KILMER, Ion VOI<> HT, Tom SIZEMORE
nima vojnama. O njegovem delu in o njegovi tragični smrti bodo spregovorili njegovi učenci ¡1 pevski kolegi, znani slovenski glasbeni umetniki. V filmu nf stopajo Ladko Korošec, Ksenij" Vidali, Manja Mlejnik, Brank" Miklavc, Demeter Bitenc, Sam" Hubad, Jože Pogačnik, Pete? Bedjanič.
Predstavitve filma se bod° udeležili tudi sodelavci in ustvarjalci.
Režiser in scenarist Boris Višnovec nam je že znan po kratki'1 filmih, predvsem po nagrajene"1 dokumentarnem filmu Poslika; ne panjske končnice. Vrhničai" ga poznamo po predstavitvi Lju' bljanskega barja, predvsem v filmu Odtisi v Barju.
Na ogled filma v počastitev kulturnega praznika Vas vabim0
v petek, 9. februarja 1996, ob l9-uri.
PREDSTAVITEV KNJIGE
Vode v Sloveniji
Pri založbi Epsi je pred kratkim izšla knjiga z naslovom Vode v Sloveniji, katere avtorja sta Matevž Lenarčič in dr. Dušan Plut. Vrhničani smo imeli to čast, da so nam jo predstavili v petek, 26. januarja, v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Sama ideja za tako knjigo seje porodila že pred dvema letoma, saj na knjižnih policah najdemo knjige o slovenskih gorah, slovenskih gozdovih,... le o slovenskih vodah ne. Tako pa smo sedaj dobili tudi tako knjigo, ki nam ne bo le prikazala naših voda, temveč tudi natančneje pred-
stavila našo odgovornost do bodočih generacij in ohranjevanje eksistenčnih pogojev.
V knjigi, ki vsebuje okoli 180
Avtorja knjige vode v Sloveniji dr. Dušan Plut in Matevž Lenarčič na predstavitvi na Vrhniki.
izredno zanimivih fotografij, ki so glavni vsebinski element, so predstavljeni vsi tipi slovenskih voda: od rek, potokov, slapov in izvirov pa do jezer, ribnikov in seveda tudi morja. Že samo ti podatki nam povedo, da sega Slovenija kot vodna dežela v sam evropski vrh, saj leži na stičišču Panonskega sveta, Alp, Sredozemlja in Dinaridov, to pa ponuja tudi takšno raznolikost voda.
Kljub temu pa so naše vode razmeroma močno onesnažene in s tem se tako pri nas kot tudi drugod po svetu srečujemo s pomanjkanjem pitne vode, ki postaja vedno bolj pereč problem. Vedno bolj obsežna in močna tehnologija nas vodi v samouničevanje, kajti kljub vsem opozorilom in različnim akcijam se premalo zavedamo ekoloških problemov, ne samo onesnaževanja ozračja, ampak tudi pomanjkanja pitne vode. Zato bi bilo dobro, če bi vsak Slovenec vsaj prelistal to knjigo, potem pa premislil, kako bi lahko tudi on prispeval svoj delež k temu, da narava postane spet tako spoštovana in edinstvena, kot so jo poznali naši predniki.
Mateja Smuc
Božično veselje od srca do srca
Notranji mir, ki ga prinaša Bog s svojim prihodom med nas, v božičnem času občuti vsak kristjan — vsakdo malce drugače in edinstveno. Nam korskim pevcem pa je dano, da veselje, ki ga občutimo, na prav poseben način izražamo s petjem, nam še posebej ljubih, božičnih pesmi.
Na praznik Svetega Štefana, 26. 12. 1995, ob 19. uri smo Mešani cerkveni pevski zbor Svetega Pavla pod vodstvom s. Bože Cotar in ob spremljavi komornega orkestra pripravili sedaj že tradicionalni, božični koncert. Nebo se je »odprlo« in nameta-valo sneg, za božično vzdušje pa smo poskrbeli tudi v župnijski cerkvi. Tokrat smo predstavili oratorij Slovenski božič, skladatelja Mitja Tomca, v drugem delu pa smo zapeli nekaj prijetnih božičnih pesmi. Potrudili smo se, da bi poslušalcem pričarali božično zgodbo. Rada bi izpostavila pevce soliste, saj so dokazali veliko mero zbranosti in dovršenosti. Ozračje, kije napolnijo cerkev, je oblikoval vsakdo •zmed nas, tako pevcev kot poslušalcev. Upam, da ste tudi vi, naši dragi zvesti poslušalci, občutili povezanost in srečo, ki se je Prelivala od srca do srca, ko smo skupaj prepevali Sveta noč, blažena noč. Hvala vam, da ste sooblikovali naš skupni večer.
Velika zahvala pa še posebej velja našim dobrotnikom, ki so Prispevali denar, ki ga bomo namenili za naš izlet v Rim v začetku meseca marca: SLED,d .o.o., Pekarna Baškovč, Pizzerja Boter, Gostilna Kranjc, ZKp Vrhnika, Občina Vrhnika ■n Župnijski urad Vrhnika.
Za dobro delo v zboru in njegovo kvaliteto sta potrebna umetniška roka in medsebojno raz-urnevanjc. Ogled Večnega mesta Pa bo izražen kot potrditev naše kvalitete in vloženega truda ter Poglobitev naših odnosov.
Mateja Burjak
Jaslice na Slovenskem
Božič si danes skoraj ne moremo več predstavljati brez jaslic, kijih cela družina postavlja v svojem domu, nato pa sijih ogleda še v cerkvi. Stari starši se takrat navadno spomnijo na mlada leta, ko so se skupaj s svojimi bližnjimi pripravljali na največji praznik v letu, praznik Jezusovega rojstva. Vendar pa vsi naši predniki jaslic niso poznali, saj so jih na Slovenskem prvič postavili šele jezuiti v 17. stoletju. Postavljene so bile v eni izmed ljubljanskih cerkva in sprva tudi vidne samo po cerkvah.
Kmalu so jih v svoje domove sprejeli premožnejši meščani, na podeželje pa so prišle najpoznaje, šele v 19. stoletju. Njihovo najpogostejše mesto je bilo v bohkovem kotu. Ljudje so jih izdelovali iz različnih snovi in si pri oblikovanju pomagali s svojo domišljijo, kakor to nekateri počno še danes. Na sliki so prikazane jaslice iz župnijske cerkve sv. Pavla na Vrhniki. Postavili so jih nekateri prizadevnejši mladinci pod vodstvom g. kaplana Bogdana Oražma.
Nataša Medvešček
Novoletni koncert
Vrhniški organizatorji kulturnih dejavnosti so v soboto, 6. januarja priredili dva novoletna koncerta z enakim programom in tako dvakrat napolnili veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Koncertu ste lahko letos prvič prisluhnili teden dni kasneje tudi v Borovnici, o čemer pišemo na borovniški strani.
Program novoletnega koncerta je bil tako kot ponavadi razdeljen na dva dela: prvi je bil rahlo klasično obarvan, medtem, ko smo v drugem delu lahko prisluhnili znanim, toda po izvoru različnim skladbam.
Izvedba samega koncerta je bila izredno dobra, zato je potrebno pohvaliti vse nastopajoče, ki so vanj vložili mnogo truda in časa. Posebna zahvala pa gre tudi naslednjim pokroviteljem, ki so prispevali finančni delež pri organizaciji novoletnega koncerta: Lika Vrhnika, Pizzerja Boter Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Eko-tec Ljubljana, Loterija Slovenije, GPG 5 Evgrad, d.d., Vrhnika, Tiskarna Nagode, Pepra, d.o.o., Loka Škofja Loka, Copy line, d.o.o., Pekarna Baškovč, Isktradel Ljubljana, Fotona Ljubljana, Občina Vrhnika, P & ROM, d.n.o., Elnet Ljubljana, Corning, d.o.o., trgovina Kara, Komunalno podjetje Vrhnika, Trgo v sodček, Elles, d.o.o., in Štirn, d.o.o., še posebej pa Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika.
Ob koncu koncerta so nam nastopajoči nazdravili s šampanjcem in nam zaželeli veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu, mi pa jim poleg tega želimo tudi čimveč takšnih koncertov.
Mateja Šmuc
Skupni koncert ŽPZ Ligojna in MPZ Liko z Vrhnike
Že pred leti se je nekaterim vaščanom Male in Velike Ligoj-ne utrnila misel, da njihovi vasi potrebujeta pevski zbor, ki bo polepšal cerkveno bogoslužje in krajevne praznike ter predstavljal domačo vas zunaj svojih meja. Pred tremi leti so misli razkrili širšemu krogu vaščanov ter glasbeniku in zborovodji g. Edvardu Popitu. Na povabilo so se vsi dobro odzvali, saj je kmalu začel delovati ženski pevski zbor, ki se srečuje na vajah enkrat tedensko, v prostorih, nekdanje Ljudske šole v Ligojni.
Po osvojenih začetnih, enostavnejših, pesmih so -se začeli vzpenjati po lestvici težavnosti navzgor. Prizadevnost in ljubezen do pesmi sta kmalu postali vidni na nastopih, ki so se pričeli na koru v cerkvi ter se nadaljevali s koncerti in občinsko revijo peskih zborov. Zadnji koncert pa so pevke pripravile kar same, v domačem gasilskem domu in v goste povabile moški peski zbor Liko z Vrhnike, ki ga vodi g. Mitja Drašler. Zbor, ki je tako kot one same začel svojo pot pred dvajsetimi leti in postal, seveda s trdim delom, lep primer amaterske uspešnosti in priljubljenosti sirom Slovenije. Pevke so zapele o lepi Dolenjski, polju, podokni-
Umetniški večer v KS Drenov Grič — Lesno Brdo
Ob slovenskem kulturnem prazniku prireja KS Drenov Grič — Lesno Brdo s svojimi društvi »UMETNIŠKI VEČER«, ki bo v sredo, 7. februarja 1996, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma. Sodelovali bodo g. Silvo Teršek, ga. Meta Ma-lus in g. Dominik Krt.
Vstopnine ne bo, prostovoljni prispevki pa bodo zaže-ljeni in bodo izključno namenjeni dograditvi večnamenske dvorane v Gasilskem domu. Vljudno vabljeni vsi krajani KŠ Drenov Grič — Lesno Brdo in vsa društva
ci in škrjančku. Liko pa nas je s svojimi glasovi mož, med katerimi nekteri pojejo tudi v treh ali več zborih, popeljal po globoki in čustveni poti pesmi od ljubezni do Doberdoba. Nato sta zbora strnila svoje glasove in zapela nekaj skupnih pesmi, ki so tako kot prejšnje prehitro izzvenele.
Na koncu ne smemo pozabiti na povezovalca programa g. Petra Kavčiča, ki je z duhovitimi, pa tudi zelo realnimi besedami vodil polno dvorano poslušalcev od pesmi do pesmi.
Glede na koncert in odziv ljudi lahko pričakujemo še veliko skupnih, pa tudi samostojnih koncertov vaščank Male in Velike Ligojne.
Nataša Medvešček
Pogovor
omoči
medijev
V organizaciji občinskega odbora SKD Vrhnika bo na svečnico, v petek, 2. februarja 1996 ob 19.30, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki omizje, katerega tema je »Moč medijev«.
Večer bo kot moderator povezoval Iztok Kržič, gostje večera pa so dr. Janez Gril, direktor in glavni urednik tednika Družina, Janez Obreza, direktor in odgovorni urednik Slovenca, »Naš časopis« pa bo zastopal urednik Tone Janežič.
Vabljeni!
»Prešeren v glasbi«
V želji, da bi vdihnili proslavi največjega slovenskega kulturnega praznika novo vsebino, se vam bomo predstavili v ponedejek, 12. februarja, ob 19.30 uri v domu Karla Grabeljška na Vrhniki, s svojimi solisti in gosti, v programu »Prešeren v glasbi«, kakor jo je v prozi zapisal za časa svojega življenja.
Oktet Raskovec
Povabilo
Ni dolgo tega, ko meje sovaščan vprašal: »Kaj pa kaj počnete v vašem društvu?« (mislil je društvo Rosika). »S čim se pa ukvarjate?« Poudariti moram, da to ni bilo edino vprašanje niti ne edini sovaščan, ki je imel kako vprašanje ali pa pripombo, če se blago izrazim. Ze večkrat sem ob raznih priložnostih slišal razne pripombe in kritike (npr. vaščani tu nič ne sodelujejo, nimajo nobene besede itn.), še večkrat pa mi znanci rečejo: »Nekdo, ki ga ne bom imenoval, mi je rekel tole in tole...«
Verjetno je res, da kjer je dim, je tudi ogenj in prav zato sem se odločil za sestavek, ki ga zdajle prebirate. V njem nimam namena predstavljati društva kot takega, pač pa povabiti vse dobronamerne ljudi k sodelovanju. Vsi vemo, da več glav več ve, zato želim, da bi se nam pridružilo čim več ljudi. Vsakega novega člana bomo veseli. Povabljeni so tako krajani Bevk, kot vsi iz bližnje kot daljne okolice in vseh starostnih skupin.ijpam na ugoden odziv in pripravljenost na sodelovanje, saj potrebujemo novih sodelavcev za nadaljnje delovanje in uresničevanje programa.
