Poštnina plačana v gotovini. -9. krat - prilog. OBRTNI VESTNIK Strcko ni I st la povzdioo »n napredek obrtništva Dr»vsve banovine „0BRTN1 VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno...................Din 40'- polletno.................. Din 20'- posaraezna številka . . Din 1*- Glasilo -Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze ibrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne" vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.800. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 9. januarja 1931. Štev. 2. Ifac %hornice as a trgovino, obrt in industrijo v £»iubl$unu Plenarna seja. Seja obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrhi. s/ torek, 30. decembra pr. 1. se je vršila javna plenarna seja Zbornice TOI v L jubljani, kateri je predse* doval g. Ivan Jelačin ter ji priso* stvoval kot zastopnik banske upra* ve sekr. svetnik g. dr. Fran Ra? tej. Predsednik je uvodoma prečital interpelacijo podpredsednika gosp. Ogrina in tovarišev o govoricah in očitkih, ki se raznašajo na raznih obrtniških zborovanjih, češ, da je hil obrtni odsek nepravilno izvo* Ijen, čeprav so bile volitve potrjene od ministra trgovine kot nadzorne oblasti. Interpelant vprašuje, kaj misli ukreniti proti temu, ker se očitki tičejo tudi nekaterih članov obrtnega odseka. Predsednik odgo* varja, da je tudi slišal o govoricah, a j;h je smatrai le za nadaljevanje polemike iz minulih časov. Če bi bi* lo mogoče kje zagrabiti, bi bil go* tovo že zagrabil, sicer bo pa odgo* voril na interpelacijo na prihodnji seji. Po odgovoru je prečital pred* sednik svoje -poročilo. Nato je sledilo obširno predsed* stveno poročilo predsednika g. Ivana J e 1 a č i na o položaju gospodarstva v Dravski banovini. Ra* di izredne zanimivosti bodemo po* ročilo priobčili vsaj v glavnem iz* vlečku posebe. — Po poročilu so bi* le na predsednikov predlog poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kra* lju Aleksandru, predsedniku vlade g. Peri Živkoviču in trgovinskemu ministru g. Juraju Demetroviču ter pozdrav novemu banu g. dr. Maru* šiču. Predsednik g. I v. J e 1 a č i n je podal nato poročilo o zborničnem proračunu za l. 1931. Finančni odbor se je pri izdelavi proračuna držal načela, da ie treba varčevati. Zbornica mora drugim upravam z dobrim vzgledom pokazati potre* bo štedenja z javnim denarjem. Skupna potrebščina za leto 1931 znaša 3,930.000 proti skupni potreb? ščini leta 1930 v znesku 4,951.000. Znižba znaša dobro petino, preko 1 milijon dinarjev. Za leto 1930 je bi s lo poskrbeti za pokritje 5,585.000, za leto 1931 pa 4,299.000. Pri last* nem pokritju brez zbornične dokla* de v znesku 1,072.000 je pokril primanjkljaj v znesku 2,858.000. V pokritje se predlaga pobira* nje samo 10%ne doklade, ki se ie tako ponovno znižala od lanskoletnih 13%. Ob 10%ni do* kladi je pričakovati dohodkov 3.226.000 tako, da ostane blagajni* ška rezerva v znesku 386.000. Do* klado je enakomerno pobirati od osnovne pridobnine in družbenega davka ter znaša ta davčna podlaga okroglo 32,000.000 Din. Za trgovske in obrtne nadaljevalne šole je pred* viden znesek 200.000, za trgovske namene 100.000, za tujski promet 10.000 Din, za pospeševanje obrta 50.000* za industrijo in njene name* ne 100.000, za srednjo tehniško šolo 11.000 Din, za trgovska učilišča 20.0000 Din, za ustanove onemag* lim obrtnikom 10.000 Din. Pri debati o proračunu se je ogla* sil k besedi zbornični član g. J o* s i p R e b e k, ki je izjavil, da vidijo slovenski obrtniki edino v skupni in nedeljivi zbornici svoj spas in da je pri pregledu proračuna, ki daje smernice za