112
Kratek pregled novih slovenskih knjig.
1.
„1Sveti Evange/ji s molitvami in branjem %a vse nedelje, praznike in imenitnih' godove celiga leta, kterim so pridjani tudi evangelji % molitvami %a vse delavnike svetiga postniga časa, cel katekizem s prašanji, cerkvene litanije, navadne stare cerkvene pesme s mnogimi novimi, ki .se sploh po Slovenskim poj 6 i. t. d.u — Dobijo se v Cel j i, Ljubljani, Celovcu, Gradcu i. t. d. Veljajo v navadnim zvezku 1  goldinar.
Po pravici se zamore reci, de imenovane bukve, ki so lani v zalogi gosp. Gaj g er j a v Celji na svitlo prišle, v versti nar lepših slovenskih knjig stojijo. Zlate bukve so za cerkev in za dom, za stariga in mladiga, pisane v tako lahko umljivim jeziku, de jih vsak Slovenc, naj si bodi Stajarc ali Krajnc, Ko-rošc ali Hrovaški mejač, gladko bere in razumi. Od več strani vprašani, kdo je pisatelj teh lepih bukev? nam sedajni prečastiti Braslovški tehant, gos p. Stojan, ki sicer le radi natihama lepe dela izpeljujejo, ne bodo za zlo vzeli, če vprašavcam očitno povemo, de so jih Oni pisali. Čast komur čast gre! Kar zunajno lepoto teh v gosp. Blazni ko vi tiskarnici lično natisnjenih bukev še povikša, je krasna, v jeklo rezana podobšina, ktero je znajdel in prav po mojstersko zrisal tehantov cerkovnik, Ignaci Župan. Ne rečemo preveč, če jo na ravnost povemo, de lepši sostavljeniga podobika v molitevskih bukvah še nismo vidili. IV e b e s a in svet na enkrat stopijo pred naše oči, ko ta podobik zagledamo! Kakor slišimo, je Zupan le samouk, ki se nikdar v šoli ni risanja učil in le dela, kar mu njegov duh da. Škoda, de take bistre glave v mladosti priložnosti nimajo, popolnama risarske umetnosti izučiti se: koliko lepih izdelkov bi imeli  od njih pričakovati!