Če se nam želite pridružiti, izpolnite pristopno izjavo, jo izrežite in pošljite na naslov: Društvo Rosika, Bevke 76,61360 Vrhnika. Če pa želite kakršne koli dodatne informacije, pa prav tako, prosim, pišite na isti naslov, lahko pa se tudi osebno oglasite. Lepo pozdravljeni!
Predsednik društva: Matjaž. Jereb
PRISTOPNA IZJAVA
Spodaj podpisani/a .....................................
rojen/a .............................. , v/na............
Stanujem ........................... , telefon ........
Pristopam v članstvo društva »Rosika«.
Kraj in datum: .................... Lastnoročni podpis:
Moja prva ohcet
Bil je mrzel zimski večer, burja je pihala, sneg je naletaval, od streh so visele ledene sveče. V odmaknjeni hribovski vasi smo sedeli okrog tople kmečke peči, na eni strani dve moji sestri, vsaka pri svojem kolovratu. Na drugi strani pa moj oče, starejši brat France in jaz. Na vogalu peči je bil lesen podstavek, tako imenovan štobr. Ta podstavek je bil podoben svečniku, bilje bolj močan, visok poldrugo ped, na njem je stala petrolejka. Ob taki razsvetljavi so ženske predle, moški robkali koruzo ali luščili fižol. Mi trije moški smo bili tudi godci. Oče je držal v roki klarinet, brat medeninast bas, jaz pa harmoniko. Taka zasedba okrog peči je bila pri nas v zimskem času precej pogosta. Ko smo se naveličali igrati, je oče navadno pričel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo.
Rodil se je v Malem vrhu 1877. leta v šentjoški fari. Kot mlad pastir se je že precej ukvarjal s klarinetom. Pozneje je ta instrument opustil. Vojaški rok je služil na Češkem v mestu Iglav, kot avstrijski vojak 3 leta. Med tem časom se je precej dobro naučil nemškega jezika, pa tudi češki jezik je dobro govoril. Po vrnitvi iz vojaške službe se je poročil. Z ženo, mojo materjo, sta kupila precej zapuščeno kmetijo. Ker pa je bila njuna dota prekratka, je moral oče v Ameriko za zaslužkom. Iz Amerike je ženi pošiljal denar in s tem je plačala preostanek dolga na kmetiji. Medtem časom je prišel oče v stik s Čehi, ki so bili prav tako v Ameriki. Bila jihje večja skupina in so imeli tudi manjšo godbo. Večkrat je ponovil:; » Cehi so najmanj 50 let pred nami v glasbi.« Z njimi je tudi on začel igrati klarinet, od njih se je naučil note in potem tudi domov prinesel več tega materiala. Pozneje so imeli tudi Slovenski trio v Ameriki. Igrali so po slovenskih ohcetih.
Po petih letih se je vrnil domov. V domačem kraju je tudi igral na ohcetih s posameznimi harmonikarji. Imel pa je težave z njimi, ker niso znali njegovih viž. Leta so tekla, medtem je prišla prva svetovna vojna. Oče je bil tudi 12 let župan. Med številno družino nas je bilo tudi 7 fantov. Štirje od teh smo se tudi naučili igrati od očeta kar po posluhu. Kadar nas je bilo največ, nas je igralo z očetom pet. Dva sta odšla potem po svoji življenjski poti, ostala sva samo dva in oče. V bližnji in tudi daljni okolici pa takrat ni bilo večje godčevske skupine, ki bi igrala tako, da smo bili naši godci na precej dobrem glasu.
Tisto zimo se je pisalo v Mohorjevem koledarju navadno leto 1938. V farni cerkvi smo s prižnice slišali, da se ženi Medvedov Tone iz vasi, oddaljene 2 uri hoda od nas v kopnem. Bila je pa takrat taka navada: godec, ki bi rad igral na ohceti, se je moral sam ponuditi ženinu, prinesti svoj inštrument in nekaj zaigrati. Če je bil ženinu po volji, sta se zmenila, če pa ne, je ženin našel kak lep izgovor, da ni bilo zamere. Moj oče je bil vedno na stališču: »Nikomur se nisem nikoli ponujal in se tudi ne bom. Če bo nas kdo rabil, bo že prišel, saj ve, kje smo.« Omenjeni ženin je dal pošto po ljudeh, da želi, da bi mu igrali na njegovi ohceti in naj pridemo, da se bomo pogovorili. Oče je odločil: »Jutri popoldne po južni gremo!« Tako je bilo. Vzeli smo vsak svoj inštrument in smo odšli.
Snega je bilo za poldrugo ped. Pot je bila naporna. Grič, dolina in spet grič, dolina. Zimski popoldan je bil kratek, nagibal se je že proti večeru, ko smo prišli na ženinov dom. Ženin, kije tudi igral na harmoniko, je nas bil zelo vesel. Obsedeli smo utrujeni od slabe poti, nekaj zaigrali in se o vsem pogovorili. Gospodinja, Tonetova mati, vdova, je prinesla na mizo steklenico žganja in polovico hlebca kruha. Dejala je: »Natočite si, pa kruh odrežite, črnega imamo«, je rekla. Ta opomba se mi je zdela odveč, tudi mi smo zrasli ob črnem kruhu. Zunaj je nastala temna noč. Predno smo odšli, smo si vsak natočili požirek žganja in odrezali nekaj grižljajev kruha. Taka je bila navada. S polhograjske strani je pihala ostra burja in snežilo je. Oče, kije bil v tem kraju v mladosti doma, je dobro vedel za pot. Zakoračil je naprej, midva z bratom za njim. Bilje velik, močan šestdesetletnik, nobeno delo se mu še ni upiralo. Pozneje sva šla z bratom naprej. Snežilo je vedno močneje. Med potjo sem opazil, da oče zaostaja, midva sva skrajšala korak, malo počakala, pa je naju dohitel. To se je med potjo še večkrat zgodilo, rekel pa ni nič. Ko smo prišli v zadnjo globel, že blizu doma, mi pravi: »Miha, ti lažje hodiš, stopi naprej, pa mi prinesli malo kruha. Jaz bom pa tukaj počakal.« V glavi se mi je posvetilo: oče je od dolge poti skrajno utrujen, predvsem pa lačen, ker od domače južine ni zaužil drugega kot požirek žganja in par grižljajev kruha. France je ostal z očetom, jaz sem pa naglo odšel po klancu navzgor, kolikor so mi dale moči.
Matije še bedela ob stisnjeni petrolejki. »Kaj si sam?« je dejala ob mojem prihodu. »Kje sta pa ona dva?« »Oče je precej utrujen, pa sta zaostala«, ji odgovorim. V kuhinji na mizi je bil kruh. Odrežem velik kos, ga stisnem pod suknjič in odhitim naglo po hribu navzdol. Da sem sam tudi lačen, niti pomislil nisem. Spodaj na klancu srečam očeta in brata, ki sta prav počasi lezla navzgor. Oče je pojedel ta kruh, s tem se mu je vrnilo toliko moči, da je prišel domov. Sesedel se je na klop pri peči in dejal: »Kaj takega se mi pa še ni pripetilo.«
V našem času so bile večje kmečke ohceti vedno v ponedeljek in v predpustncm času pozimi. Ker smo bili tako oddaljeni, smo se dogovorili z ženinom, da pridemo godci v nedeljo do večera na njegov dom, tam prenočimo, v ponedeljek zjutraj pa gremo v Bukov vrh po nevesto in v Črni vrh k poroki. In tako se je zgodilo. V ponedeljek zjutraj ob petih nas ženin prebudi. Takrat je pa prišel tudi njegov prvi sosed, »starešina« in od drugega soseda fant, ki je bil določen za ženinovega »druga«. Gospodinja nam je pripravila obilen zajtrk. Med zajtrkom nas je ženin večkrat opomni/ in priganjal k jedi z besedami: »Dobro se najejte, pot bo slaba. Bukov vrh je daleč.« Predno smo odšli, je dal ženin starešini steklenico z vinom, »drugu« pa manjšo z žganjem, govoreč: »Da ne bomo brez pijače, če koga srečamo.« Toda njegova skrb je bila povsem odveč. Srečali nismo nikogar.
Okrog 6. ure smo odšli. Takoj za hišo je ženin, kije ves čas hodil prvi, zakorakal strmo v hrib. Od kraja redke besede med nami so popolnoma zamrle. Lunin zadnji krajec se je sem pa tja prikazal izza oblakov in nam nekoliko osvetlil strmo pot, kije ni hotelo biti konca. Ko smo prišli končno do vrha se je že nekoliko danilo. Ženin in starešina sta se nekoliko posvetovala, menda sta bili dve možni poti, seveda obe močno zasneženi. Drug je ponudil steklenico z žganjem, potem smo pa nadaljevali pot, ne več navzgor, temveč bolj zložno. Prišli smo do večje kmetije. Oglasil se je pes, mi smo pa šli mimo tiho, kakor bi nosili mrliča. Pri hoji nas je oviralo zasneženo grmovje, kije bilo skrivljeno na pot. Ženin Tone je gazil vedno naprej. Bil je velik močan fant, okrog 30 let. Med potjo sem premišljeval, kako mora biti ta nevesta lepa, da je šel Tone tako daleč ponjo.
Prebudilo se je zimsko jutro. Po bližnjih robovih so se videle posamezne zasnežene domačije. Levo od nas na hribu je bila farna cerkev. Prišli smo na okrajno cesto, kije bila nekoliko splužena. Sli smo naprej mimo šole in dalje proti Bukovem vrhu. Na rahli vzpetini se ženin ustavi in reče: »Tukaj smo. V tej domačiji pod nami je doma moja nevesta.« Dober lučaj kamna pod cesto je bila zasnežena kmetija. Godci smo pripravili inštrumente, drug in starešina sta zavriskala, mi smo pa zaigrali koračnico gredoč proti hiši. V našem kraju je bila navada, da so nevestini svatje prihajajočemu ženinu in njegovim svatom zaprli zunanja vrata in pri zaprtih vratih so bila potem zabavna pogajanja. Zunaj hiše so pa bili razni delavci, na primer: tesačje tesal z metlo hlod, ali postavljena je bila trlica za lan in je kak nevestin svat tri navadno slamo. Za hišnim zidom je bila velika zibelka, v njej domač pastir z dudo v ustih itd.
V našem primeru je to vse odpadlo. Pred vrati so bili zbrani nevestini svatje in nas nestrpno pričakovali. Bili smo sneženi do kolen. Zmrznjene hlačnice so nam ropotale pri hoji drug ob drugo. Na prag je stopil nevestin brat, hišni gospodar in nas pozdravil z besedami: »Pozni ste, pozni. Takoj v hišo, da se pokrepčate, potem pa gremo k poroki!« Nismo si dali dvakrat reči. Stopili smo v toplo kmečko hišo. Pred nami dolga miza, obložena s pijačo in raznimi dobrotami, mi pa teh dobrot tako potrebni. Nevesta in družica sta bili že pripravljeni za odhod. Mi smo se naglo okrepčali Zaigrali smo Nevestino koračnico gredoč skozi vrata in nazaj proti Črnemu vrhu. Za nami pa svatje, eden za drugim.
Vso pot do farne cerkve smo igrali. Ura za poroko je že prešla, župnik je moral čakati. Po končani poroki so se zbrali pred cerkvijo svatje. Ženske so imele pod roko nekakšne zavitke, moški pa priložnostne palice. Posvetovali so se za pot. Nekdo odločno pravi: »Gremo navzdol skozi Suho reko, mimo Breškovega in navzgor na Buhovo. Pot res ni pregažena, je pa najbližja.« Zakorakal je naprej, godci smo zaigrali in stopili za njim. Medpotjo nismo igrali. Ža Suho reko sem ugotovil, da je to zelo ozka poraščena dolina. Mogoče je ob večjem neurju po njej tekla voda, zato je dobila tako ime. Te poti nisem v življenju nikoli več prehodil, in za Suho reko nič več slišal. Prišli smo do velike kmetije, rekliso, to je v Breškovem. Godci smo spet igrali. Od tam smo začeli iti navzgor. Med svati so bili tudi starejši ljudje. Ti so zaostajali, na kaki vzpetini smo se ustavili in igrali, zaostali svatje so pa dohiteli. Na Buhovem se nam je pridružil še en par. Bili so namreč ženinovi sosedje, čeprav mogoče pol ure od njega oddaljeni. Od tam nas je vodila pot strmo navzdol.