bodoče delovanje, ugo* tovil, da je navzlic redukcijam iz* datkov predvideno za obrtne name* ne poleg drugih splošnih postavk, ki tudi pridejo obrtništvu vsaj del* no v korist, iznos 550 tisoč Din. To je jasen dokaz, da se naša trgovina in industrija zavedata teženj obrt* nikov in trgovcev in da stremita za tem, da pospešita obrtno delovanje. Obrtnikov je okoli 20 do 24.000 v dravski banovini, od teh plačuje vsak približno 1500 Din davka na leto. Na vsakega obrtnika pride pri* bližno 15 Din komornega davka, kar znese 300.000 Din. Iz tega je razvidno, da so obrtniki v postavki proračuna TOI visoko dotirani. Za* to je proti temu, da se Zbornice lo* čijo in razdele v posamezne odseke. V nadaljnjem govoru se je go« spod Rebek dotaknil tudi posebne Dostavke za glasilo »Jugoslovanski obrtnik«, povdarjajoč, da imajo obrtniki itak dve strokovni glasili, »Obrtni Vestnik« in »Gostilničar* ski list«. Predlagal je, da se postav* ka črta, oziroma razdeli določena vsota za obe ostali glasili. f Predsednik g . Jelačin je na Rebekova izvajanja glede postavke za strokovno glasilo »Jugoslovanski obrtnik« odgovoril, da je Zbornica izvolila eksekutivo, ki ima pravico razpolagati z denarjem. Samo ta eksekutiva lahko ovrže ali spremeni sklepe. Predlagal je, da Zbornica en blok sprejme predlog o proračunu. Nato je plenum glasoval in spre* jel proračun soglasno. K nadaljnji točki dnevnega reda o aktualnih davčnih vprašanjih je poročal zbornični konzulent g. F r a n Z a g a r, ki je uvodoma orne njal težave, ki so nastale pri odpla* čevanju letošnjih davkov, ker so se samoupravne doklade letos prvič pobirale po novem davčnem zako* nu. V nadaljnjem poročilu je nava* jal zbornične akcije glede pridobni* ne, glede družbenega davka, glede sestave reklamacijskih odborov, o zbiran ju podatkov za skupni davek na poslovni promet in o drugih davčnih akcijah. Obširnejše je raz* pravi jal o porabi ljudskega dela (kuluka) za gradnjo novih in vzdr* zevanje že obstoječih samouprav«, nih cest, pojasnil, da se je zbornica izrekla za fakultativen kuluk, to je da se prepusti prosfemu preudarku samouprav, da pokrivajo cestne stroške bodisi z rednimi sredstvi, bodisi z uporabo ljudskega dela. V področju bivše ljubljanske in mari* borske oblasti ni po«ojev za izved* bo ljudskega dela. in sicer iz narod* no*gospodarskih, cestno upravnih in državnih interesov. V svojem na* daljnem poročilu se je pečal z vpra* šanjem samoupravnih financ in obremenitvami, katere povzročajo gospodarstvu. Na predlog zb. čl. g. Vrečarja iz Domžal je bil nato sprejet pred* log, naj se pri banski upravi izpos* luje, da se mesto prisilnega kuluka uvede prostovoljni. Pobijanje sušmarstva v Varaždinu Dvajset in pet let vodijo obrt* niki organizirani v Savezu hrv. obrtnikov horbo proti nelegalnemu obrtništvu. Preko nebrojnih pri* tožb in mimo vseh molb in pred* stavk ni se moglo »kajekakvim majstrom« priti do žiivega. Redo* vito in na vrlo rafiniran način so znali izbegavati oblastvom, ki so končno uvidela, da tako ne more iti dalje ter so odredila, da ni kaz* njiv samo nelegitimni obrtnik (šuš* mar) ampak tudi naročnik posla; ta zadnji kot sokrivec na oškodovanju drž. in občinskih fi* skalnih interesov. Evo vam oglas: »U posljednje vrijeme učestali su slučajevi nezakonitog tjeranja obrta vezanih na osposobljenje (zanatskih), po licima, koji za tje* ranje takvog obrta nisu u posjedu obrtne iskaznice, izdane im po obrtnoj oblasti. Iz stiglih prijava osvjedočilo se ovo načelstvo, da pojedini privatnici daju odnosno naručuju takve obrtničke radnje od ovakovih nadriobrtnika, ma da znaju, da ta lica