Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo. Štev. 22. V Ljubljani, v petek 18. marca 1898. Letnik III. ,,Slovenski List“ izhaja v sredah in sabotah. — Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 6 novč. — D opili pošiljajo Be uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopial se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošijjajo upravniStvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, 0radii6e itev. 16. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Uradništvo in naraščaj slovenske inteligencije. i. Večkrat smo Culi zadnji čas znano, a bridko istino, da je našim narodnim, vzlasti jezikovnim težnjam nasprotna neslovenska birokracija in da so najbolje namere osrednje vlade brezpomembne, ako stoji birokracija našim potrebam brez simpatije nasproti. Da pa ta birokracija, vzgojena v stari nemškoliberalni šoli, vzlasti Slovencem ni prijazna, skušamo dan na dan celo na Kranjskem, v obmejnih pokrajinah pa je nam ista naravnost sovražna. Vender o tem nočemo govoriti danes. Danes velja, da si to birokracijo bliže ogledamo in potem iz danih dejstev naredimo logične sklepe, kakp.v uradništvo na Slovenskem spraviti ;^m .'bo?j; prijaznega duha. Začnimo i&aif upravi! Kakšni uradniki so na Slovanskem' psj>c. kr. političnih uradih? Na to je odgovor -e«oraj odveč, ker je občeznano, da je c6lo, najŽranjskem, ki je povse slovenska kronovina, uradništvo c. kr. političnih oblastev v pretežni večini nemškega rodu in nemškega mišljenja. 0 drugih slovenskih pokrajinah pa še skoraj govora biti ne more, na prste bi lahko našteli vse uradnike Slovence pri politični upravi. Naša Slovenija je v tem oziru vredna vsporednica Bukovini. Kakor v Bukovino, tako pošilja tudi k nam prijazna vlada nemške plemiče v politično prakso, da se tukaj za silo navadijo slovenščine, včasi pa tudi precej surovo pozabavljajo zaradi zoprne „Sausprachea (se je že pripetelo!). Potem romajo v ministerstvo in tam se vspnejo v par letih do c. kr. okrajnih glavarjev. In k vsemu temu moramo še molčati, da nam kak minister ne zabrusi ironično, da bi rad nam pošiljal slovenskih političnih uradnikov, a da jih nima na razpolago, ker se od Slovencev redko kdo oglasi za politično službo. No, Slovenci smo dobre pare. Zadovoljni smo z malim. Ker nimamo svojih ljudij, ki bi vstopali v politično službo, zadovoljni smo, ako politični uradnik očito ne širi germanizacije. Ponižno se mu odkrivamo, pozdravljamo ga nemški, in ako napravi kak kraj svoj vodovod ali ustanovi kako šolo, pri kateri stvari je bil kak politični uradnik vsled svojega službenega poklica udeležen, alo, ga že imenujemo častnim občanom in globoko se klanjamo njegovim zaslugam. Nekateri sicer trdijo, da je dolžnost političnega uradnika, delati za ljudski blagor, za to je baš tu. Večina pa zopet misli, da je že jako velika zasluga, ako nam kdo ni naravnost sovražen. Zato pa le z diplomami na dan! A vsa častna občanstva in vse diplome ne pomagajo toliko, da bi se politični uradniki privadili našemu jeziku, in celo predsednik slovenske vojvodine Kranjske govori v deželnem zboru malodane izključno nemški. Ker smo od pamtiveka vajeni hlapčevati, se nam zdi to naravno, ko je v res nici vender nenaravno. No, pa kaj mi Kranjci! Mi smo še srečni v nesreči. Na Koroškem, Primorskem in Štajarskem pa se celo najdejo politični uradniki, ki gredo pri volitvah in pri drugih prilikah našim nemškim in laškim zatiralcem na roke. Jednako slabo, ako ne Še slabejše, je zastopan naš živelj pri c kr. finančnih in poštnih ravnateljstvih v območju slovenskega jezika. Ako izvzamemo c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, ni nikjer skoraj nič naših ljudij pri teh uradih. Ali ni to sramotno za nas? Kako je bilo sploh mogoče, da je poštni nadko-misar Coržt, — zagrizen Italijan — z našimi poštarji in njihovimi uslužbenci tako oblastno postopal, dokler ni slednjič v svoji oblastni domišljavosti sam si izkopal jame in se čez noč znašel v Tirolah? — Našemu jeziku se delajo pri finančnih oblastvih in poštnem upraviteljstvu vse mogoče zapreke in, ako le možno, izognejo se slovenskim tiskovinam, slovenskim pečatom itd. To vse pa je posledica, ker je ta višja birokracija tuja in sovražna našim opravičenim jezikovnim težnjam. Manipulacijski uradniki c. kr. poštne uprave so vsaj na Kranjskem v večini slovenskega pokoljenja, in ti radi prijazno vstrezajo zahtevam slovenskim, a žal, da to uradništvo nima nikake ingerence. Po drugih slovenskih pokrajinah pa niti manipulacijsko uradništvo ni našega rodu. Nekoliko bolje je v j us tiči. Tej službi se največ slovenskih juristov posvečuje, a tudi tu je nemškega in laškega življa še precej preveč. Kako je baš v tej zadevi žalostno v Korotanu, slišimo in beremo često v Časnikih. Pri porotnih obravnavah v Celovcu slovenske obtožence zasli-šavajo s tolmači! Tudi na Primorskem ni mnogo bolje. In vender, ako je kje potrebno znanje na* rodovega jezika, potrebno je v justici, saj se menda tu išče in oznanja čista in nepokvarjena resnica in pravica. Kako naj pa najde