Kratko zimsko popoldne se je že precej nagnilo proti večeru, ko smo prišli na ženinov dom. Moški so sedli po klopeh in si privezovali dušo z žganjem. Ženske so pa začele odvijati zavitke, ki so jih imele s seboj. Sezuva/e so obutev in mokre nogavice in obuvale suho, ki so jo prinesle v teh zavitkih. Sledila je slavnostna večerja. Dolžnost ženinovega druga je bila razporediti svate po strogo določenem redu. Na sredini za mizo ženin in nevesta, zraven obeh njihove starše, potem sosede, za sosedi pa druge sorodnike. Krog okrog mize sta zaključila drug in družica, nasproti ženina in neveste. Takega reda so se potem držali svatje pri vsaki jedi. Prvo, kar so prinesla dekleta na mizo, je bil velik kos tople ocvir-kove potice, danes bi se mogoče reklo predjed. Šele potem je sledila juha iz mesa itd. Za godce okrog te dolge mize ni bilo prostora. Nam so prav tako postregli v drugem prostoru. Od dolge poti utrujeni svatje niso bili navdušeni za ples. Godci smo imeli v kotu pri vratih nekoliko višji prostor, kjer smo sedeli, bolj poredko igrali. V veži so se pa začeli medtem zbirati mlajši gostje, mi smo jim rekli «šeškarji«. Od tam se je vedno pogosteje slišal vzklik: «Živijo godci«. Med ljudmi je bilo mnenje:
BMW je lahko vaš
na ohceti, kjer ni šeškarjev, je dolgočasno. Kjer je pa dosti šeškarjev, tam je ohcet vesela. Oče pravi: »Grem malo ven pogledat.« Ko se je vrnil pravi: »Nocoj bo hudo. Skrbi me, kako boš zdržal. Ti nisi preveč vajen.« Res nisem bil vajen, namreč to je bila moja prva ohcet, na kateri sem igral. » V veži«, je rekel» jih je glava pri glavi. Cela Kolobocija je pridrgnila skupaj. Ti so nori na ples.«
Zahodno od te kmetije se je raztezalo hribovito pobočje. Naseljeno je bilo večinoma z malimi domačijami. Malo kje so imeli v hlevu vprežno živinče. Skratka, v hiši je bilo več ljudi kakor živine v hlevu. Kolobocija, to ni bilo pravo ime za ta kraj, ime je bilo bolj zbadljivka. Mladi plesalci so se vedno pogosteje pojavljali na plesišču v hiši. Postali so vedno bolj korajžni in objestni. Po končani viži niso zapustili plesišča. Kot v en glas so zavpili: »Živijo godci čvrste polke!« Oče je komaj slišno zamrm-ral: »Počakajte fantiči, dal vam bom polke! Jezike boste pokazali!« Glasno pa je rekel: »Prši polka, es dur«. To je veljalo za naju dva. Bila je češka. Fantje so zavriskali, ples se je začel. Ko smo bili z vižo do konca jo je oče ponovil od kraja. Ženske, katere so imele bolj »trde« plesalce, so se proseče ozirale proti nam. To je pomenilo: nehajte. Toda oče ni nehal. Vižo je ponavljal kar naprej. Ko se je slednjič tudi on naveličal, se je ples končal. Ženske so dobesedno popadale na klop pri peči. Ker ni bilo za vse prostora, so sedale druga drugi na kolena. Fantje so odšli sklonjenih glav proti veži, jezikov pa niso pokazali. Iz veže se je oglasila pesem, godci smo pa imeli malo več pavze.
Utrujeni svatje od dolge poti niso kaj prida plesali. Nekateri so poiskali domače postelje, drugi so tudi za mizo dremali. Po polnoči se me je lotila taka utrujenost in zaspanost, da bi pustil ves zaslužek, ki sem ga pričakoval, samo da bi se smel stegniti po trdi klopi in zaspati. Proti jutru je ta zaspanost popustila. Predno se je na oknih pokazala jutranja svetloba, so šeškarji odšli. Svatje, ki so noč prespali, so oživeli in ples se je nadaljeval kar v novo jutro in dopoldne. Sredi dopoldneva rečemo očetu, kdaj se bo to končalo. Odgovori mi: »Kadar bodo prinesli poleg drugih jedi tudi kuhane češplje, kmalu za tem bodo začele ženske jokati, takrat se bomo pa mi smejali. Potem bo pa kmalu konec.«
Okrog poldneva so res začela dekleta nositi na mizo poleg drugih jedi tudi manjše posodice s češpljami. Kmalu za tem sem opazil pri vratih nevesto in njeno mlajšo sestro družico. Držali sta se za roke in obe jokali. Pridružila se jima je še nevestina soseda in so vse tri jokale. Oče meje rahlo dregnil in se trudno nasmehnil. Nevestini svatje, ki jih je čakala dolga pot, so se začeli poslavljati. Ženske so se zopet preobuvale. Gotovo so poskrbele, da se jim je mokra obutev od prejšnjega dne posušila. Za njimi so odšli tudi bližnji ženinovi svatje in predno se je dan nagnil k večeru, je bilo ohceti konec. Godci nismo bili sposobni, da bi odšli na dolgo pot domov. Ženin nas je povabil, naj še to noč ostanemo pri hiši, da se naspimo. Radi smo sprejeli ponudbo. Drugo jutro v sredo so nas dobro postregli, nato smo odšli domov. Med ljudmi je bilo po tej ohceti veliko govora, kako dobra je bila postrežba, skratka, bogata ohcet. Marsikdo je govoril, da mu je še dva dni po ohceti razločno piskal očetov klarinet v ušesih.
Spomladi sem dobil vpoklic k vojakom. Oddeljen sem bil h Kraljevi gardi v Beograd. Med služenjem vojaškega roka se je začela druga svetovna vojna. Nemci so zasedli evropske države, na vrsto je prišla tudi Jugoslavija. Naša /ara je bila razdeljena z nemškoitalijansko mejo na dva dela. Področje, kjer je bila takrat ohcet, je prišlo pod Nemčijo. Nemci so pozneje začeli mobilizirati fante za svojo vojsko, in jih pošiljati na rusko fronto. Nekateri so v strahu pred rusko fronto odšli v partizane. Drugi so bili pozneje mobilizirani k domobrancem, med njimi je bil tudi takratni ženin Tone. Po kapitulaciji Nemčije je odšel na Koroško, od koder je bil z drugimi vred vrnjen nazaj. Svoje domačije, žene in svojih štirih majhnih otrok ni nikoli več videl. Prav tako niso videli žena in otroci svojega moža in očeta nikoli več.
Težko povojno življenje, skrb za družino in hribovsko kmetijo, vse to je padlo na ramena vdove, takratne neveste. Več let se je borila, toda končno omagala. Bila je moje starosti, pa že vrsto let počiva v prezgodnjem grobu.
Domačija v bregu je še naseljena. Na njej se trudi njen sin z družino za golo preživetje.
V spomin na svojega pokojnega očeta in pokojnega brata Franceta v 78. letu starosti napisal:
Miha Malovrh — Čukov
že za 36.690 DEM
Turnovše 29 61360 Vrhnika Slovenija Tel. Fax: 061 752-878
IZREDNA PONUDBA omejene količine vozil BMW serije 3 iz zaloge leto proizvodnje 1995 model 1996
5% POPUSTA
na maloprodajno ceno
do prodaje te zaloge
DOBAVA TAKOJ
NAJEM
S FINANCIRANJEM leasing
PRODAJA STARO ZA NOVO
Veselje  do vožnje
V tej številki objavljamo daljši spominski zapis o tem, kako so včasih igrali na ohcetih in kakšni so bili tedaj običaji. Gre za predpustni čas, ko je bilo včasih tako, da so se takrat najpogosteje ženili. Imeli so čas, kmečka opravila razen najnujnejših so nekoliko počivala, veseljačenju so lahko namenili tudi kakšen dan več. Tudi zdaj je prepustni čas, 20. februarja bo namreč že pust. Temu pomembnemu dogodku, ki ga v vsakem kraju proslavijo tako, kakor ga znajo, naj bodo namenjene vrstice izpod peresa domačega avtorja.
Košarkarji Borovnice in Vrhnike zaključili prvi del tekmovanja
■i ™ ' H
Borovniški košarkarji so v sedanjem kolu nastopili okrnjeni, saj je bilo kar nekaj igralcev poškodovanih.
Prvi del tekmovanja košarkarjev v vseh slovenskih ligah je zaključen. Tudi košarkarji Borovnice in Vrhnike, ki so tekmovali v B slovenski ligi zahod, so bolj ali manj uspešno zaključili prvi del. Borovničani (PENNZOIL-BOROVNICA) so prav gotovo upravičili svoje napovedi ter zasedli drugo mesto. Čeprav z nekoliko starejšimi igralci ter kar precej poškodb so prikazali dobro igro, ki pa je od tekme do tekme precej nihala in dosegli cilj, enega izmed petih mest, kar jim omogoča možnost nadaljnjega tekmovanja za uvrstitev v A-2 slovensko košarkarsko ligo. Izmed desetih ekip bodo poskušali doseči enega izmed prvih štirih mest, kar bi pomenilo višji rang tekmovanja. Z doseženim drugim mestom na sedanji lestvici, so prav gotovo zmožni doseči največji uspeh kluba in košarke v Borovnici.
RCG Vrhnika pa se je uvrstila na predzadnje mesto, kar je glede na zastavljene cilje kluba gotovo premalo. Ob velikem številu mladih igralcev ter nekaj starejših, seje v igri velikokrat čutila neuigranost, kar se je poznalo predvsem na tujih igriščih. Tudi v samem delu kluba je prišlo do nesoglasij in zamenjan je bil trener prve ekipe. Zadnja štiri kola je terenske posle prevzel Drago Dedovič, ki bo z novo ekipo vodstva kluba poizkušal v nadaljnjem tekmovanju desetih ekip ostati v B ligi, kar bi bil za sedanje igralce lep uspeh. S tem pa bi Vrhnika še nadalje igrala v B ligi.
Lestvica v B SKL je bila naslednja:
točk
1. Didakta Radovljica 34
2. Pennzoil Borovnica 31
3. Snežnik Kočevje 29
4. Radio '94 Postojna 27
5. Nova Gorica 27
6. Parmalat Parklji Ljubljana 26
7. Portorož 26
Skok v višino
8. Tolmin
9. RCG Vrhnika 10. Medvode
25 23 22
Ekipa PENNZOIL Borovnica bo igrala vse tekme v telovadnici OŠ Dr. Ivana Korošca in to vse ob 19. uri. Razpored tekem pa je sledeč:
sobota, 17. 2. 1996
Pennzoil Borovnica : Ekipa Janče sobota, 2. 3.1996
Pennzoil Borovnica : Plima Prebold sreda, 13. 3.1996
Pennzoil Borovnica : ZKK Maribor
sobota, 23. 3.1996
Pennzoil Borovnica : Kemoplast
Šentjur
sobota, 6. 4.1996
Pennzoil Borovnica : Brežice
Ljubitelji košarke v Borovnici bodo prav gotovo z vsemi navijaškimi rekviziti prišli bodrit svoje košarkarje, kar je tudi želja kluba in borovniških košarkarjev.
S. S.
Veleslalom
v Podlipi
Hura, po beli hitimo strmini, vsi radi bili bi čimprej v dolini. Športno vas društvo v naravo spet vabi,
na zdravje nihče naj ne pozabi.
ŠD LIPA je po devetih — za smučanje neugodnih zimah — le prišlo na svoj račun. Medtem ko je sneg tudi letos povsod v dolini prav kmalu pobralo, je ostal teren za veleslalom v Razorski dolini idealen. Zmrnjen sneg je privabil številne smučarje, ki so se v nedeljo, 21. 1. 96, pomerili v devetih kategorijah v okviru domačega društva. Smučarji so dokazali, da so še aktivni, pogrešali pa smo več udeležencev v kategorijah mlajših deklic in dečkov ter mladink in mladincev. Ob vsakem srečnem prihodu v ciljno ravnino je bilo navdušenje gledalcev veliko in prav gotovo se bo do naslednje tekme kdo od njih pridružil smučarjem.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, najmlajša dva in najboljši na tekmi pa tudi darilo — miniaturni Aljažev stolp, izdelovalca1 domačina Alojza Bradeška, ki se mu za sodelovanje iskreno zahvaljujemo.
M. M.
OBČINSKO DVORANSKO PRVENSTVO V TENISU
Najboljši tenisač je Sandi Petkovšek
V športnih dvoranah na Vrhniki in Logu je konec decembra potekalo finale bojev za naslov najboljšega tenisača v vrhniški občini — občinsko dvoransko prvenstvo v tenisu. Posamezno so boji potekali 16. decembra, krona (poslastica) letošnjih tekmovanj pa so bile dvojice 23. decembra in nato prednovoletno srečanje tenisačev s podelitvijo nagrad in razglasitvijo naj-teni-sača Vrhniške v Klubu Lesko-vec.
Veliki zmagovalec in tenisač
NAJMLAJŠI ŠAHISTI
Tekmovali za notranjsko prvestvo
Osnovna šola Ivana Cankarja in Šahovski klub Vrhnika sta bila v soboto, 20. januarja, organizatorja notranjskega prvenstva v šahu za mlajše kategorije. Tekmovanja se je udeležilo 52 mladih šahistov iz celotne notranjske regije, in to iz Borovnice, Dragomerja, Cerknice, Logatca, Grahovega, Nove vasi, Starega trga in Vrhnike.
Največ uspeha so imeli mladi šahi-sti osnovne šole Ivana Cankarja, kjer šahovska šola uspešno deluje že vrsto let, pod vodstvom mentorja Slavka Čačiča. Dobro delo z mladimi šahisti pa se že pozna tudi v Borovnici, kateri bodo z dobrim in vztrajnim delom lahko kmalu šli po poti nekdanjih uspehov borovniškega šaha.