ne smiju da u svo* je ime primaju u rad takove rado* ve kao samostalni obrtnici. Ovo se u najviše slučajeva dogadja kod takovih privatnika svijesno u cilju, da se izbjegne snašanje troškova veče cijene radova zakonitih obrt* nika, koji imajuči zakonom dozvo* ljeno obrtno poslovanje, mora ju da od njega snašaju — izim režije samog posla — još i državne i gradske dače, što sve nije slučaj kod nadriobrtnika, koji kriomice tjeraju takav obrt te takvim svo* jim radom ne samo da oštečuju za* konite obrtnike, več i državne i gradske fiskalne interese. Upozo* rava se stoga opčinstvo, da potreb* ne obrtničke radnje odnosno na* ručbe radova koji zasijecaju u struku obrtnika vezanih na ospo* sobljenje (zanatlija), namiruje kod zakonitih obrtnika. Davanje od* nosno naručivanje takvih obrtnič* kih radova kod lica, koja nisu za* konski obrtnici več nadriobrtnici, jest podupiranje tjeranja nezako* nite radnje i kažnjivo u smislu obrtnog zakona, te če se u dokaza* nom slučaju kazniti ne samo dotič* ni nadriobrtnik več i naručitelj posla kao sukrivac počinjenog pre* kršaja odnosnih ustanova obrtnog zakona.« Kdaj bode tudi pri nas tako? Jubilej uglednega obrtnika G. Franjo Krapež, kavarnar in restavrater v ljubljanski »Zvezdi«, praznuje 45 letnico, odkar je po* stal samostojen obrtnik in 40 letni* co, odkar je otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Malo je ljudi med našim obrtni* štvom, ki bi uživali med svojimi stanovskimi tovariši in v javnosti tako priljubljenost, ugled in spo* štovanje, kakor si ga je znal prido* biti g. Fran Krapež s svojo izredno ljubeznivostjo, ustrežljivostjo, zna* čajnostjo, poštenjem, delavnostjo in naravnost vzornim udejstvova* njem v svojem poklicu. Izredne so njegove zasluge, ki si jih je prido* bil kot pijonir na polju vzornega gostilničarstva in tujskega prorne* ta. Jubilant se je z vnemo in veli* kim zanimanjem udeleževal naj* različnejsih obrtniških akcij in pri* reditev, njegova restavracija je bil pravi dom važnejših obrtniških zborovanj in sestankov. V nacijo* nalnem delu, pri sokolstvu, huma* nitarnih in drugih prireditvah je bil g. Krapež vedno požrtvovalen sodelavec in podpornik. Z zadoščenjem gleda lahko danes jubilant na sadove in uspehe svojega dela, na velik krog svojih prijateljev in znancev, ki ga ljubi* jo, spoštujejo in se vesele njego* vega jubileja. Osobito pa se nje* govega jubileja spominjajo in ve* sele tovariši obrtniki, ter mu kli* čejo: Na mnoga leta! Lftedni etični itčfotnMe Samopomoči44 Zveze obrtnih zadrug v £f ubij teni. \ nedeljo S85. t. m. ob dveh popoldne se bo vršil v posvetovalnici Zbornice zn trgovino obrt tn industrijo v Ljubljani. Beethovnova ul. I« pritličje desno, ledni občni zb«r Obrtniške Samopomoči". Zveze O. Z. v Ljubljani s tem-ie dnevnim red um: 1. poročilo načelnika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo računskih pregledo* valcev, 5. določitev višine podpor, 6. določitev višine prispevkov, 7. volitev odbora, 8. raznoterosti. Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bode vršil eno uro kasneje z istim dnevnim redom, ne glede na število prisot* nih članov. Članstvo se vljudno pozivlje, da se občnega zbora udeleži in se pre* priča o poslovanju naše prepotreb* ne organizacije. Z zanimanjem za stvar bodete tudi odboru z nasveti delo olajšali. NAČELSTVO. Konferenca proti ustanovitvi tovarne Bat a V ponedeljek, dne 29. decembra 19.xj so se zbrali zastopniki male čevljarske obrti, zastopniki usnjar* sKe m čevljarske industrije ter za* stopniki usnjarske in čevljarske trs sovine cele uržave v Beogradu, da se postavijo skupno in