sodnik resnico, ako ne ume jezika pravdne stranke in kako naj pozna sodnik našega naroda dušo, ako črti Slovence?! Kako je nadalje žalostno in v narodnem oziru opasno, da na srednjih šolah, katere pohaja slovenska mladina, poučuje še toliko neslovenskih profesorjev slovenske dijake! Le mož iz naroda, mož slovenskega rodu, more našo mladino prav vzgojevati. Le on more umeti narodov značaj in ljubiti slovanske učence. Nemcu ali Italijanu, in naj si bode blag sam po sebi in v svoji stroki dober učitelj, njemu mora ostati slovensko pleme po svojem čuvstvovanju in stremljenju tuje. Povsod, kamor pogledamo v javni državni upravi slovenskih pokrajin, povsod dominuje tuji živelj In vender naj so ti javni funkcijonarji nekaki zvrševalni organi slovenskonarodnega organizma v državi. Ti c. kr. organi državne uprave morajo biti po zdravem človeškem razumu po- Zapiski starega Ljubljančana. Ko sem bil mlaji, zapisoval sem si dogodke, tičoče se Ljubljane in dežele Kranjske, v poseben dnevnik. Ker bi utegnile te beležke marsikoga zanimati, se mi zdi primerno, da jih zberem in vržem med svet. Za marsikatero drobtinico bi bilo prav škoda, ako bi se izgubila. 1861, koncem februvarja, se je izdal za Kranjsko deželni red in volilni red za deželni zbor. 1861, 29. marca. Prišlo je cesarsko ročno pismo, s katerim so se ustanovila samostojna deželna oblastva na Kranjskem, ki so se podredila že poprej obstoječi deželni vladi. Kranjskim deželnim predsednikom je bil imenovan predsednik nadsodišča v Zagrebu ministerski svetnik dr. Karol Ulepič (Ullepitsch), ki je nastopil službo v Ljubljani dne 25. aprila 1861. Umrl je Ulepič v Karlovih Varih na Češkem 52 let star dne 23. julija 1862, 1861, 20. aprila, je bil izvoljen ljubljanskim županom Mihael Ambrož. Potrjen je bil od cesarja dne 16. maja 1861 in v mestni hiši slovesno vmeščen dne 28. maja 18G1. Navzoči so bili: deželni predsednik, deželni glavar, člani mestnega in magistratnega sveta, mestni uradniki in mnogo občinstva. Ambrož je imel nagovor v nemškem in slovenskem jeziku. Dne 26. junija 1851 je bil postal podžupan Ambrož prvi magistratni svetnik z letno plačo 1200 gld. konv. den. 1861, 17. maja, je prišel v Ljubljano zjutraj ob 5. uri cesar Franc Jožef, potujoč v Trst. 1861, 20. junija, je začel na južni železnici voziti brzovlak. 1861, 17. julija, se je ustanovila v Ljubljani Juristična družba, ki je štela 68 članov, 51 v Ljubljani in 17 zunaj Ljubljane. Plačevali so članarine po 25 gld. na leto. 1861, 4. avgusta, je ljubljanski knezoškof posvetil novo župno cerkev na Selih pri Kamniku. Zidali so cerkev 2 V, leti. 1861, 30. avgusta, se je sklenilo, da se ustanovi v Ljubljani Čitalnica. Pristopilo je precej 317 članov. Dne 24. novembra 1861 se je slovesno otvorila. Imela je najete prostore v prvem nadstropju pri Slonu do konca oktobra 1862 in plačevala letne najemnine 1428 gld. Članarine so plačevali: družine po 12 gld., ljubljanski člani po 8 gld. in člani zunaj Ljubljane po 4 gld. Za ljubljansko Čitalnico so se ustanovile pozneje Čitalnice tudi po mestih na deželi, n. pr. 24. oktobra 1862 v Škofji Loki (47 članov), 29. janu-varja 1863 v Kranju (112 članov), 14. avgusta 1864 v Vipavi (42 članov). V desetih letih je bilo že 58 Čitalnic. 1861, 31. avgusta, je prevzel kranjski deželni odbor zemljiško razbremenilni zaklad. 1861, 4. septembra, se je ustanovila spodnja gimnazija v Kranju. 1861, 1. oktobra, se je otvorila nova deška glavna šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani. V on-dotni cerkvi je bila ob 8. uri zjutraj slovesna sveta maša. 1861, v oktobru, je prevzel kranjski deželni odbor v svojo upravo deželni zaklad. 1861, 28. oktobra, se je ustanovilo v Ljub* ljani Zdravniško društvo. 1861, 19. novembra, se je uvedla v Ljubljani plinova razsvetljava. 1861, 16. decembra, se je ustanovilo v Ljubljani samostalno davčno ravnateljstvo za Kranjsko. 1861, v decembru, se je praznoval slovesni jubilej štiristoletnice ustanovljenja ljubljanske škofije. 1862, 17. januvarja, je deželni odbor prevzel dobrodelne zavode in dotične zaklade. 1862, v majniku, so poglabljali Gruberjev kanal v Ljubljani, da bi osušili barje. Podrli so v Kurji Vasi stari zidani most in napravili čez znfeani kanal nov most. S tremi stroji je 70 delavcev zabijalo v zemljo pilote. Da se je moglo voziti na Dolenjsko, so napravili čez kanal najprej začasen leseni most. N speševatelji posvetnega gmotnega1 in socijalnega napredka slovenskega naroda. A kako naj se zavzamejo z ljubeznijo za prosveto Slovenstva, ako so sinovi onih dveh nam sosednih narodov, ki nam odrekata celo pravico do narodnega obstanka? Kako naj profesorji nemškega ali laškega pokoljenja vcepljajo v mlada srca blaga čuvstva ljubezni do rodne zemlje in naroda, iz katerega 39 je rodila ta mladina, ko učitelja vsa odgoja in vse mišljenje veže na idejale naroda, kateri v svoji ekspanzivnosti pozna le nemški svet? In slednjič kako naj bode pravnik Neslo venec slovenskemu ljudstvu svečenik čiste pra vice, akb ne pozna dobro narodovega jezika, še mafij'pa pozna v