Vrstni red po kategorijah je bil naslednji: do 10 let -deklice: *
1. Eva Korpa (Vrhnika)
2. Jasna Hasanovič (Vrhnika)
3. Jasmina Hasanovič (Vrhnika)
dečki:
1. Jvaka Petkovšek (Vrhnika)
2. Žiga Lenaršič (Draeomer)
3. Jernej Sedej (Vrhnika)
do 12 let deklice:
1. Saša Kržič (Borovnica) dečki:
1. Aleš Kržič (Borovnica)
2. Uroš Kovač (Borovnica)
3. Jernej Sivic (Borovnica)
do 14 let deklice:
1. Nina Plas (Stari trg)
2. Helena Krašovec (Nova vas)
3. Mateja Klun (Nova vas)
dečki:
1. Dragomir Savič (Stari trg)
2. Uroš Bavec (Stari trg)
3. Srdan Petkovič (Stari trg) Notranjsko prvenstvo je bilo tudi
izbirno tekmovanje za udeležbo na državnem prvenstvu, kamor so se uvrstili vsi najboljši mladi šahisti.
S. S.
V petek, 26. januarja, je bilo v telovadnici Osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici tekmovanje v skoku v višino. Na njem so sodelovali mlajši in starejši dečki in deklice iz OŠ 8. talcev Logatec, iz OŠ Rovte, iz OŠ Ivan Cankar Vrhnika in domači učenci iz OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica.
MLAJŠE DEKLICE
1. Monika Janjič
2. Pavlina Toncr
3. Lea Trojar
4. Nastja Pajk
5. Maja Cerk
5. Danijela Stojicevič
7. Petra Pcrvinšek
8. Ines Hribar
9. Maja Nagode
10. Mateja Gerdina
11. Romana Palčič
12. Urška Šivic
MLAJŠI DEČKI:
I. Grega Mali 2 Gregor Mrgole
Miha Lampe 3. Matej Cerk 5- Dorin Milic 5. Janez Rupnik 7- Jure Slabe 7. Rok Vesel »■ Jernej Jerina . 9. Uroš Vrbas
135 cm OŠ 8. talcev. Logatec
130 cm OS Ivan Cankar, Vrhnika
130 cm OŠ 8. talcev. Logatec
130 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
125 cm OŠ dr. I. Korošec, Borovnica
125 cm OŠ Tabor, Logatec
125 cm OŠ dr. 1. Korošec, Borovnica
125 cm OŠ dr. 1. Korošec. Borovnica
115 cm OŠ Tabor, Logatec
110 cm OŠ dr. I. Korošec. Borovnica
110 cm OŠ dr. I. Korošec. Borovnica
100 cm OŠ dr. I. Korošec, Borovnica
150 cm OŠ dr. I. Korošec, Borovnica
150 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
140 cm OŠ Tabor. Logatec
140 cm OŠ Ivan Korošec, Borovnica
135 cm OŠ Tabor. Logalcc
35 cm OŠ Tabor, Logatec
130 cm OŠ Tabor, Logatec
130 cm OŠ Tabor. Logatec
125 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
125 cm OŠ Tabor, Logatec
STAREJŠE DEKLICE
t. Barbara Krašovec
2. Klementina Bradeško
3. Sanja Remškar
4. Blanka Mekinda
5. Andra Kavčič
6. Alenka Filipič
7. Polona Kohne
8. Natalija Matijas
STAREJŠI DEČKI
1. Tijan Milic
2. Marko Ambrozij
3. Jure Škrbec
4. Andraž Pahor
5. Samo Lahovnik
6. Dušan Gorenc
7. Sebastjan Sivec
8. Luka Švigclj
9. Damjan Debcvec
10. Jernej Horvat
150 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
145 cm OŠ 8. talcev, Logatec
140 cm OŠ Ivan Cankar, Vrhnika
135 cm OŠ dr. 1. Korošec. Borovnica
135 cm OŠ 8. talcev, Logatec
130 cm OŠ dr. L Korošec. Borovnica
125 cm OŠ dr. I. Korošec. Borovnica
125 cm OŠ 8. talcev. Logatec
165 cm OŠ Tabor, Logatec
160 cm OŠ Rovte
160 cm OŠ dr. I. Korošec. Borovnica
155 cm OŠ Ivan Cankar, Vrhnika
145 cm OŠ 8. talcev. Logatec
140 cm OŠ 8. talcev. Logatec
140 cm OŠ 8. talcev. Logatec
140 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
140 cm OŠ dr. I. Korošec. Borovnica
135 cm OŠ Ivan Cankar. Vrhnika
Vrhnike je postal Sandi Petkovšek (80 točk), ki sije naslov priboril predvsem z igro v dvojicah, saj je slavil kar na treh turnirjih dvojic od štirih. Drugo in tretje mesto pa sta osvojila sivi emi-nenci vrhniškega tenisa Zdene Božič (66) in Rale Brajkovič (39).
Pri ženskah si posebno priznanje zasluži Maruša Šerjak, saj seje edina prijavila na vse turnirje v občini, pa so kar štirje od petih odpadli zaradi premalo prijavljenih. Sicer pa sta turnirja potekala takole: 16. decembra — moški posamezno:
Ob precejšnji udeležbi 30-ih tekmovalcev je po težkih dvobojih osvojil turnir Jure Petkovšek:
— polfinale:
J. Petkovšek : S. Petkovšek 9:7 Z. Božič : J. Jelovšek 9:8 (7:4)
— finale:
J. Petkovšek : Z. Božič 9:7 ' 23. decembra — dvojice:
22. nastopajočih je že dodobra spoznalo precej hitro podlago vrhniške in loške dvorane, tekme pa so bile prava poslastica za številno občinstvo. Kot že rečeno, je prvak postal Sandi Petkovšek v paru z M. Kunstljem:
— polfinale:
S. Petkovšek — M. Kunstelj : Z. Pečan — V. Mesojedec 9:5 J. Petkovšek — J. Jelovšek : Z. Božič — G. Kukec 9:7
— finale: ,
S. Petkovšek — M. Kunstelj : J. Petkovšek — J. Jelovšek 9:1
Predvsem pa je treba omeniti pomoč vrhniških gostincev in podjetnikov, ki so sploh omogočili izvedbo tega tekmovanja:
— Gostilna Oblak (Klemen Popit) je pripravila izvrsten narezek za vse udeležence ob razglasitvi rezultatov
— Pizzerja Boter (Franci Pi-šek)
— Trgovina Kara (Stane Ma-rinčič)
— PROSAF (Danilo Todo-rovič)
— Konzum Grogar (Izidor Korošec)
— Trgovina Silva, Brane Les-kovec, Halo pizza Griča
— Graverstvo Kosi (Bruno Kosi) in
— Biroservis (Božič & Lotrič)
— fotokopirnica, Tržaška 8, Vrhnika
Prispevali so nagrade za zmagovalce in novoletna darila za vse nastopajoče. Ob tej priložnosti se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo za darila in želimo veliko poslovnih uspehov v novem letu 1996.
Odziv in mnenja o končani sezoni s srečanjem vseh tenisačev so ohrabrujoča, tako da velja razmisliti o prirejanju srečanj tudi v prihodnje. Predvsem pa bo treba spodbuditi ženski del teniške karavane, ki precej pridno trenira in se rekreira, da bi odločneje nastopila na naših vse bolj množičnih tekmovanjih.
Mk
Na cilju smuka »ČESNJICA 96« je bilo pol Verda in ta »staro« in »mlado«.
»ČEŠNJICA 96«
Točno 10 let od zadnjega smuka
Kot predvozač je prismučal smučar še iz prvih let organiziranih smukov na Verdu — pravi VERDSKI SMUČAR.
V nedeljo, 28. januarja, so športni delavci Verda pripravili tradicionalni smuk iz Češnjice. Gotovo se vsi ljubitelji smučanja v Verdu in na Vrhniki spominjajo tradicionalnih smukov iz Češnjice, katerih cilj je bil vedno v Retovju, kraju enega izmed izvirov Ljubljanice. Točno 10 let je od tega, ko je bil organiziran in izveden zadnji smuk. Prav toliko časa pa že ni bilo dovolj snega za pripravo proge, enega izmed najbolj »norih« smukov, kije bil speljan po gozdnih poteh in bližnjicah iz Češnjice. Zadnji sneg pa je na hitro ogrel organizatorje in progo so pripravili, kar po cesti iz Pokojišča do hiše Šalamono-vih, malo nad železniško postajo Verd. Tuje bil cilj krajšega 1200 m dolgega in daljšega 2300 m dolgega smuka. Lahko rečemo, da se je zbralo staro in mlado z Verda. Nastopilo je 97 tekmovalcev v petih kategorijah in prav zanimivo jc bilo videti zagrizenost najmlajših tekmovalcev in veliko borbenost najstarejših veteranov. Najstarejši tekmovalec je bil 64-letni Slavko Šalamun, najmlajša pa 7-letna Neža Gabrovšek in Jernej Oblak. Seveda so vsi tekmovalci prejemali ogromne aplavze številnih prisotnih Verjanov. Gledalci so bili tudi sproti obveščeni z dogodki na progi in trenutnimi rezultati, za kar je poskrbel
»Verdski Bergant« Matjaž Ži-rovnik. Iz razgovora z nekaterimi starejšimi organizatorji smo izvedeli, da je bil prvi smuk iz Češnjice organiziran že leta 1938 ter daje bila o smukih napisana celo diplomska naloga.
Na koncu so bili rezultati objavljeni v bifeju KRNICA, kjer so prvi trije iz vsake kategorije prejeli medalje in praktične nagrade. Med vse ostale tekmovalce pa so izžrebali še veliko praktičnih nagrad, katere so prispevali predvsem privatniki z Verda.
Rezultati so bili: Pionirke (9 tekmovalk)
1. Polona Ravnihar
(letink 81) 2.18,20
2. Alva Recek (82) 2.31,30
3. Urša Šebenik (87) 2.43,30
4. Gabriela Hladnik (83) 2.45,50
5. Katja Dečman (83) 2.56,70
Pionirji (14 tekmovalcev)
1. Aljaž Recek (82) 1.56,00
2. Andrej Susman (83) 2.08,60
3. Sašo Jarc (83) 2.12,20
4. Miha Žirovnik (82) 2.15,70
5. Primož Frumen (83) 2.17,10
Članice (8 tekmovalk)
1. Andreja Dobrovoljc 2.04,20
2. Andreja Oblak 2.06,20
3. Darja Jarc 2.09,20
4. Branka Jcsenovec 2.10,10
5. Sabina Petrovčič 2.12,00
Člani (51 tekmovalcev)
1. Matjaž Sluga 3.23,70
2. Peter Furlan 3.24,60
3. Andrej Krvina 3.35,00
4. Tomaž Gorišek 3.36,70
5. Anton Frumen 3.40,60
Veterani (15 tekmovalcev)
1. Darko Recek 3.33,10
2. Janez Langenvalter 3.37,10
3. Tone Sluga 3.42,90
4. Iko Krašovec 3.50,80
5. Janez Susman 4.02,00
S. S.
LETALCI
Za nami je uspešno leto
Tudi vrhniški jadralni padalci smo pod odhajajočim letom '95 potegnili črto. Ko smo si na Silvestrovo ob polnoči podali roke, smo bili enotnega mnenja, da je za nami zopet uspešna sezona. Kar prijetno je bilo s kupico rujnega v roki obujati spomine na tekmovalne dosežke in na vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli na nebu in na tleh.
Uspešni smo bili že na državnem prvenstvu v preletih na Tolminskem. Naša prekaljena tekmovalca Rus in Zalaznik sta po tednu hudih bojev pristala na 14. oz. 17. mestu, kar je pomenilo 8. mesto v moštveni razvrstitvi oz. v prvi polovici vseh slovenskih klubov.
Nekoliko slabše sta se izkazala na ligaškem tekmovanju osmih tekem prek vse sezone, kjer sta osvojila 16. oz. 23. mesto. Preostala dva, Caser-man in Erznožnik, sta bila nekoliko slabša.
Bolje nam jc šlo na tekmovanjih v točnosti pristanka. Udeležili smo se kar 15 tekem prek vsega leta od Bovca do Slovenj Gradca pa od Racne Gore do Krvavca. Takih tekmovanj se navadno udeleži tudi do 200 tekmovalcev iz domovine in tujine. Tu smo letos osvojili 5-krat prvo, 4-krat drugo in 3-krat tretje mesto v posa-
mični ter eno prvo mesto v moštveni konkurenci. Izmed vseh teh tekem jih pet šteje za ligo '95. Pred zadnjo tekmo na Kaninu je v vodstvu Gorišek, ki ima vse možnosti, da osvoji pokal.
V oktobru smo tudi mi s pomočjo podjetja OREL priredili zelo uspelo tekmo na Ulovki. Kljub slabi vremenski napovedi se je je udeležilo 82 tekmovalcev iz Slovenije in Nemčije.
Da pa ne boste mislili, da samo tekmujemo, naj omenimo našo šolo, ki jo je obiskovalo kar 45 novih navdušencev. Od teh jih je sedem opravilo izpit za pilota jadralnega padala in se lahko že samostojno podajo v zračne višave. Še vedno deluje AERO TAXI. Pod vodstvom izkušenega Slavca se lahko na padalu tandemu preskusite vsi tisti, ki si želite ogledati svet iz ptičje perspektive.