soglasno v obrambo za svoj kruh in da soglas* no zaprosijo kraljevo vlado, da ne dovoli Bati zidati tovarne čevljev , v naši državi. Odkar se spominja* mo, še nista sedela mali čevljarski obrtnik in veliki usnjarski in čev* ljarski industrijalec v tako tesni zvezi skupaj v eni klopi, in nikdar še niso bili predlogi ene in druge strani tako soglasni, kakor ravno pri tej konferenci. Vsi predlogi in sklepi so imeli izraz enotnega na* stopa proti enotnemu sovražniku, in pregovor »sloga jači, nesloga tla* či« je prišel pri tem do svoje ve* Ijave. Če bi se bila sestala enaka konferenca vseh prizadetih slojev pred šestimi leti, bi nam mogoče Bat’a ne vznemirjal živcev s sVo* jimi prodajalnami in popravljalni* cami. Konferenca je bila zastopana z delegati vseh gori navedenih strok in slojev cele države. Slovenijo so zastopali za čevljarje tov. Krajcer Anton iz Maribora in Prešeren Jo* sip iz Ljubljane, dočim je zastopal industrijo usnja in čevljev g. dr. Golia, tajnik zveze industrijcev v Ljubljani. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Danes so se sestali v Beogradu v dvorani zanatske komore predstav* niki celokupne domače čevljarske obrti, usnjarske in čevljarske indu* strije in usnjarske ter čevljarske tr* govine povodom rešenja zelo važ* nega vprašanja, ki tangira vse stro* ke, posebno pa zaradi namere če* škega tovarnarja čevljev Tomaža Bat’e, ki hoče v naši državi posta* viti tovarno čevljev. Konferenca je soglasno konsta* tirala, da je stanje vseh prizadetih strok v naši državi od leta do leta slabše, kar prihaja iz tega, ker je posebno v zadnjih letih uvažal to* varnar Bat’a iz Češkoslovaške ve* like količine obutvi ter z njo pre* plavil vsa naša tržišča. Poleg tega se je Bat’a v vseh onih mestih, kjer ima svoje prodajalne, potegoval in dobil tudi odobrenje za odpiranje delavnic za popravljanje stare obutvi ter s tem odvzel našim do* mačim obrtnikom skoro zadnjo skorjo kruha. Uvoz Bat’inih čevljev je povzro* čil, da je veliko število domačih čevljarjev zaprlo svoje delavnice, a njihovi delavci so iskali posel v dru* gih podjetjih, kjer ga v mnogih pri* merih niso našli. Danes pa prinašajo naši časopisi od dneva do dneva vesti, da je Bat’a kupil velik kompleks zemlje v na* ši državi, kjer hoče zidati svojo to* varno za čevlje. Današnja konfe* renca predstavnikov čevljarske in usnjarske industrije, čevljarske ma* le obrti in čevljarske in usnjarske trgovine konštatira, da bi otvoritev Bat’ine tovarne v Jugoslaviji ogro* žala v največji meri obstanek naše celokupne stroke in da bi se zaradi tega zidanje tovarne Bat’a v Jugo* slaviji ne smelo dbVoliti, to pa iz tehle razlogov: 1. Bat’ina tovarna bi uničila 15.000 malih obrtnikov, celokupno doma* čo čevljarsko in usnjarsko industri* jo kakor tudi čevljarsko in usnjar* sko trgovino. Naš domač izdelek obutvi popolnoma zadostuje potre* bam naše države. Od čevljarske stroke živi v naši državi okoli 300 tisoč ljudi, in vsi ti bi ostali brez sredstev za (življenje ter padi! v breme državnih podpor. 2. Država bi morala računati s tem, da bi tako mali čevljarski obrt* niki, čevljarske in usnjarske indu* strije ter trgovine, ki bi bile zaradi Bat’ine tovarne upropaščene, neha* li plačevati državni davek in bi dr* žava izgubila na ta način ogromne vsote denarja, a vrhu tega bi drža* va izgubila vse one velike vsote, ka* tere uanes oat a plačuje na uvozni carini, ahko di imela urzavna ma* yajua tri lzguuc: a; uaveK usnjar* aivc m eevijarsKe strOKe, u) uonos caiaic, tv i jo piacuje oat a za uvoz, c) aajati m moraia poupore vsem onim, ki bi j m oai u»tt tovarna po* puuioaia uničila, Ker oi cezKO nasn posia Kje arugoa. iMarOvtin in urzavni interesi, ki jm mora imeti vsaK jugosioven prea ocriii, zautevajo, aa bi moraio uiti v urzavi cim vec podjetij. Ce di se pa esat i odobrilo otvoriti to* varno cevijev v nasi aržavi, bi osta* lo le se eno podjetje, a ono bi bilo v tujin roKan. 