narodu razviti pravni čut?! To so tiste pereče rane, katere nam je vsekalo tisočletno naše robstvo neslovenskim idejalom. Neslovenska birokracija je nekaka železna srajca, ki ovira naš narodni razvoj in ako hočemo napredovati kot slovenska na-rodria individuvalnost, streti moramo prej ko prej' to dušečo nas železno srajco s tem, da skrbimo za mnogobrojen naraščaj slovenske in te 1 igenc ij e, ki bode tuji živelj nadbinestila v javnih službah po Slovenskem. O tem pa prihodnjič. Otvoritev pouka na „Gospo-dinjski šoli“. V torek dne 16. t. m. otvoril se je prvi dvomesečni večerni tečaj na društveni „Gospo-dinjski šoli“ v Ljubljani, nastanjeni na Sv. Jakoba trgu v hiši št. 3. Otvoritvi prisostvoval je društveni odbor, učiteljsko osobje in prvih dvanajst učenk „Go-spodinjske šole“. Društveni odbornik g. dr. Ma. jaron otvoril je prvi tečaj s primernim go-V( rom, rekši: Današnji dan, kakor se vidi skromen je, vender velevažnega pomena za bodoči razvitek gospodinjstva, osobito v manj imo-vitih slojih, Radi bi bili povabili k otvoritvi šole vse društvenike in pa predstavnike onih faktorjev, ki so se koj pokazali naklonjene tej stroki ljudske naobrazbe. Vender te misli z ozirom na skromne in omejene začasne šolske prostore nismo mogli zvršiti, ampak smo to odložili na čas, ko se šola, če mogoče razširjena, preseli v jeseni v druge prostore. Pred petimi meseci — dej Al je govornik — dne 18. oktobra lanskega letii se je sestavil društveni odbor in danes že otvarjamo „ Gospodinjsko šolo". Da je šlo vse taka hitro, hvala gre veleslavnemu občinskemu svdtu ljubljanskemu, ki je naše podjetje podprl z letnim prinosom 500 gld. in nadalje visokemu defcelneiiiu zboru, ki je za letos privolil GOO gld. za naiprej pa po 800 gld. letne podpore. Nadalje pa ne siiiem prezreti, da so častite dame od- 1862, 14. julija, je ljubljanska Strelska družba' praznovala tristoletnico odkar se je usta-nbvilžt „Rdhrščhutzenge8ellschaft“.. Cesar jej je poklonil svoj kip. Slavnostnega streljanja dne lft. avgtista 1863 se je udeležil tudi pokrovitelj nadvojvoda Etnst. 18(12, 23. julija, se je izdal zakon o požiganju barja. 1862, 10. oktobra, je bil imenovan deželnim predsednikom kranjskim Ivan baron pl Schlois-snig. Bil je od 1. 1841. gubernijalni svetnik v Ljubljani, potem od 1. 1847. gubernijalni svetnik v Lvovu in nato cesarjev namestnikv na Koroškem in je ta naslov obdržal tudi v Ljubljani, kjer je nastopil predsedništvo 30. oktobra 1862. Upokojen je bil dne 8. novembra 1865. 1863, Ustanovilo se je v Ljubljani Stenografsko društvo, ki sije utemeljilo svojo knjižnico. • 1863, 7. jnmivarja, je dr Lovro Toman sprožil v BNovicah“ misel, da naj se ustanovi „Slovenska Matica" v Ljubljani. Dne 4. febr. 1864 je česat1 potrdil Matiči pravila, dne 11. prila 1864 se je konstituiral odbor. Prvo leto je imela „Sl. Matica* 157 članov, drugo leto pa že 717 člaribv in 13.066 gld. premoženja. 1864, 0. aprila, zjutraj ob štirih se je' peljal mimo Ljubljane v Trst s posebnim vlakom cesar bornice z neutrudljivim nabiranjem društvenikov in ustatiovnikov izdatno pospešile ustanovo šole. Osobito hvalo in zahvalo pa moramo izrekati načelnici gospej A. Lahovi in učiteljici voditeljici gospej Moosovi, kateri sta zadnji mesec dan na dan pripravljali vse potrebno z& šolske prostore. Plačilo vsem, ki so doprinašali žrtev, bodi si z delom bodi si z denarjem, bodi sladka zavest, da so ustvarili šolo, katera je s svojimi večernimi kurzi najprej namenjena oni ženski mladini, ki nima ne časa in ne denarja, da bi go spodinji potrebnih zmožnostij si poiskala kje drugje. Konečno poživljal je dr. Majaron navzoče učenke večerne šole, naj bodo marljive in poslušne ter dobro izrabijo kratko odmerjeni čas, da bodo potem kot samostojne gospodinje na pravem mestu. Učenke naj si štejejo v čast, da so prve na tej šoli in naj s svojim lepim vedenjem in pridnostjo v šoli in zunaj šole povra-čujejo izkazano jim dobroto. Kličoč božjega blagoslova, kateri naj počiva na tem zavodu, otvoril je govornik pouk na „ Gospodinjski šoli". Po tem nagovoru ogledale so si dame uredbo nGospodinjske šole", učenke pa so šle takoj na delo. — Učiteljsko osobje obstoji iz učiteljice voditeljioe g. Moosovein pomočnice gdč. R a v n i h a r j e v e, ki bosta učili praktično kuhanje, šivanje, pranje in likanje. Nadalje je v prijazni naklonjenosti prevzela predavanje o gospodinj stvu mestna učiteljica gdč. Maroltova. Odbor se tudi trudi, da pridobi izkušenega zdravnika, ki bi nekaj ur na mesec predaval o zdravi uredbi stanovanj in prvi pomoči pri nezgodah, ki se utegnejo pripetiti v družinah. Konečno naj še omenimo, da je za večerno šolo zglašenih nad 70 deklet. Ta šola je namenjena zlasti za dekleta iz manj imovitih slojev, za premožneje pa, ki hočejo podati svojim hčeram temeljito na-obrazbo v gospodinjstvu in kuhi, otvorijo se dnevni tečaji v jeseni. Politiški pregled. V Budapešto so mislili iti danes avstrijski ministri grof Thun, dr. Kaizl in dr. Baern-reither, da se dogovore z ogerakimi ministri glede nagodbe, a so odložili potovanje