KLUB LETALCEV VRHNIKA
TS K COMING VRHNIKA
Uspešen začetek tekmovanj tekačev na smučeh
Letos nas je zima končno kar bogato obdarila s snegom in tudi smučarji tekači smo že pričeli s tekmovanji. Se pred tem pa so bile potrebne kakovostne priprave, ki smo jih kljub nenehnim finančnim težavam in daje trener Zoran Grom prenehal, pripeljali do prvih tekmovanj nove sezone 95/96. TSK Corning trenutno šteje več kot 30 tekmovalcev. Dva člana našega kluba, Gorazd Berginc in Miha Zrnec, sta člana Slovenske mladinske reprezentance, v rezervi juniorske pa je Miha Grom, ki tudi trenira po reprezentančnem programu. Batič Matjaž in Plahutnik Miha pa sta v perspektivni selekciji SZS.
Člani državne reprezentance so s
tekmovalci so dosegli nekaj lepih uvrstitev: 4. mesto Miha Zrnec (kategorija starejši mladinci), 4. mesto Miha Grom (kategorija juniorji), 7. mesto Miha Plahutnik (kategorija starejši mladinec, letos prvič).
Vsi drugi so se uvrstili med prvih petnajst, s čimer so dosegli letošnje prve SLO točke.
Na zadnjem treningu priprav smo organizirali pregledno klubsko tekmo tudi za mlajše kategorije in tako dobili prve podatke o njihovi pripravljenosti. Rezultati so bili v skladu s pričakovanji. Njihovo potrditev smo dobili na prvih tekmah za ŽITO pokal v Preski, Dolu in Starem trgu. Navajam najboljše rezultate:
Dobitniki medalj v Dolu pri Ljubljani z leve proti desni: Mateja Mole, Miha Pla-kutnik in Domen Zalar
skupnimi pripravami in testiranji začeli že v juliju in avgustu, saj so se udeležili priprav na Pokljuki in na Rogli. Drugi tekmovalci kluba pa so se udeležili vsakoletnega tabora vseh slovenskih smučarjev tekačev, ki je bil tokrat v Mozirju.
Najboljši so septembra začeli s snežnimi pripravami na Dachsteinu v Avstriji, nadaljevali novembra na Švedskem, kjer so trenirali skoraj tri tedne. Potrebno je bilo veliko odpovedovanja in truda, tako fantov (izostanki iz šole in nadomeščanje zamujenega) kot staršev, ki so morali tudi finančno prispevati za priprave in opremo.
Toda upanje, da bo sneg zapadel doma, nam je pomagalo, da smo se takoj po božičnih praznikih vsi podali na priprave na Pokljuko. Ko smo 26. decembra odhajali od doma, ni bilo niti za vzorec snega in tudi na Pokljuki smo doživeli razočaranje. Ostanki prvega letošnjega snega (zapadel je 18. novembra) so bili v glavnem v gozdu, drugod pa sama trava in blato. Na našo srečo in veselje pa je sneg pričel padati še istega dne in zvečer je postala Pokljuka popolnoma zasnežena (do večera je zapadlo skoraj pol metra snega). Težko pričakovani sneg pa nam je povzročil tudi nekaj preglavic: ostali smo brez elektrike in dva dni preživeli ob svečah.
Kdo vse smo bili na pripravah? Člani prve selekcije z reprezentanti: Miha Zrnec, Gorazd Berginc, Miha Grom, Miha Plahutnik, Matjaž Do-brovoljc, Matjaž Batič, Špela Jerina in Katja Slavec. Ti so se posvečali predvsem »nabiranju« kilometrov in opravljali individualne treninge glede na prejšnje delo. Bili pa so še člani druge tekmovalne sekcije, ki so vsi mlajši in nekateri šele začetniki. Vadili so predvsem tehniko teka, vendar so tudi oni naredili kar precej kilometrov. Za vse sem poskrbel edini trener Roman (po Zoranovem odhodu iz kluba L, na pomoč pa je priskočila Katja Žibert, ki je pomagala pri treniranju tehnike začetnikov.
Vseh skupaj nas je bilo na pripravah 32. Dnevi so bili dokaj naporni in kot taki tudi izjemno produktivni. Začetek je bil ob 7.00 z vstajanjem in jutranjo telovadbo, ko je bila najvišja temperatura -10' C. Ob 7.30 je bil zajtrk in ob 8.30 priprava smuči za dopoldanski del treninga, ki seje začel ob 9. uri in končal ob 12. uri. Nato je bilo kosilo ob 12.30 in spet trening od 14.30 do 17.00. Do večerje (ob 18.30) je bil počitek, nato pa še večerna predavanja in pogovori ter relaksacijski sprehod pred spanjem. Ob 21.00 so bili vsi v posteljah, ob 21.30 je sledil obvezni spanec, ki pa je po tako napornem dnevu prišel kar sam od sebe. Tak urnik je bil vseh pet dni brez popuščanja. Zadnji dan priprav so se fantje prve selekcije na Pokljuki (Kranjska dolina) udeležili že prve tekme za Emona pokal. Tekma je bila v klasični tehniki. Naši
Prva tekma za Žito pokal (točkova-nih je šest tekem) 6. januarja v Preski pri Medvodah:
1. mesto Domen Zalar
3. mesto Mateja Mole
6. mesto Tina Jurjevčič
7. mesto Ajda Slavec
9. mesto Mateja Dukarič
9. mesto Simon Bajec 10. mesto Jan Debevec 10. mesto Klemen Grom
Memorialna tekma in druga za Emona pokal 7. januarja v Dolu pri Ljubljani:
1. mesto Domen Zalar (mlajši dečki) 3. mesto Mateja Mole (mlajše deklice)
3. mesto Miha Plahutnik (starejši mladinci)
5. mesto Miha Grom (juniorji)
6. mesto Gorazd Berginc (starejši mladinci)
7. mesto Ajda Slavec (mlajše deklice)
8. mesto Matjaž Batič (starejši mladinci)
9. mesto Tina Jurjevčič (starejše deklice)
Druga tekma za Žito pokal 13. januarja v Starem trgu pri Ložu:
1. mesto Domen Zalar (mlajši dečki)
2. mesto Mateja Mole (mlajše deklice)
5. mesto Klemen Grom (starejši dečki)
7. mesto Gregor Kogovšek (mlajši dečki)
8. mesto Anja Mikulan (mlajše deklice)
8. mesto Tina Jurjevčič (starejše deklice)
9. mesto Ajda Slavec (mlajše deklice) Neprikazani rezultati so nedvomno odraz pogostnosti obiskov na treningih v pripravljalni sezoni in obenem prizadevnosti pri sami vadbi. Dejstvo potrjujejo nekateri mlajši tekmovalci, ki so uvrščeni pred starejšimi po stažu treniranja. Posebno razveseljivo in pohvalno je, da so posamezni tekmovalci, ki so letos priče* li prvič tekmovati, dosegli že izjemno visoke uvrstitve.
Največji uspeh prvih tekmovanj je dosegel Domen Zalar (mlajši deček), ki je preprečljivo ugnal svoje tekmece na vseh treh tekmah.
Na splošno sem s prvimi rezultati tako mlajših kot starejših tekmovalcev zadovoljen, menim pa in upam, da bodo v nadaljnjih tekmovanjih dosegli še boljše rezultate omenjeni in tudi šele prebujajoči.
Pred nami je bližnje državno prvenstvo in vsi se že vneto pripravljamo. O osvojenih medaljah bomo poročali prihodnjič.
Zapisati je še treba, da je letos prvič več mlajših tekmovalcev iz Borovnice, Loga in Dragomerja in da so tudi ti mladi fantje in dekleta zelo prizadevni, prav tako pa tudi njihovi starši, ki jih vozijo na treninge na Vrhniko.
Ne smemo pozabiti tudi na finančne težave v klubu. Letos je že tretje leto, ko nimamo enotnih oblačil, kar najbolj prizadene najmlajše, ki nimajo primernih dresov za na tekmovanja. Tako niso prepoznavni, od kod prihajajo in kdo so. Upamo, da bodo tudi naši finančni problemi nekoč izginili in bomo lahko še z večjim veseljem zastopali svoj klub in s tem tudi Vrhniko.
Trener TSK Corning Vrhnika Roman Rupnik
NAMIZNOTENISKI KLUB BOROVNICA, Zalarjeva 10 61353 BOROVNICA (v ustanavljanju)
VABILO
Vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, nekdanje igralce in ostale občane na ustanovni zbor, ki bo v
PETEK, 9. februarja 1996, ob 18.00 uri
v sejni sobi občine Borovnica, Paplerjeva 22 in predlagamo naslednji
DNEVNI RED:
1. Otvoritev zbora in pozdrav gostov
2. Izvolitev organov zbora (delovno predsedstvo)
3. Razprava in potrditev programa dela za leto 1996
4. Izvolitev predsednika in članov upravnega odbora
5. Razno
ŠPORTNI ZDRAVO! .... PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA UTANOVITEV NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA
BOROVNICA
Canon np 1550 fotokopirni stroj
A
Nenadomestljiv:
- format A4-A3
- hitrost 15 kopij/min
- povečuje, pomanjšuje
- enostavno upravljanje
- ekonomičen
- servis zagotovljen
Sí
'aw
061/764-292 ^ÎiZ>SÎStelTLL VRHNIKA
Tekmovalca TSK Corning Vrhnika v Avstraliji: Roman Rupnik in Katja Žibert (v roki z nagrado za 2. mesto)
V Borovnici spet namizni tenis
Športna zveza nove občine Borovnica je v Gasilskem domu na Bregu po več letih ponovno organizirala prvenstvo Borovnice v namiznem tenisu za veterane in absolutno pr-
venstvo za člane in članice.
S podobnimi akcijami želi obuditi šport, ki je bil v Borovnici v 60-letih zelo priljubljen.
Rezultati: VETERANI nad 40 let:		
EKIPNO:		
1. Breg	9 točk	(Gerdina Lado, Vovk Zvone)
2. Faškarija	8 točk	(Petrovčič Jože, Petrič Gašper)
3. Jeruha	5 točk	(Modrijan Franjo, Žerjav Bogo)
4. Grič	2 točki	(Prvinšek Jože, Frljak Hazim)
ČLANI DO 40 let:		Šivic Janko, Jereb Vili)
1. Pako	12 točk	
2. Faškarija	11 točk	(Vuleta Dušan, Radič Dare)
3. Breg	8 točk	(Kovač Marjan, Šivic Ciril)
4. Račka	6 točk	(Lajh Primož, Počkaj Janez)
5. Čmerišnik	6 točk	(Kržič Lado, Bolevič Jani)
ČLANICE		
1. Borovnica	9:0	(Debevec Urša, Debevec Marjeta,
		Hren Andreja)
2. Breg	0:9	(Gerdina Slavi, Molek Albina, Vuleta
		Jana)
POSAMEZNO:
ČLANI - ABSOLUTNO
1. Petrovčič Jože (13:0)
2. Jereb Vili (12:1)
3. Gerdina Lado (10 : 3)
4. Modrijan Franjo (9 : 4)
5. Malnar Marko (7:6)
6. Petrič Tadej (7 : 6)
7. Šivic Janko (6 : 7)
8. Radič Dare (6 : 7)
9. Petrič Uroš (6 : 7)
10. Petrič Gašper (5 : 8)
11. Kovač Marjan (5 : 8)
12. Vovk Zvone (3 : 10)
13. Furlan Igor (1:12)
14. Javornik Franc (1 : 12)
VETERANI NAD 35 LET
1. Petrovčič Jože (7:0)
2. Gerdina Lado (6:1)
3. Modrijan Franjo (5 : 2)
4. Šivic Janko (4 : 3)
5. Vovk Zvone (2 : 5)
6. Petrič Gašper (2 : 5)
7. Furlan Igor (1:6)
8. Javornik Franc (1:6)
ČLANICE — POSAMEZNO
1. Debevec Urša (5:0)
2. Vuleta Tina (4:1)
3. Debevec Marjeta (3 : 2)
4. Gerdina Mateja (2 : 3)
5. Molek Albina (1:4)
6. Vuleta Jana (0 : 5) V članski konkurenci je brez izgubljenega niza zmagal 47-letni Jože Petrovčič in dokazal, da kljub letom še nima dostojnega mladega nasprotnika. Med članicami pa ni imela resne konkurentke Urša Debevec.
Močna konkurenca za ostali dve mesti je bila med člani, saj seje pred veterana (Gerdina, Modrijan) uvrstil le 25-letni Jereb Vili.
Tekmovanje je pokazalo, da boljši igralci izhajajo in dveh okolij — križpota v Borovnici in Brega.
Tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju in ob pomoči prizadevnih gasilcev GD Breg-Pako in okrepčevalnice Faškarija. Ocenjujemo, daje bila prva promocija namiznega tenisa uspešna, zato enako prizadevnost
Kulturno-prlredltveni centet in okrepčevalnica
»2i
pričakujemo tudi po ustanovitvi kluba.
Namizni tenis v občini Borovnica bomo igrali na dveh lokacijah — rekreativno v domu na Bregu (torek in petek), tekmovalno (pionirji in pionirke) v domu TVD Partizan V Borovnici.