4. Danes v dneh najhujše krize, ko bi bilo potrebno pomagati do* mačemu obrtniku, industrijcu in tr* govcu, bilo bi najmanj umestno, napraviti nekaj, kar bi povzročalo in povečalo ekonomsko stagnacijo. Prilagamo 195 brzojavk iz vse dr* žave, katere potrjujejo soglasnost naše resolucije. Iz vseh gornjih razlogov prosimo kraljevo vlado, da blagovoli vzeti to vprašanje v razmotrivanje in da ne dovoli Bat i zidanje tovarne čev* ljev v naši kraljevini. V nadi, da se hoče voditi računa z našo upra* vičeno prošnjo, prosimo, da se sprejme izraz našega odličnega spo* štovanja.« S to resolucijo se je predstavila dne 30. decembra posebna, pri kon* ferenci izvoljena deputacija, pri predsedniku vlade ter njemu tudi osebno obrazložila današnji težki položaj naše sorodne obrti, trgovi* ne in industrije ter obenem pred* očila posledice, ki bi nastale, če bi se g. Bat’i dovolilo zidati tovarno v naši državi. Gospod predsednik vlade je deputaciji v zelo iskrenih besedah obljubil, da hoče ščititi in podpirati domačo obrt in industri* jo ter celo naglašal, da se bo Bat’i tudi zabranilo otvarjati popravljal* nice v naši državi. S tem je bil na* pr avl j en prvi, a mogoče ne zadnji korak za obrambo malega obrtnika čevljarja ter z njim vseh prizadetih slojev. V •• Geca)i« Tečaj (predavanja) za lesne Indu-strijce in trgovce Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namera* va prirediti za lesne industrijce in trgovce v Ljubljani tečaj v obliki večernih, eventualno tudi dnevnih predavanj o stvareh, ki so važne in zanimive za lesno stroko. V progra* mu so predavanja komercijelnega značaja (knjigovodstvo, kalkulaci* ja, poslovanje na borzi, bančno po* slovanje, devizni promet, denarna nakazila, železniški tarifi in mani* pulacija, carinske manipulacije in tarifi v tu in inozemstvu, pošta, telefonski in telegrafski promet, davčna vprašanja in napovedi, za* varovanja delavstva, dalje predava* nja o pravilnem rezanju lesa in nje* ga tehnični obdelavi sploh,. o leso* znanstvu in lesnih škodljivcih, o šu* marskih predpisih in olajšavah za lesno industrijo. Predavanja bodo koristna ne samo za manje lesne in* nustrijce in trgovce, temveč tudi za one z velikimi obrati, ker bo zavod preskrbel za predavatelje prvovrst* ne strokovnjake kot predavatelje, ki se bodo omejili izključno le na stvari iz prakse. Tečaj se bode vršil le v primeru, ako se prijavi zadost* no število udeležencev. Zato prosi* mo, da se interesenti prijavijo naj* kasneje do 25. t. m. pismeno na Za* vod za PO Zbornice TOI ter pri tej priliki navedejo svoje morebitne želje, osobito g^ede časa predavanj. Pripominjamo, da se bode čas pre* davanj uredil po želji večine pri* javljencev. Pristopajte k »Obrtniški Samopomoči" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova lo Ličenje (lakiranje) ploče-vinasuu uoz ^a ličenje pločevinastimi uoz ^M»U/,C1' V mu itu.j pruiiljaju lAKijucno v poscev apiriiiii *aKi, kci »o cajJOmaKi preuragi. opimovi ia* ki s>c uajo poijuuno pouarvati a primermim barvni, nrpczcu wk te vrsLc je n. pr. sestavljen it, j ueiov beljenega ^genieieiitj seiaKa, de* iov svciiefea »K.orner«=iaKa, £ aelov uenesivoga terpentina, oo aeiov vo/onega spirna. ua se uooi emaj* iov iaK veiiKe trpeiinosti m prijem* ljivosti, se postopa taKO*le: V stek* lenici se