na jutri. Izvrševalni odbor desnice je imel včeraj tri ure trajajočo sejo. Slovansko krščanskona-rodno zvezo je zastopal poslanec Vukovič. Predsednik Javorški je naznanil, da vlada sedaj še ne more povedati, če prevzame kak nemško-liberalni veleposestnik podpredsedništvo v zbornici, ker se bode klub veleposestnikov poprej posvetoval o tej zadevi z drugimi klubi levice. Predsedništvo zbornice prevzame najbrž poslanec dr. Fuchs. Ako nemški veleposestniki ne bodo pustili nobenemu svojih članov prevzeti podpred-sedništva, postane prvi podpredsednik Ceh dr. Franc Jožef, poslovit se v Miramaru od brata nadvojvode Maksimilijana ki se je odpravljal v Mehiko, da bi ondi prevzel cesarsko vlado. Mimo Ljubljane se je cesar vračal na Dunaj isti dan zvečer ob 51/a uri. 1864,18. april <, se je ustanovil v Ljubljani zavod postreščkov. 1864, 25. aprila, je umrl v Ljubljani za mrtvoudom župan Mihael Ambrož. Porodil se je v Ljubljani dne 22 febru varja 1808. Njegov pogreb je bil veličasten. Ambrož je bil naroden župan in je zelo veliko storil za napredek mesta 1864, 30. n\aja, je začelo svoje delovanje deželno finančno oblastvo za Kranjsko. 1864, 8. junija, je bil izvoljen ljubljanskim županom dr. Etbin Henrik Costa 8 16. glaeovi od oddanih 28. glasov. Cesar ga je potrdil 30. junija 1864 in vmeščen je bil 16. julija 1864. V drugič je bil izvoljen v juniju 1867 in je žu-panoval do 24 septembra 1868, ko je bil razpuščen občinski svet. 1864, 11. novembr,/, je dobil dr, Henrik Costa, ravnatelj ljubljanskega carinskega urada/ ob svojem upokojenju Fran Josipov red. Umrl je za mrtvoudom dne 21. aprila 1870r, star 72 let. Od 1. 1819. si je z mnogimi spisi pridobival zaslug za domovinoznanstvo. (Dalje prihod.} Žaček in drugi podpredsednik dr. Ferjančič. Danes je bila zelo važna seja parlamentarne komisije desnice. Razpravljalo se je o načrtu Thu-nove vlade in o razmerah desnice do vlade in njene politike ter o nagodbi z Ogersko, katero vlada predloži zbornici še prihodnji teden. Krščanskosocialni poslanci so v včerajšnji seji, kateri je predsedoval dr. Lueger, sklenili, v zvrševaini odbor nemške opozicije poslati svojega zastopnika in krivični pogodbi z Ogersko ustavljati se z vsemi sredstvi. V Budapešti so bili ob marčnem slavlju dne 15. t. m. večji nemiri. Šešt socijalistov je obsojenih in plačajo po 25 do 100 gld. globe. Zoper druge tri, ki so pobijali okna, se je uvedlo sodno postopanje. Zaradi neke zastave so se stepli socijalisti in dijaki in več oseb je bilo rat . njenih, nazadnje pa so bili socijalisti premagani. Ruski carje vsprejel izrednega kitajskega odposlanca v slovesni avdijenciji Kitajci se nadejajo, da bode Rusija nekoliko prijefijala od svojih tirjatev. Kako se pripravlja za vojsko Anglija. S prvim aprilom se pričenja v angleškem parlamentu novo finančno leto. Za prihodnje leto zahteva minister 22.000 vojakov in 6000 ma-trozov več kakor doslej, nadalje 11 novih vojnih ladij;'in pri mornarici se zviša potrebščina za 1,444.000 funtu v, to je okoli 17 milijonov goldi narjev. V delu pa ima Angleška že 12 velikih bojnih ladij, 32 križane, * šalupe, 4 topovske čolne in 41 lauij za razdiranje torpedov. Tudi Francoska se pripravlja za vojsko. V vseh francoskih arzenalih in pristaniščih se dela z neznansko hitrico. Vsi admirali so bi4i pozvani da nemudoma pridejo v Pariz. Nekateri menijo, da se bode razdelil Kitaj in da- bodu pritem Francozi v zvezi z Rusi in Nemci. Na Kreti postane guverner baje vender le princ Jurij. Nemško brodovje je zapustilo Kreiu in v kratkem se povrnejo domov tudi avstrijske vojne ladije. Nemčija je izjavila, da se ne bode več brigala za razmere na Kreta, ker se iste lahko mirno razvijejo pod nadzorstvom Rusije, Francije in Anglije. Domače novice. Deželni predsednik baron Hein je bil dne 16. t. m. na Dunaju v avdijenciji pri ministerskem piedsedniku grofu Thunu. Govori se, da se bode baron Hein premaknil iz Ljubljane, ker se je razbila nzveza z Nemci". — Cesar je vsprejej v avdijenciji tudi namestnika kranjskega deželnega glavarja barona Lichtenberga. Skof krški preč. gosp. dr. Mahnič je bil včeraj v Ljubljani. Dr. Mahnič ima neprestane borbe za ohranitev slovanske liturgije, laški irre-dentisti pa zato rujejo na vso moč proti njemu in so ga tožili pri cesarju in papežu. Ali je topost ali zlobnost? V „Edinosti" se je včeraj zopet oglasil neki doktor (?) iz Gradca, ki išče pri našem listu, katerega je on prej napadel (!), toposti in zlobnosti zato, ker smo mu vrgli polenček nazaj. Članka r ne ve, kaj bi bilo zoper slovenski program! Naj povemo mi; kolikor premore naša topost. Če kdo potuho daje človeku ali listu, ki zagovarja pri nas zvezo s sovražnimi tujci, dela zoper slovenski program. Če kdo brez potrebe narodni stranki, ki se je po neznanskih težavah komaj združila v tre-notku največje nevarnosti z drugo narodno slovensko stranko, v spomin kliče »razlike v nazorih", dela zoper slovenski ptogram. Če kdo tako piše, da je „Narod“, ki je danes najbolj kriv razpora na Kranjskem, ž njim zadovoljen, dela zoper slovenski