Večkratna notranjska prvaka med dvojicami — pionirji 1960-63 po 30 letih spet skupaj (Petrovčič, Modrijan)
Začel se je svetovni pokal maratoncev v teku na smučeh - sezona 95/96
Sezona svetovnega pokala maratonov v teku na smučeh se vsako leto začne že zelo zgodaj, in sicer v avgustu v Avstraliji, kjer je takrat zima. V začetku tekmovalne sezone 1995/96 se je tega maratona udeležilo tudi devet Slovencev.
Dva izmed njih sta bila Vrhničana. To sta bila ROMAN RUPNIK, ki je trener TSK Corning Vrhnika in uspešen tekmovalec ter dobitnik točk za svetovni pokal v lanskem Je-tu. Tekmovala je tudi KATJA ŽIBERT, ki je članica TSK Corning Vrhnika in tekmovalka v juniorski kategoriji ter začetnica v maratonih za svetovni pokal.
Maraton se imenuje Kangaroo Hoppet. Nastopilo je več kot 1500 tekmovalcev; tekmovanje je potekalo na 42 km in 21 km dolgi progi. Vendar pa je odjuga v noči pred tekmovanjem poskrbela za zmedo v dolžini proge in tako Slovenci ter tudi nekateri drugi nismo bili obveščeni o spremembi na daljši progi. Tako je naš najboljši tekmovalec Jani Kr-šinar zavil proti cilju že po dveh krogih, namesto da bi nadaljeval še v tretji krog. Tako je izgubil ogromno časa in se na koncu uvrstil na 25. mesto, čeprav je bil po dveh krogih na zelo dobrem 5. mestu. Enako se je zgodilo tudi Romanu in je le za las izgubil točke svetovnega pokala. Uvrstil se je na 35. mesto (po dveh krogih 15. mesto); točke dobijo tekmovalci na prvih tridesetih mestih.
Veliko več sreče je imela Katja na krajši progi. Ni še imela izkušenj s tako velikih tekmovanj, zato je bil njen cilj le pridobiti si izkušnje za naprej. Toda na progi seje vse obrnilo drugače. Smuči so stekle, dobro razpoloženje in uspeh je prišel kar sam od sebe. Bila je 21. med vsemi udeleženci na 21 km, druga med vsemi ženskami in prva v svoji kategoriji. Vendar tam zmaga ne šteje nič. Vsi v ekipi smo pričakovali vsaj kakšno medaljo ali mogoče tudi kak ček, vendar iz vsega ni bilo nič. Na podelitvi, kije trajala kar precej dolgo, je Katja dobila kapo in spominsko skodelico, ki si jo lahko tudi kupil. Vendar vseeno ne smemo biti pohlepni, saj je že samo tekmovanje dogodek, ki ga je vredno doživeti. Povrh vsega smo si ogledali še prečudovito Avstralijo in spoznali veliko novih ljudi, katerim smo razlagali, kje je Slovenija. Kljub vsemu pa smo srečali tudi nekoga, ki je vedel, daje Cankar največji slovenski pisec, ni pa vedel, koliko prebivalcev ima Avstralija.
Vendar pa so prav vsi Avstralci veseli ljudje odprtega srca ali pa smo prav mi srečali le takšne.
Sedaj se člani Slovenske maratonske reprezentance pripravljajo na prve tekme v Evropi, ki se bodo začele 21. 1. 1996 z znamenitim avstrijskim DOLOMITEN LAUF-om. Vsi upamo, da se bodo tudi tokrat vrnili domov z dobrimi dosežki.
Katja Žibert
ŠPORTNA
ZVEZA
VRHNIKA
Udeleženci ekipnega prvenstva s podmladkom ob zaključku tekmovanj9 z borovniškim županom, ki je zmagovalnim ekipam podelil pokale
ROPOTARNICA — Slika prikazuje skupni prostor, kolesarnico v enem izmed blokov na Zelenici, ki pa je vse prej drugo, »ROPOTARNICA«, kot pa prostor, ki bi moral služiti svojemu namenu. Gotovo je, da se mora hišni svet ali pa upravljalec bloka dogovoriti z vsemi stanovalci, da se vsi ti skupni prostori urejajo na drugačen način. Nekateri stanovalci bi radi imeli urejene skupne in kletne prostore, vendar pa se vedno najdejo drugače misleči. Podobne slike bi najbrž našli tudi po drugih blokih, saj večkrat dobimo anonimne pritožbe v uredništvo Našega časopisa. Naredite vsi vse da bodo tudi bloki v notranjosti urejeni in očiščeni. Pa brez zamere, nismo hoteli nobenega izpostaviti oziroma očrniti.
N. C.
Zahvala!
Med božičnimi prazniki nas je prizadela huda nesreča, ko je nastal požar v stanovanjski hiši Gostiševih v Sinji Gorici. Za hitro in učinkovito posredovanje se zahvaljujemo vsem sosedom in gasilcem iz Sinje Gorice, ki so takoj priskočili na pomoč. Brez njihove pomoči bi nastala katastrofa.
Enako se zahvaljujemo tudi vsem drugim gasilcem, sorodnikom in prijateljem za nesebično, takojšnjo in tudi pozneje nudeno pomoč. Vsi domači
ANONIMNI ALKOHOLIKI
Ali vas zanimajo naše izkušnje?
Kličite: 451-022 13-20-139 301-883 714-238
Ali nam pišite: AA p.p. 12 61116 Ljubljana
MALI OGLASI
Otroka sprejmem v varstvo na Logu. Informacije po tel. 061/653-454.
• • •
Inštruiram angleščino, matema-tfko in nemščino. Tel. 752-871.
Iščem varstvo za enoletno deklico. Telefon 752-605.
Ugodno prodam 320 1, zmrzo-valno skrinjo. Informacije na telefon 752-732.
• • •
Študent 4. letnika kemijske tehnologije zelo uspešno inšturira kemijo in kemijsko računstvo za srednje šole. Informacije tel. 753-152.
Na Vrhniki iščemo varstvo za 2-letnega fantka. Telefon 752-421.
fi
M0MUUDA
|H BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580
PROIZVODNJA:
• 100% NARAVNO GNOJILO za vrt, sadno drevje, trato...
• PRST — mešanica za sajenje in presajanje rož
• ZEMLJA ZA GROBOVE
Vse naše proizvode Vam nudimo po proizvodnih cenah.
TRGOVINA:
• VSE VRSTE SEMEN, ČEBULČEK, ČESEN, ČEBULNICE
• SEMENSKI KROMPIR — UVOZ, KORUZA
• SADNO DREVJE, GRMOVNICE, SOBNE LONČNICE
• VELIKA IZBIRA ORODJA, BIO ZAŠČITA
• VSE ZA MALE IN DOMAČE ŽIVALI
• VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
• VELIKA IZBIRA PVC BALKONSKIH KORIT
• IN LONČKOV PO ZELO UGODNIH CENAH
IZBIRA JE RES VELIKA, CENE SO UGODNE!
Notarka
Albina KRAŠOVEC Vrhnika, Tržaška c 12
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščam, da bom v času od 19. 2. do vključno 23. 2. 1996 na letnem dopustu. V času moje odsotnosti bo opravljala notarske storitve v moji notarski pisarni gospa Draga Intihar, notarka iz Cerknice, vsak dan od 12.30 do 13.30 ure.
Albina Krašovec notarka na Vrhniki
Com Tor
AVTOŠOLA
I TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA
VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avto šoli
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE
TURISTIČNA AGENCIJA
ZDRAVILIŠČA IN KMEČKI TURIZEM POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJU! EKSOTIČNE DEŽELE ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI,
POTOVANJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
POMOČ IN SVETOVANJE
PISARNIŠKE STORITVE ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE NOVO I.: FOTOKOPIRANJE! NOVO II.: PREROKOVANJE priznanega vedeževalca in bioenergetika NOVO III.: PRODAJA LETALSKIH KART
INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA, tel./fax: 755-828
URADNE URE: pon. in sre.9. — 18.; tor„ čet. in pet. 9. - 15.30; sobota 9. — 12.
mina
je plačilna kartica, ki sta jo izdali Slovenska zadružna kmetijska banka, d. d., Ljubljana in Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije, p. o., Ljubljana.
nadomešča plačevanje z gotovino, kadar želimo kaj kupiti oz. plačati; omogoča nam varnost pri denarnem poslovanju, ker gotovine v žepu pravzaprav ne potrebujemo več.
se lahko uporablja na prodajnih mestih (zadružne in ostale trgovine, gostinski lokali, turistične agencije, hoteli), ki so označeni z nalepko.
Vse informacije dobite v enotah Slovenske zadružne kmetijske banke in pri hranilno-kreditnih službah.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d., Ljubljana Miklošičeva 4, Ljubljana, telefon: 061/ 125 32 51
ZVEZA HRANILNO-KREDITNIH SLUŽB , SLOVENIJE, p.o., Ljubljana "•♦»Eofl*'"    Miklošičeva 4, Ljubljana, telefon: 061/ 132 53 21
\Vgf% pp
nudi v času od 1.2. do 292 ugoden nakup testenin
AKCIJSKA PRODAJA
Delovni čas od pon. - petka 6.00 - 21.30 Tel.:06l/756-066
VISOK JUBILEJ — ANGELA IN IVAN NO VAK iz Janezove vasi v Verdu sta pred 50. leti stopila na skupno življenjsko pot. S pridnostjo in poštenjem sta si zgradila dom in ustvarila družino, ki jima zvesto stoji ob strani. Dve hčerki, ki nadaljujeta njuno potomstvo, sta jima z vsemi, ki sodijo zraven, v veliko pomoč in veselje, kije seveda vzajemno. Vsi, ki ju poznamo in imamo radi, jima želimo še veliko zdravja in jima čestitamo ob zlati poroki, ki naj bo zaveza za vse, ki prihajamo v njun prijazen in gostoljuben dom.
RUMENIC
TELEFON (061) 755-545
DRENOV GRIČ 170, 61360 VRHNIKA
OPRAVLJAMO:
■ servisiranje
■ druga popravila
■ pripravo za tehnični pregled • popravila zavor
- avtovleka
SE PRIPOROČAMO!
Odprto: od 8. do 14. ure od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
DAMOS, d.o.o.
Podjetje za gradbeništvo in trgovino
Damjan Smrtnik, Velika Ligojna 20, Vrhnika; telefon/fax: 753-020 mobitel: 0609637734
Nudimo vam:
— različne izkope
— prevoze
— zaključna dela v gradbeništvu
— izdelovanje podpornih zidov
— ureditev dvorišč, parkirišč z različnimi materiali
Pokličite nas in prepričajte se o naši kvaliteti!
ijP
0
I
Jože Pavline a.p.
Notranjska c. 68 A 61370 Logatec
Td.^Fu: 061-741 169
VODOVODNE INSTALACIJE SONČNO OGREVANJE CENTRALNO OGREVANJE ELEKTRO INŠTALACIJE
9
Imate nerešljiv problem v zvezi z ogrevanjem ali električno inštalacijo!
Hitra in kvalitetna izvedba del z vašim ali našim materijalom. Poleg ugodnih cen, vam dajemo možnost plačila na več obrokov.
Pokličite, mi pridemo takoj !
Telefon: 061/ 741-169
VISAN
TRGOVINA NA DROBNO Poslovni center Loka Robova 6 61360 Vrhnika Tel.: 061/754-585
^^ataša VONČA s.p.^^
PONUDBA NASE TRGOVINE
- Proizvode iz prodajnega kataloga "MOJ DOM"
- Kvalitetno nerjavečo posodo "FISSLER"
- Porcelanaste servise znamke "SELTMANN"
- Igrače : TOMY, LEGO, DUPLO, BARRIE
- Izdelke iz stekla tovarne "ROGAŠKA"
VLJUDNO VABLJENI V POSLOVNI CENTER LOKA MANSARDA II. NADSTROPJE
ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure sobota     od 8. do 13. ure
D.N.O. VRHNIKA
SPOROČA:
1. februarja 1996 smo odprli na Vrhniki, Stara cesta 44, prodajni salon notranje opreme. V naši ponudbi se predstavljajo tile kvalitetni slovenski proizvajalci:
LIP BLED: notranja, vhodna in garažna vrata, spalnice iz masivnega lesa, mladinske sobe
SVEA ZAGORJE: kopalnice
KOLPA METLIKA: kopalne kadi, tuš kadi, tuš kabine, umivalniki, kopalniške omarice, kuhinjska korita
INLES RIBNICA: vse vrste oken
Ponudili bomo tudi zelo uporabno izvedbo omar od tal do stropa z drsnimi vrati.
Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure.
Naš način dela bo temeljil na obisku pri vas doma, kjer bomo skupaj ugotovili najboljšo rešitev.
Zelo bomo veseli vašega obiska ali telefonskega poziva na
tel./fax 754 844.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE CONTINUA DOMŽALE
razpisuje vpis v izobraževalne programe odraslih za pridobitev
izobrazbe:
— strojni tehnik — ekonomski tehnik — trgovinski (živilski) poslovodja
Izobraževanje se bo pričelo 4. marca 1996.
Informacije na telefon: 061/773-592.