pogram. Če kdo hvali „načelno opravičenost" tistih glasov, ki so bili v „Narodu“ zoper spravo, dela zoper slovenski program, če to dela nevedč, je top, če pa vede, je zloben. Tudi absolutna narodnost — fuČt Včerajšnji „Narod- priporoča list ,Mladost8, glasilo naših Zolistov, in piše: ^Svobodoljubnega občinstva, katerega' Čustvo ni pokvarjeno z vsiljenimi dogmami nekake absolutne morale, religije in narodnosti, iščejo sedanji umetniki*. Tako gre v „ Narodni tiskarni" na grmado fenis za Imetnik m. SLOVENCI LJST Stran 88. feniapm, vzdiga se pa iz platnena le čut,,filiv strske omejenosti. |, Žid v cerkvi. Tržaški „Piccolo“ se zopet zaganja v škofa Šterka, ker je izvedel, da.se je sklenilo v kopzistoriju, nuj se duhovne vaje v cerkvi sv. Jakoba vrše v slovenskem jeziku, po, Veliki, noči, najneato četrto nedeljo v postu „Piccolo“ pravi, da konzistorij ne more ničesar odločevati, ker ima samo posvetovalen glas (Žid ne ve, da je načelnik konzistoriju Škofji in.vpraša, čemu. bi,bile,duhovne vaje, ko. je.minula Velika noč. (Pri katoličanih traja čas za velikonočno spoved , še nekoliko tednov po .Veliki noči,'pri Židih seveda ne!) Škofu priporoča židovski list „a riapettare, la latini(;\ della Chie^a" in pravi, da bi do katoličani (!) vznemirjeni, ker. škof s tem,ukazom ra$i na,rpdno ,,vest in hoče sejati nerede celo v cerkvi. Slednjič kliče na ponipč mestni av.et, ki naj y aruj a .narodni značaj dežele, ter piipravi škofa, da bode miroval. — Tako dale£ smo; tedaj, da hočeta židovski mestni avet in židovski list vladati v cerkvi! Žid naj p katoliški cerkvi molči, govori pa v svoji sinagogi! — Liberalci, in Židje so si res dali duška §inoči v občinskem svetu tržaškem. Svetn. Piccoli je svetoval škofu, da naj ae.poda na pot dobrega duhovnika, in je predlagal naj meatpa komisija za uk škofov odgovor pr,etreaa in stavi predloge mestnemu svetu, da se prepovedo slovenske propovedi pri sv. Jakobu (Sprejeto z burnim ploskanjem) Svetn. Benussi je predlagal, da naj se božja služba-v mestni , kapeli pri ,av. Justu začasno odpiavi. Tako so škofu .navili uro ?idje! Da sta zastonj; ugovarjala slovenska sv6tnika. Kosec in Dolenc, je pri tržaških razmerah umevno. G. Fran Dukič, načelnik okrt sodišča v Sežani, je imenovan avetnikom dež. sodišča v Tratu. Popularno-znanstvena predavanja, Dijaško podporno društvo na c. kr. vebki realki v Ljubljani napravi S' prijaznim aodelovanjem realčmh profeaorjevštiri popularno znanstvena predavanja. Predavali bodo: Dne 23. marca prof, Proft o električnem tresenju in o brzojavljanju brez žice; dne 26. marca prof. Belar o mikrokozmih v službi kemije; dne 30. marca prof. Proft o Rontgenovih X žarkih; dne 2. aprila prof. La-harner o Dantejevem potovanju po peklu. — Vsa štiri predavanja bodo v realčnem poslopju, vselej od 6. do 7. uie zvečer. Vstopnina k vsem štirim predavanjem znaša 1 gld. za vsako osebo. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Posebne vstopnice se ne bodo izdajale, Dijaško podporno društvo se obrača do slavnega občinstva, ljubljanskega z uljudno prošnjo, da bi se,z ozirom na dobrodelni namen udeležilo predavanj. Kdor se jih želi udeležiti, naj blagoizvali podpisati svoje ime na polo, ki je iz prijaznosti razgrnjena v knjigarni gg- Ig pl- Kleinmayrja in Fed, Bamberga in v trgovinski pjodajalnici gosp. Vaso Petričiča. Dr: R: Junowicz, , Fr. Levec, načelnik., tajnik. »Ali, je kje kat dobro izučen mesar, ki bi imel nekaj glavnice na razpolago? V Gorici ga potrebujemo !* tako poprašuje zadnji „Pri-morec“. — V Ljubljani je narodnih, dobro izvež-banih in umnih mesarjev mnogo, skoraj preveč, da so včasih drug drugemu na poti. Prav bi bilo, ko bi društva, ki skrbe za nove narodne trgovine in obrti po Slovenskem, objavljala svoje želje po vseh slovenskih listih, potem pa imela na večih krajih svoje poverjenike, ki bi prej društvu ocenili kompetente, da bi ae ne vsiljevali kaki šušmarji, kateri vseskaze. To bi bila podlaga jako koristni in neobhodno potrebni na rodni organizaciji. Mi bi na korist dobri- stvari naznanila o praznih mestih v trgovini in obrtu radi razglašali brezplačno. Ljubljana v luči. Po Ljubljani ao danea po dnevu za preskušnjp gorele vse električne, svetilnice, ker prevzema mestna občina dogo-tovljeno elektrarno od tvrdke Siemens & Halake. Podelitev plemstva. Listi prinašajo novico, da bode imenoval ceaar o petdesetletnici svojega vladanja štiri avstrijske in štiri ogerske grofe za kneze, daljši vrsti baronov pozdigne v grofovski stan in podeli grofovstvo tudi aarajpvakemu žu panu begu Kapetanoviču, mnogim vojaškim in civilpirp, dostojanstvenikom in baje tudi dunaj-akemu in peštanskemu županu podeli baronstvo, v viteški stan pa, povzdigne vae dež. maršale in dež. glavarje ter nji^ nameatnike, ako niso že plemenitaši ali ako niso duhovniki, dalje vae župane dež. atolnih mest (izvzemši praškega žu aana dr. Podlipnega) in mnogo viaokošolskih profeaorjev in drž. uradnikov. „Tagespost“ je (včeraj prinesla „von einem Fachmanne" jako strupen članpk, ki je naperjen proti aloven,alfemu vaei^čilišču v Ljubljani. Naj-brže se ne motimo, ako rečemo, da je ta, „Fach-mann“ kak bivši zaveznik narodnonapredne atranke, v deželnpn*, ?boru. Pri Matuljah bi se bila, včeraj kmalu pripetila, velika nesreča, da bi bil trčil tovorni vlak ob brzpvlak, ker prvega vlaka strojevodja ni mogel ustaviti na postaji. V Nabrežini ae je ustanovila nova brzojavna postaja q pmejeno dnevno službo, zdru žena,,^ tamošnjicp poštnim uradom. Nesreče. Ivan Peterka a Sela pri Moravčah je pa,del pijan z voza in si zlomil, tilnik. Delavec Jakob Doljak je padel na postaji (v Sežani v čistilni kanalf za stroje in se poškodoval. Dne 8. marca se je ponesrečil pri Celju delavec Martin Peček iz Pečovnika. Potegnil ga je stroj v&se.in ga strašno zmečkal. Slovenci so zmagali pri, .občinskih volitvah v Bqrgentha|ij pri Lembahu v vseh treh razredih Nemški baroni so bili vodje čete, ki je šla pro;ti, Slovencem. Spominjske svetinje za, vojake. Po odloku c. in kr. državnega . vojnega ininisterstva z dne 2. februvajja, 18,98. je namen Njegovega Veličanstva cesarja, povodom Njegovega 50 letnega vladarskega jubileja ustanoviti spominsk i sve-t-injp, katera se ima podeliti osebam vseh stanovskih sloj,ev, dostojanstev (čipoynih razredov), katere so služ,ile aktivno v dobi od 2 decembra )8i8. pa do vštetega dne 2. decembra 1898 v vojski, v vojni mornarici, v gardah, v deželni branjbi in pri orožnikih. Določeni sta dve vrsti teh svetinj in sicer: a) iz bronca za službeni čas do 50 let; b) iz zlata z orlom nad svetinjo za službeni čas 60 in več let. Izmed oseb, ki so že izstopile iz vojaške službe, imajo pravico, da ae jim podeli ta apopiinak^ svetinja, naatopne: 1. Bivši častniki, vojaški duhovniki, vojaški uradniki in kadetje. 2. Vai oni uslužbenci, katerim je bila že podeljen^, vojna svetinja, a ne pripadajo nikakemu činovnemu razredu, kakor tudi osobje iz možtva. 3. Vai oni ualužbenci, ki niso uvrščeni v nikak. činovni razred, kakor tudi ospbe izmei prezenčne službe. 5. Oni, ki so bili prestavljeni iz vojske v deželno brambo, ako so se, nahajal} ,že prej v tretjem letu prezenčne službe. 6. Oni, ki, so bili neposredno potrjeni v deželno brambo, ako ao izpolnili aktivno alužbo. Županatvu ae torej daje ukaz, da pozove vse osebe v svojem delokrogu, ki so že oproščene vojaške dolžnosti in ki pripadajo jedni izmed prej navedenih vrat, ne glede na državljanstvo ali na domovinsko pristojnost, po večkratnih objavah tega odloka, naj naznanijo Svoje upravičenje do podeljenja spominske svetinje nadalje do dne 20. marca 1898. pri županatvu svojega bivališča. Pri razglaševanju je kot dokaz, da ima pravico do spominake avetinje, treba predložiti vojaško odpustnico ali kak jednak vojaški certifioat. Na oaebe, ki ne morejo predložiti takega dokumenta, ali ki se ne zglasijo v navedeni dobi (t. j. do 20. marca), ae ni mogoče ozirati. Onim, ki ao valed sodnijake obsodbe izgubili pravico do častnih znakov, se tudi ne more podeliti apominaka avetinja. Napačne izjave ae bodo kaznovale po obstoječih zakonih. Spo minako avetinjo ae more dobiti le pri onem žu panatvu, pri katerem ae je izvršilo zglašenje. Oni, ki apadajo v reaervo, v vojsko in v neaktivno deželnobrambovako službovanje, dalje onq osebe, ki uživajo vojaško pokojnino, penzijo itd., zaznamujejo pristojne vojaške oblasti same, ter se jim torej ni treba zglaševati. Županstva ae vabijo, da vpišejo vae one oaobe, katere 8e oglasijo s svojo pravico do spominske svetinje, v seznam po priloženem uzorcu, da izpolnijo natančno vse rubrike ter da predložijo ta seznam naj-dalje do 30 marca 1898. Dokazni dokumenti, kakor odpustnica itd., se imajo s seznamom za-jedno podatj glavarstvu. V bolje sporazumljenje se še dostavlja, da ae vojakov, ki se nahajajo še v rezervi ali ki služijo v deželni brambi, ne sme vpisati v seznam. Društva. »Gospodarska zveza“ je imela včeraj v tukajšnjem „Katoliškem Domu" *voj ustanovni zbor Vdeležba je bila velika. Svoj pristop je že naznanilo 44 zadrug in posojilnic. Na ustanovnem zboru so bile zastopane vse. Štajarsko je zastopal notar g. Vršeč, Goriško č. g Dermastija. V odbor so izvoljeni: Načelnikom: dr. Ivan Šušteršič, odvetnik in državni poslanec v Ljubljani. OJborniki: Ažman Janez, deželni poslanec in župnik v Gorjah, Belec Anton, župan v Št Vidu nad Ljubljano, dr. Brejo Janko, odvetniški kandidat v Ljubljani, Dermastija Ivan, kapelan v Solkanu, dr. Janežič Ivan, profesor bogoslovja v Ljubljani, Hauptman Peter, kapelan v Starem Trgu pri Ložu, Hladnik Ivan, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo, Jaklič Frančišek učitelj v Dobre-poljah, Kauscnegg Karol posestnik in trgovec v Ljubljani, Knaus Frančiš jk, kapelan v Št. Petru pri Gorici, Tomaž Rožnik, kapelan v Mengšu, Kolar Matija, župnik v Polju, dr. Krek Janez Ev., drž. poslanec in profesor bogoslovja, Kromar Ivan, župnik v Šturji, Laharnar Frančišek, posestnik v Radečah, Lavrenčič Anton, kapelan v Cirknici, Lenger Frančišek, posetnik v Žireh, Peharec Stanko, kapelan v Stari Loki, Penko Matija, župan v Št. Petru na Notranjskem, Pliberšek Ivan, načelnik delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Povše Frančišek, deželni odbornik, državni in deželni poslanec v Ljubljani, Rojec Ivan, kurat v Biljah, Rudolf Alojzij, kapelan v Trnovem, Schvveitzer Viljem, odvetniški kandidat v Ljubljani, Sila Matija, dekan in župnik Tomaju, Ivan Stele, načelnik konsumnega društva v Kašlju, Stanovnik Ivan, posestnik v Horjulu, Šiška Josip, kn šk. tajnik v Ljubljani, Šlibar Gregor, župnik v Rudniku, dr. Tuma Henrik, odvetniški kandidat v Gorici, Uršič Anton, posestnik v Št. Vidu pri Vipavi, Veršec Frančišek, c. kr. notar v Sevnici, Žičkar Josip državni poslanec in župnik v Vitanju Pregledovalca računov sta gospoda nadučitelj Jeglič in knezoškofijski tajnik Alfonz Levičnik. — Pri-slučajnostih je č. g. dr. Krek predlagal kurze za pouk o zadružnem ustanovljanju in poslovanju Taki kurzi naj bi ae vršili v naših središčih, n. pr. v Ljubljani, Gorici itd. Trajali naj bi po tri dni. Predaval naj bi ae zadružni zakon, pristojbinske določbe in potrebno iz trgovinskega zakona To je zlasti važno za slovanski jug, da ne potonemo. Dalje je predlagal g. dr. Krek resolucijo, naj bi se izdajale potrebne knjižice in lastno glasilo, v katerem naj bi se med drugim priobčevali meaečni računi zvezinih zadrug Končno je govornik za svojo osebo pro-testoval, da so se gospodarskemu razvoju stavili pogoji v spravnem dogovoru slovenakih političnih strank na Kranjskem. Resoluciji sta bili potem vsprejeti. Govorila sta še gg. Bohinjec in Zupan. G. Dermastija je opisoval važnost gospodarske organizacije vzlaati z ozirom na primorake Slovence Omenjal je goljufije tujih vinskih trgovcev na škodo primorskim vinograd nikom. Gg. Pliberšek in Lavrenčič sta govorila o potrebi skupnih skladišč. »Slovensko bralno društvo" v Škofji Loki priredi jutri ob pol oami uri zvečer v ko-riat pevakemu zboru veaelico a petjem in igro. Vstopnina za ude 10., za neude 15 kr. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 25. februvarja do 15. marca: V odlični slovenski družbi po gospej Lini, dr. Gušti-novi v Kočevju nabranih 10 gld. — Po g. J. Ko vačiču, knjigovodju „Pospjilnega društva" pri Sv. Trojici v Sl. G., iz nabiralnika 1 gld. 36 kr. — Po gdč. Franji Šmidovi iz društvenega nabiralnika na Gašteju pri Kranju 6 gld. 50 kr. — Č. g. J. Dolžan, župnik na Trsteniku 2 gld. — Rajhenburški Harambaša nabral na godovanju pobratima Matije na Vidmu 2 gld. 82 kr. — Č. g. Iv. Trpin, beneficijat v Šmartinu pri Litiji, iz nabiralnika 1 gld. 50 kr. — Dražgoški Mohorjani 1 gld. 50 kr. — Iz nabiralnika Močilnikove gostilne na Raki po g. T. Varlu 2 gld. 44 kr. — Slavna posojilnica v Radovljici 20 gld. — Slavna posojilnica v Št. Jerneju 10 gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po g. Karolini Gruntar 31 gld. 40 kr. — Po g. Iv. Novaku, trgovcu na Dolih pri Litiji, 12 gld. 50 kr. — Mohorjani v Ptuju 3 gld. po č. g. vikarju F. Šalamonu. — Ženska podružnica v Trstu dohodek od veselice 150 gld. in letnine 54 gld. — Č. g. Avg. Skočir, kurat v dež. bolnici v Gradcu za meseca marec in april 10 gld. —Zbrana družba pri gosp. postojinskem županu Vičiču pod naslovom: „Bog živi godovnika in njega čestito obitelj!“ 10 gld. — Profesor 20 kr. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — Slavna posojilnica v Vitanju 100 gld. pokroviteljnine in 10 gld. za velikovško šolo. — Bog živi vse blage dobrotnike! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Književnost. Cestno - policijski red za deželno stolno mesto Ljubljano, sprejet v seji občinskega sveta dne 10. septembra 1897; Zglaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljano in Prevozniški red — ta trojni red je v posebnih brošurah izdal in založil mestni magistrat ljubljanski. „Socijalni demokratje novi kmečki prijatelji". To knjižico, ki podučuje kmete o rogoviljenju in škodljivih naukih socijalne demokracije, je izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru v drugem izdanju. Komad te koristne knjižice stane samo 3 kr., 100 komadov 2 gld. 50 kr. Knjiga se naroča v omenjeni tiskarni. Razne stvari. Palackemu se bode postavil letos spomenik ko se bode praznovala stoletnica njegovega rojstva. Češki rodoljubi so izdali poseben oklic na narod. Zola — psovka! V nekem francoskem mestu sta se te dni dva meščana prepirala. Ko sta se zmerjala, je jeden svojemu nasprotniku rekel: „Vi ste Zola!