ČISTILNI SERVIS
Friderik Sajovic, s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 Tel.: 061/653-714
vam nudi storitve čiščenja:
— lamelnih in navadnih sint. zaves
— itisonov in tapisonov
— preprog in sedežnih garnitur
— odstranjuje stare premaze s talnih oblog vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo zaščiti
2 LOKO SE TUDI POTUJE
Izlet v neznano
Verjetno se kupci, ki po nakupih zahajajo v novo trgovino LOKA, še spomnijo, da je ta trgovina preteklo jesen organizirala žrebanje za svoje kupce; nagrada je bila izlet v neznano.
Tudi sam sem bil med tistimi 46 srečneži, ki so bili izžrebani. Na izlet smo se podali 12. decembra. Ob 9. uri smo se zbrali v avli nakupovalnega centra LOKA, kjer nas je prijazno sprejela gospa Slavi Novak, poslovodki-nja trgovine, in nas pospremila v Prvo nadstropje v njihov Kava-bar, kjer smo dobili po želji kavo ali čaj.
Po približno petnajstih minutah smo vstopili v avtobus: Na sedežih so nas čakale bogate malice, ki bi zadostovale tudi za sestradane gozdarje. Ugotovili smo, da manjka 13 izžrebancev; najbrž je bilo temu krivo vreme, saj Je sneg kar na gosto naletaval in
Nova
nagradna igra »Loke«
j V sestavku »Izlet v neznano«, ki seje zgodil po nagradni Igri trgovskega podjetja Loka, I trgovino Loka v Poslovno trgovskem centru na Vrhniki, je napisano, da so nagrajenci preživeli en lep, nepozaben dan z gostitelji podjetja Loka 'z Škofje Loke. Trgovsko podjetje Loka spet pripravlja ^veliko nagradno igro«, ki bo trajala od 22. januarja do 16. taarca 1996. V trgovini Loka, PTC Vrhnika morate nakupiti Več kot za 2.000 SIT blaga, izpolniti dobljeni kupon in s tem Ze sodelujete v javnem nagradnem žrebanju, ki bo 21. inarca 1996 v Poslovno trgovskem centru na Vrhniki. Izžrebali bodo 46 srečnih dobitnikov, ki bodo udeleženci izleta v Neznano. Z vsem vas bomo Sproti seznanjali v Našem časopisu. Ugoden nakup je pri "LOKI« nakup«.
N. Č.
nas poskušal spraviti v slabo voljo. K sreči pa je z nami potoval tudi gospod Alojz Arh, vodja prodaje, ki nam je dvigoval moralo s pripovedovanjem šal. Seznanil nas je tudi s poslovanjem in razvojem njihovega podjetja. Za »ogrevanje« pa je poskrbela tudi gospa Slavi Novak, kije delila vi-ljamovko ter sokove, kar je kdo želel. Skoraj bi pozabil: peljali smo se proti Primorski.
Najprej smo se ustavili v Vipavi in si ogledali Vipavsko klet, kjer nas je prijazno nagovoril tamkajšnji predstavnik in nas seznanil s celotnim potekom proizvodnje vin od sprejema grozdja ob trgatvi pa do končnega stekleničenja žlahtne kapljice. V kleti smo videli ogromne sode iz različnih materialov. Ogledali smo si tudi ročno etiketiranje steklenic.
Povabili so nas še v svojo restavracijo, kjer nam je natakar ob pokušini različnih vin povedal, kako in pri kakšni temperaturi je treba hraniti posamezna vina, ter ob kakšni priložnosti oz. hrani jih ponudimo. Pripravili pa so nam tudi pokušino sirov in seveda malico: njoki z golažem.
V njihovi trgovini smo si nakupili nekaj buteljk vina in sir.
Nato smo se odpeljali novim dogodivščinam naproti, in sicer v Novo Gorico. Tam so nas »odložili« pred znamenito Hitovo Perlo. V njej nas je že čakal njihov predstavnik in nas seznanil z njihovim delom. Ogledali smo si igralnico, dobili po želji kavo, čaj ali drugo alkoholno oz. brezalkoholno pijačo in pa, kar je glavno: vsak po 30 žetonov za igralne avtomate. To nam je vzburilo domišljijo v stilu: «Kaj pa če zadenem, joj! Kaj vse si lahko potem kupim!!!« Zadel ni nihče. Kakor dobljeno, tako izgubljeno... Ob 15. uri smo se odpravili v Kobjeglavo. Najprej smo se ustavili pri kmetu, ki nam je ponudil teran iz lesenega soda, ogledali smo si tudi njegovo sušilnico pršuta.
Nato smo se napotili v stavbo MlP-ove pršutarne, kjer nas je sprejel njihov predstavnik, ki nam je ponudil brinjevec in nas
povabil k lepo pogrnjenim mizam, na katerih so nas že čakali narezki pršuta z oljkami, teran, sokovi ter druge pijače. Med tem sta prišla tudi predstavnika MlP-a, ki sta nas prisrčno pozdravila in nam zaželela prijetno počutje pri njih. Seznanila sta nas s celotnim postopkom negovanja in sušenja pršuta, ogledali pa smo si tudi video posnetek njihove proizvodnje, med drugim tudi z njihovo znamenito mortadelo.
Ko smo »pospravili« pršut, smo dobili joto s prekajenimi re-brci. To bo pa kar v redu, smo si mislili, lačni ne gremo domov! Potem pa so nam na splošno presenečenje pričeli nositi na mize še kosilo. Seveda ga je bilo treba pospraviti, take priložnosti najbrž ne bo več, kaj pa, če bo jutri vojska, lakota, kuga itn.? Ko so nas pričeli pasovi že pošteno tiščati, smo ugotovili, da jih bo treba kar hitro odpeti. Na mize so nam spet pričeli nositi velike pladnje pršuta za poobedek. Moram pa že reči, da me je izlet pošteno utrudil, saj nisem hotel zaostajati za drugimi. Kaj bi pa ljudje govorili o meni!!!
Kmalu po 20. uri smo se odpravili proti domu. Zadnja postaja je bila Lom, kjer smo spili kavo, čaj, sok ali katero drugo pijačo.
Celoten izlet s hrano in pijačo je bil brezplačen oz. je vse plačala LOKA (razen zasebnih nakupov po trgovinah), za kar seji iskreno zahvaljujem, saj mi bo ta izlet ostal v spominu kot eden najprijetnejših v mojem življenja
V upanju, da bom še kdaj izžreban, lepo pozdravljam celoten kolektiv LOKE!
Bruno Klančič Dol 28 61353 Borovnica
TRGOVSKO PODJETJE, d.d. Skofja Loka
Trgovina »LOKA« v PTC VRHNLKA
VELIKA NAGRADNA IGRA od 22. januarja do 16. marca 1996 IZŽREBALI BOMO 46 SREČNIH DOBITNIKOV IZLETA V NEZNANO
UGODEN NAKUP   JE PRI LOKI NAKUP
BOUTIQUE
eb0rah
Robova2,Vrhnika tel.:06 1 /753-68 1
Si želite nekoliko popestriti svojo garderobo ali pa celo spremeniti svoj stil?
Nikar se ne obremenjujte z odvečnimi vprašanji. Vse odgovore nanje boste našli v naši bogato založeni trgovini na Vrhniki.
Še posebej smo poskrbeli za našo mladino, ki se pripravlja na valeto, maturo, birmo... in tudi za starše, ki jih boste pospremili na te svečanosti.
Ne želim vas utrujati in vam naštevati, kaj vse vam nudimo, naj strnim našo ponudbo s preprostim vabilom v naš Boutique Deborah in prepričali se boste sami.
V času razprodaje velja ponudba zimskih oblačil, znižana za
30% — 40%.
Možnost odloga plačila.
Obratovalni čas: pon. —pet. od 9. ure do
19.30
sobota od 8. do 13. ure
POSEBNI popusti
Ov prodajalni P METALKA TRGOVINA
na Vrhniki:
za KUHINJSKO POHIŠTVO za SVETILA
za VODOVODNE ARMATURE za el. ročno orodje BLACK&DECKER za italijanske keramične ploščice SMOV
Popusti veljajo pri gotovinskem plačilu,
za kuhinjsko pohištvo pa pri gotovinskem plačilu ob naročilu.
35% 15% 10% 10% 10%
o
L^JLji.........□.........mSji.......k........L.....m......ji ■ t* PI IC^i
stavbnega in pohištvenega OKOVJA, opreme in pohištva za KOPALNICE, keramičnih PLOŠČIC, ELEKTROMATERIALA
Postanite imetnik KARTICE Metalka Traovina
ki jo lahko dobite pri nakupu nad 10.000 sit:! S tem si boste, kot naš stalni kupec, vprihodnje zagotovili POSEBNE UGODNOSTI!
Metalka Trgovina - PRODAJALNA VRHNIKA, POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER, Robova 6,
tel. 061/755 266
TRGOVINA
Slovenska trgovina s traditijo
30 NAŠ ČASOPIS
OGLASI
Dom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/(ax 061/755-255
delovni čas: 8.30 — 12. in 16. — 19. sobota 8.30 — 12.
Zelo ugodne cene pohištva — samo še v mesecu februarju!
	^W VODOINŠTALATERSTVO
	•f^— ix            Janez Žos
	\                                     Log, Pionirska c. 6 61351 Brezovica I                                     Tel: 061/653-369
Opravimo vam vodoinštalaterska	
	dela z vašim in našim
materialom. Možnost plačila	
	na dva obroka.
Prepričajte se o naši kvaliteti.	
pum......PROIZVODNJA,
mil  1   f TRGOVINA V.R U i STORITVE
Preserje 35
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO ŠIVILJE
Pogoji:
— ustrezna izobrazba
— delovne izkušnje
Zaposlitev je za določen čas, 1 leto, s polnim delovnim časom, pozneje možnost zaposlitve za nedoločen čas; poskusno delo 2 meseca.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Urh & co, Preserje 35,61352 Preserje, 8 dni po objavi. Tel. 061/632-094 in 0609 640 192
/7\
RENAULT
AVTO KLEMENČIČ, d.o.o. PODPEŠKA C. 423 61357 NOTRANJE GORICE tel. 061 /651-120, fax 652563
objavlja prosta delovna mesta:
-r- KVAVTOKLEPAR — KVAVTOLIČAR
Zaposlitev takoj, za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom. Pisne prijave oddajte na navedeni naslov ali se oglasite osebno.
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
- velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ...
- možnost plačila na 2 čeka
- gotovinsko plačilo 50% popusta
Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure — ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO:
— 1 brezplačen tečaj CPP organiziramo 2x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2
—- v februarju bo tečaj CPP 5. in 19. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pričetkom 14. 2.1996 ob 17. uri
— dijaki in študenjte imajo poseben popust pri praktični vožnji
— izposojamo literaturo
ZIDARSTVO PETROVČIČ Podlipa 95, Vrhnika telefon: 753-895
Redno zaposlim:
— priučenega ali KV zidarja
— pomožnega gradbenega delavca
Vse informacije dobite od 16. ure naprej na zgornjem naslovu in po telefonu 753-895.
POGREBNE STORITVE		
		
— naročila na domu		— pevci, glasba
— prevozi		— venci, cvetje, sveče
— prevozi za upepelitev		— urejanje grobov
— postavitev mrliškega odra		— urejanje dokumentacije
— pogrebna oprema		— prevoz v pogrebnem
— urejanje umrlih		spremstvu
— izkop jam		
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 ® 061 /751 -437 ali 751 -435		
		Mobitel 0609/637-617
		
m) m M
ZAHVALA
V 82. letu seje od nas poslovil naš dragi ata
Ciril Kavčič
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za vso skrb in nego, krajanom Drenovega Griča — Lesnega Brda, domačemu gasilskemu društvu in govorniku, oktetu Raskovec, pogrebni službi Vrhovec in g. dekanu Florjanu Božnarju za lep pogrebni obred. Se posebna zahvala pa velja osebju strežbe in kuhinje gostilne Kovačič za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob težkih trenutkih.
Vsi sinovi z družinami
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
	m . w	* Vande
		Mrzlikar
		iz Plešivice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.		
mož Štefan, hčerka Petra z družino in sin Igor		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Francke Urh
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
mož Vinko in sin Vinko z družino
Borovnica, januar 1996
ZAHVALA
Ob slovesu dragega moža, ata, starega ata in tasta
Jožeta Petrovčiča
iz Borovnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, ga spremili na zadnjo pot, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, poklonili cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Borovnica, januar 1996
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila
močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, prade-da, strica ter brata
Franca Bokavška
iz Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Kseniji Jeras ter osebju bolnišnice Petra Držaja. Gospodu župniku in kaplanu za pogrebni obred. Hvala pogrebni službi PIETA ter pevcem in pogrebcem. Zahvaljujemo sc tudi vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Brezovica, januar 1996
Mama, havla vam za vašo nesebično ljubezen, katera živi in ostane z nami.
ZAHVALA (6. 1. 1996)
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice in praprababice
Alojzije Istenič
po domače Zontičeve Lojzi v starosti 97 let,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in vsem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala za vsa izražena in pisna sožalja. Iskrena hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za tako svečan obred in tako lepe poslovilne besede. Bog vam plačaj. Obenem se zahvaljujemo pevcem okteta Raskovec za lepo in ubrano petje, g. Zupancu za odigrane žalostinke, organistu, fotografu Mirku Marklju, vsem pogrebcem, grobarju, kuharju in lučarici. Lepa hvala g. Vrhovcu za pogrebne storitve. Obenem hvala tudi dr. Rusu za njegove obiske na domu in dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi vsem tistim, ki se naše ljubljene mame spomnite v molitvi.
Žalujoči vsi njeni Vrhnika, Ljubljana, Chicago
Zbudim se v sen, ne mudi se mi zbuditi. Usodo čutim v tistem, česar me ni strah. S hojo zvem, kam moram iti.
ZAHVALA
V ranem jutru, 28. decembra 1995, je tiho odšel od nas naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
Ivan Šega
upokojeni strojevodja
z Dola pri Borovnici
Ob bridki izgubi se zahvaljujemo dr. Žagarjevi in preostalemu zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Borovnica za skrb v zadnjih mesecih njegovega življenja. Se posebej smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ter znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter pomoč v bolečih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Rahnetu, pogrebcem, pevcem in trobentaču za mile zvoke ter pogrebni službi Pieta za vso pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Vsi njegovi
Nisi rekla niti zbogom, niti roke nam podala, neusmiljeno te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodaj prekinjeni življenjski poti naše drage sestre, svakinje in tete
Marije Mezek
roj. Albreht
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen masni obred, pa tudi pevcem okteta Raskovec. Hvala tudi vsem, ki ste nam med njeno boleznijo kakor koli pomagali in jo obiskovali doma in v bolnišnici. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velU kem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
V globoki žalosti VSI NJENI
1-----1-		
		ZAHVALA
		Ob prerani izgubi moža, očeta in starega ata
		Jožeta Setnikarja
		iz Butajnove nad Horjulom
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vso drugo pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, g. POLAJNARJU za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Briš pri Polhovem Gradcu in vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.		
		Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
Marije Rus
roj. Kovač
se zahvaljujemo vsem, ki sojo spremili na zadnji poti. Hvala tudi gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred ter ženskemu pevskemu zboru Ligojna za prelepo petje. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč in Marinki Kupec za res lep govor.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in stare mame
Ivanke Zakelj
iz Bevk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter sveče. Havla g. župniku Janezu Vilfanu in Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se za lepe poslovilne besede, pevcem ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči in sinovi z družinami, vnuki in pravnuka
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in brata
Rada Cota
iz Notranjih Goric
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku, Gasilskemu društvu Notranje Gorice-Plešivica, pevcem, pogrebni službi PIETA, ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, sin Tomaž, hči Sonja z možem, sestri Tončka in Francka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Antona Trčka
iz Kamnika pod Krimom
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala župnikoma g. Malovrhu in g. Kočarju za lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi Vokalnemu kvintetu bratov ZUPAN, Gasilskemu društvu Kamnik pod Krimom in govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala VIDI in JANEZU ŠUŠTARŠIČ in družini KRŽIČ iz Ljubljane za vsestransko pomoč. Hvala.
Žena Marija in hčerka Maja
ZAHVALA
Ob izgubi mame, babice in prababice
Marije Gregorka
iz Bevk 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za pomoč. Zahvala g. župniku Janezu Vilfanu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo .pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
DOTRPELA JE NASA
Marinka Jesenovec
z Drenovega Griča
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, društvom, KS, kolektivu Kovinarske, kolektivu IUV in drugim, ki ste jo počastili v hiši žalosti, ji darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebnavzahvala velja ga. dr. Prebi-lovi in patronažni sestri Šerjakovi ter delavcem ZD Vrhnika ža nesebično pomoč v času njene bolezni. Gospodu Božnarju se zahvaljujemo za pogrebni obred, oktetu Raskovec za lepo slovensko pesem in pogrebnim storitvam Vrhovec za profesionalno opravljeno delo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob slovesu naše ljube hčerke
Majde Bricelj
roj. Leskovec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih karkoli storili zanjo in bili v mislih z nami. Hvala vsem, ki ste jo pospremili do njenega groba, nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
mama Ivanka, oče Dušan in brat Duško
Drenov Grič, 9. 1. 1996
VRHNICAN JUNAK RALLY JA GRANADA - DAKAR
Stanovnik z motorjem v štirinajstih etapah prišel na cilj
V avto moto športu je eden izmed najtežjih rally po afriški celini, ki ga organizirajo ob koncu vsakega leta. Zadnje preizkušnje seje udeležil tudi 31-letni Vrhničan Miran Stanovnik in dosegel izjemen uspeh. Na cilj v Dakar je prišel kot 46. med 140 motoristi, od katerih jih je le 50 prišlo skozi cilj.
Prav to pa zgovorno priča o eni izmed najtežjih, najdrznejših, najdaljših in seveda najbolj odmevnih vztrajnostnih preizkušenj motoristov na svetu. Rally Granada — Dakar je imel 14 etap s 7.559 kilometri. Poleg motoristov so sodelovali še tovornjaki in avtomobili, ki so prevozili peščena brezpotja Maroka, Mavretanije, Malija in tropske goščave Gvineje in Senegala.
Miran Stanovnik je vzdržal vse napore in cestne pasti ter srečno prišel na cilj, kar je bil tudi njegov osebni »moto« na ral-lyju. Se več. Od organizatorja je prejel posebno priznanje za fair play, kot edini voznik, kije znal v vsakem trenutku pomagati so-tekmovalcem, ne glede na čas, ki ga je ob tem izgubil. Tako da je vse simpatije tudi pri vseh ostalih tekmovalcih. S temi dejanji pa se je Miran še posebno izkazal kot pravi promotor naše male države.
Ves ta nepozaben uspeh je narekoval Športni zvezi Vrhnika, da je za Mirana Stanovnika pripravila sprejem pri županu Vrhnike. Sprejema so se še udeležili
predstavniki občine, Športne zveze Vrhnika in novinarji. Ob tej priložnosti je Miran Stanovnik iz rok župana Vinka Tomšiča in predsednika športne zveze Igorja Novljana prejel najvišje priznanje Športne zveze Vrhnika za ves trud, za neponovljiv uspeh in promocijo Vrhnike v daljni Afriki. V pogovoru se je Miran zahvalil za priznanje ter pristavil: »Kot tekmovalec se take «puš-čavske norosti« zanesljivo ne bom udeležil. Sem pa vedno pri-
pravljen pomagati z izkušnjami in nasveti vsem, ki bi se lotili takega projekta. Saj so bile same priprave na rally Granda — Dakar kar nekako načrtovane od prehrane, do fizičnih treningov i in seveda temeljite psihološke priprave. Glava je morala biti vedno na pravem mestu. Nisem se spuščal v brezglavo dirkanje po samotnih, neznanih puščavskih poteh, ampak sem imel edini cilj priti na konec poti v Dakar. Vzdušje med tekmovalci in
Župan Vrhnike Miranu Stanovniku izroča priznanje (vrhniški grb) Športne zveze Vrhnika
vsemi spremljevalci je bilo en-kratnao — prijateljsko. Vsi smo živeli kot ena družina in bili pripravljeni pomagati na vsakem metru poti. Res je tudi, da se je na vsakem metru zgodilo nekaj novega, nepredvidljivega. Zato sem moral na poti vložiti res vsak atom moči in vzdržljivosti, pa še prišparati sem jo moral za pripravo motorja, za naslednjo etapo. Za vse sem bil sam — voznik, mehanik, trener, psiholog in še človek povrhu.«
Prav zanimivo je bilo poslušati Mirana Stanovnika o doživetjih na 7.559 km dolgi progi. Na vsej poti je pisal tudi dnevnik in zbral precej slikovnega materiala, tako da bo «puščavsko avanturo« lahko predstavil tudi širšemu krogu ljudi.
Dejstvo je, da je Miran športnik od glave do pete. V vsem svojem dosedanjem življenju se je izkazal kot vsestranski športnik, saj je aktivno tekmoval v atletiki,, kolesarstvu, pa tudi triatlon mu ni tuj. Igral je nogomet in tenis. Precej časa pa je presedel na motorju za motokros. Udeležil pa se je tudi podobne dogodivščine v letu 1991, in to Camel Trophy.
Gotovo bi o dogodivščinah Mirana Stanovnika na rallyju Granada — Dakar lahko še veliko napisali. Zato bo še čas in priložnost, tudi v Našem časopisu, če nam bo posredoval kakšen košček svojega dnevnika in slike. Mirana poznamo kot športnika in človeka, ki vedno točno ve kaj hoče. Ob vseh medijskih nastopih seje kar nekako nerodno počutil, saj še ni dojel razsežnosti velikega »puščavskega« uspeha, daje pač postal prvi Slovenec junak Dakarja v daljni Afriki.
S. S.
ZNAK ZA
FOSFOR
RAZDELJEN
ZAJEM, PRIJEM, 0BKR0-2ENJE
PRITRDILNI CA
MESTO V BACKI OB TISI
D0L6 ZAKRIVLJEN ORIENTALSKI NO!
DEL VIETNAMA
PRISTANIŠČE V IRAKU
ZAJC JANEZ
KROG, RF NAVLJANJE
OCE
STOTI
VSTA SPORT. JADRNICE
NOVAK ROBERT
ANERICIJ
PRENOSNI CD MINI SISTEM
CD, radio, dvojni kasetofon, 4 stopenjski grafični eqalizer, deljivi zvočniki, 2 x 20 W
SESTAVIL
BUSMAN
jakob
veletok V
indiji
COMING
radio
TV
ZNAK ZA
dušik
GOSPODAR. ZBORNICA
1^
MAŠČOBA, TOPLJENA SLANINA
COMING
NATRIJ
KOPA-CICA
VRHNIKA
VASI NA KAVKAZU
GREBENI
KAVCIf EDVARD
PREBIVALEC DRŽAVE V JUŽNI AFRIKI
JOULE
KRATICA ZA RECEPT
NAKAZANA SLED
DOLOČENE
ZAJEDALKA NA HRASTU
NAJEŽEN
ŠPANSKI KRALJ CARLOS
VEČJA HISA, REZIDENCA
COK, RKELJ
POLET, ZANOS
H0C,JAK0ST
VOZIJO PO SNEGU
mm kg
ZNAČAJ , ETIKA
gospoDIČNI
TATARSKO IME ZA REKO V0L60
PREDPONA, KI POMENI 1*11L J ARDO
PRIPRAVE ZA POMETANJE
60RA NAD KOBARIDOM
SAMO OVEN
0KRAJ3. ZA
ELEMENT
NAROLT ANTON
RIMSKA 1
ALPINIST. ODSEK
CIHA.POG.
MOC, TLAK
SVETIL-NI CARNE
Takole so žrebali bogate nagrade
Izžrebali tri nagrade za novoletno križanko
Novoletna križanka in Bogate nagrade so bralce Našega časopisa spodbudile, da so poslali preko 400 rešenih križank. Sponzor križanke je bilo podjetje BIRO SISTEMI z Vrhnike, ki prodaja in servisira fotokopirne stroje priznanega proizvajalca CANON. Sedež podjetja jc na Stari cesti 6, kjer vam nudijo tudi različne fotokopirne usiuge. Žrebanje smo izvedli v podjetju: tam zaposleni so izžrebali tri pravilno rešene križanke. Tri bogate nagrade pa prejmejo:
1. nagrada: CANON BJ — 30 JET TISKALNIK: Verica Miljkovič, Poštna 5, Vrhnika
2. nagrada: CANON PRIMA DX FOTOAPARAT: Mateja Rizvič, Hruševo 80, Dobrova
3. nagrada: CANON P-10 DH namizni kalkulator: Ema Kovačec, Možinova 2, Vrhnika
Nagrade prejmete na sedežu podjetja na Vrhniki, Stara cesta 6, od 7. do 15. ure. Vsem nagrajencem še enkrat čestitamo.
S. S.
Nagradna križanka »Corning«
Podjetje »COMING« je sponzor prve križanke v letu 1996. Zelo uspešno podjetje, s svojimi TV — VIDEO — Hi-FI centri po vsej Sloveniji, seje v zadnjih letih uveljavilo predvsem z ekskluziv-no prodajo video in hi-fi tehnike znanih svetovnih proizvajalcev, kot so PHILIPS, GRUNDIG, PANASONIC, TECHNICS, SONY...
Prav tako pa se to podjetje vključuje v vrhniško življenje, saj sponzorira številne kulturno-za-bavne in športne prireditve.
Kot glavni sponzor pa se pojavlja v enem izmed najboljših vrhniških smučarskih klubov, in to je »Tekaški smučarski klub COMING Vrhnika«. Prav člani tega kluba so osvojili že nekaj državnih naslovov.
Podjetje COMING je za prve tri pravilno rešene križanke pripravilo naslednje zanimive nagrade iz njihovega prodajnega programa:
1. nagrada: dvojni radiokaseto-fon Philips
2. nagrada: volkman Panasonic
3. nagrada: vrhunska HI-FI slušalka Philips
Rešene križanke pošljite do 15. februarja 1996 na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška 1, 61360 Vrhnika, v ovojnici, t obveznim pripisom »KRIŽAN' KA«.
Pohitite z rešitvami in seveda veliko sreče pri reševanju, nagrade vas pričakujejo.
COMING
TV VIDEO. HI-FI CENTRI
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za | stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij he vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni . proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. ^