“ Zaradi te psovke je bil mož razjarjen in ga je šel tožit. Sodišče še ni razsodilo. Vaclav Kosmdk, češki pisatelj romanov, je umrl na Moravskem dne 15. t. m. Nova civilna pravda. Postopanje pri sodiščih prve stopinje. (Nadaljevanje.) III. Mandatni postopek. Tirjatve za denar in druge nadomestilne stvari je mogoče iztirjati potom mandatnega postopka, ki obstoja v tem, da sodišče naloži tožencu plačilo v teku 14. dnij, ako iztirjatelj opira svojo tirjatev: a) na javno listino, ali b) na zasebno listino, na kateri je podpis izdatelja zakonito poverjen, ali c) na druge listine, na podlagi katerih se je vknjižila glede tirjatve stvarna pravica. Ako se nahajajo take listine že pri okrajnem sodišču, katero je za dotično pravdo poklicano, zadostuje, da se tožnik na ono listino sklicuje. Proti mandatnemu povelju kot takemu zakon ne pripušča pritožbe, proti visokosti prirojenih troškov je pa mogoče vložiti rekurz. IV. Menične pravde so pripuščene v iztirjanje takih tirjatev, ki se opirajo na menjico, katera ima vse, kar treba za veljavo in proti koje pristnosti ni pomisleka. Ako predloži tožnik tako menjico v izvirniku s protestom in obračunom, more zahtevati, da izda sodišče plačilno povelje kakor v mandatnem postopku, sicer se pa vrši med strankama navadna razprava. Razloček obstoja le v tem, da traja izpolnilna doba samo tri dni, da je določen za pritožbo ali revizijo oziroma za rekurz rok osmih dnij, in da rokov ni mogbče podaljšati. V. Postopek pri pravdah iz najemnih pogodeb. Najemna pogodba je razvezana, ako se najemna stvar pogubi, ako pogojeni zakupni čas preteče, ako se najemna stvar proda, ih ako se najemščina odpove. Odpovedati je pa mogoče najemščino ustno ali pismeno, sodno in izvensodno. Izvensodno ustno odpoved je le tedaj priporočati, ako je odpovednik prepričan, da se bo najemnik pravočasno izselil, ker na tako odpoved ni mogoče od sodišča zahtevati, da bi najemnika iz stanovanja iztiralo. Za slučaj pa, da se je bati nasprotstva od najemnika, naj se odpoveduje pismeno po sodišču. Za sodno odpoved je pristojno okrajno sodišče, v kojega okolišu leži dotični zakupni predmet. Odpovedovati sme pa le lastnik najemnega predmeta, ali pa njegov po pooblastilu gjgjpglj Moczyja ustna voda steklenica 50 kr. Tmkoczp prašek zazobe škatljica 30 kr. kakor tudi vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani 27 (12-2) lekarniške tvrdlce: , Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnk6czy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnk6czyna Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnk6czy na Dunaju, Josefstadt, Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem. •5P PošIUatev z obratno pošto, Priporoča se Franc Pavšner krojač v Ljubljani Vodnikov trg. izkazani pooblaščenec, in to najemniku samemu. Ta odpoved velja pa tudi za podnajemnika. Da je pa odpoved za prihodnjo odpovedno dobo veljavna, je potrebno ne le da se odpoved pravočasno sodišču izroči, temveč, da se ista tudi pravočasno dostavi. Tako je opasno zadnji daji odpovedne dobe sodišču odpoved izročevati, ker je le slučajno mogoče odpoved še isti dan tudi dostavit', in ako se to ne zgodi, ima nasprotnik pravico, odpovedi ugovarjati veljavo, sodišče izreče da je odpoved neveljavna in odpovednik ima le troške. Vsaka sodna odpoved se mora v dveh spisih sodišču predložiti, in priložiti je tudi nad-pis (rubriko). Odpovedati se pa sme najemna pogodba in sicer a) za slučaj posebnega dogovora v dogovorjenem roku, b) kjer obstoje posebni krajevni predpisi, -po teh predpisih, oziroma po krajevni navadi, in c) v vseh drugih slučajih se pa morajo odpovedati zakupi vsaj šest mesecev, letni najemni ali pa taki, ki presegajo letno dobo, vsaj tri mesece, najemni, kojih pogodbena doba traja dalje nego mesec dnij pa ne dalje kakor jedno leto, vsaj štirinajst dnij, vse druge najemnine pa vsaj osem dnij pred, kakor je vrniti najemni predmet. Stranka, kateri se je odpovedalo, ima pa pravico v osmih dnevih odpovedi ugovarjati, in sicer pismeno ali pa ustno pred sodiščem samim. Vsled ugovora prične sodišče sodno obravnavo, katera se konča z razsodbo. Pri obravnavi izostalo stranko smatrati je kakor da bi priznala. Ako pa obe stranki izostaneta od obravnave, tedaj se vidi kakor da bi bil odpo-vedovalec odstopil, in njegova dotična odpoved nima nikake veljave. Izvansodna odpoved ima pa le tedaj pravno veljavo, ako se je zapisalo o tem notarsko spričevalo ali pa sodni zapisnik, oziroma ako je oni, kateremu se je odpovedalo pismeno, to potrdil. Da pa dobi izvansodna odpoved neposredno izvršilno veljavo, je treba po verodostojni listini dokazati, da se je odpovedalo in da se je odpoved tudi sprejela. Taka listina je pa zopet le notarsko spričevalo, sodni zapisnik ali pa po dveh pričah potrjena izjava onega, kate remu se je odpovedalo. Na podlagi takih spričal je mogoče pri sodišču izposlovati sodni izgon iz stanovanja. Iz tega je pa razvidno, daje sodna odpoved vsekako najkrajša pot do izvršitve odpovedi, oziroma da je tudi najbolj po ceni in da se zaradi tega vsakemu priporoča. (Dalje prih.) ft,i Albert Robida prei M. IM M. IM v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 26 (25-3) izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. - Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. mehanik, Ljubljana, Turjaški trg štev. 1. („K»tollikl Dora.«) Zaloga šivalnih strojev in bicikljev po najnižjih cenah iz različnih tovarn. Naj novejši izumi. "^>8 Vsa v to stroko spadajoča dela se točno in solidno in po najnižjih cenah izvršujejo. Za mnogobrojna naročila se udano priporoča Ernst Speil, 28 (24-2) mehanik. Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzdroij .Slovenskega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,