raztopi v iUUO gr. yo^nega špirita: i gram kristalizirane boro* ve kisline, grama tluorovega amonija, ^00 gramov najtinejsega, belega šelaka, 40 gramov manua* kopala, UK) gramov mastiks, 10 gramov beljenega lanenega olja. Ua se lažje razstopi, je treba vse v vodni kopelji nekoliko ogreti in večkrat dobro stresti. Da se vse tvarine popolnoma raztope, traja kakih 6 dni. Po tem času se raztop* lina zmeša z nadaljnjimi 15 grami beneškega terpentina, dobro strese in vse skupaj filtrira. Za trpežnost in prijemljivost laka je glavni po* goj, da je shranjen v posodi, ki je tesno zaprta, da ne pride vanjo zrak. Za ekonomski način dela pri li* čenju pločevine ni seveda meroda* jen samo lak, temveč tudi priprava za ličenje pločevine. Ličenje se iz* vrši s takimi pripravami (aparati) navdno od zgoraj; valje gonijo ši* roki jermeni. Stranske čeljusti teh aparatov se dajo deloma tako uravnati, da se tesno pritiskajo na gumijev ali jekleni valj, ali pa so nekoliko odmaknjene, tako da ved* no zopet teče lak v spredaj naha* jajočo se posodo z lakom. Podložna mizica vseh ličalnih aparatov mora biti taka, da se lah* ko sname. Tudi jekleni in gumija* sti valji morajo biti napravljeni ta* ko, da se dajo na obeh straneh točno uravnati. Aparati za ličenje pločevine z velikim premerom gumijskega ci* lindra omogočajo fino in enako* merno nadevanje laka, torej pri* hrano na laku. D. K. Z. Seja Obrtne banke 29. decembra pr. 1. se je vršila plenarna seja državne Obrtne banke, ki so ji pri* sostvovali vsi člani uprave. Od mi* nistrstva za trgovino in industrijo je bil navzoč komisar Boško Ma* šič. Sejo je otvoril predsednik ban* ke Milan Stojanovič. Razpravljalo se je zlasti o otvoritvi podružnic v Ljubljani in Sarajevu, ki se morata ustanoviti v prvem tromesečju pri* hodnjega leta. Nadalje so bila pre* čitana poročila o delu centrale, po* družnic ter ekspozitur v preteklem letu. D. Puc: Strokovno šolstvo v Nemčiji Razvoj obrti in industrije v po>= vojnem času kaže ogromen napre* dek v vseh panogah. Na polju teh* ničnega in obrtnega napredka pa brez dvoma prednjači Nemčija, ki ijna vzorno urejene strokovne šo* le. Te temeljijo na osnovi delovne šole, ki je dobila baš v Nemčiji trd* no podlago. Namen delovne šole je dati učen* cem ono, kar v življenju učenci ne* obhodno potrebujejo, jih pripra* viti, da se bodo v življenju lahko borili za svoj obstoj in napredek, dosegli uspehe in napredovali v svo* jem poklicu, potem ko so doznali že od svojih starejših in izkušenej* ših vse ono, kar more v poklicu ko* ristiti oziroma škodovati. Strokovna šola pa naj da vsake* mu posebe in za vsako panogo pre* potrebno teoretično izobrazbo in strokovno izpopolnitev. Tu se vse (Nadaljevanje na 3. strani) Kaj je novega? Borzno poročilo: Tuje valute so veljale v prošlem tednu in sicer: Berlin (nemška marka) 13.45, Bu* dimpešta (madžarski pengo) 9.88, Curih (švicarski frank) 1U.96, Du* naj (avstrijski šiling) 7.96, London (angleški funt) 274.58, Newyork (dolar) 56.45, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (čehoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.96. Velika rudarska stavka v Angli* ji, katere se udeležuje okrog 150 tisoč rudarjev in ki povzroča an» gleškemu gospodarstvu ogromno škodo, traja še vedno, vendar pa se že vrše pogajanja, ki utegnejo v kratkem dovesti do ugodnega za* ključka. Dveletnico 6. januarja, ko je naš kralj z energičnim ukrepom napra* v.. nec neznosnim notranjepoli* tičnim razmeram in partizanskim borbam v naši državi, so v mnogih krajih proslavili na svečan način. Več mesecev brez plače so dr* žavni uradniki v Albaniji, kjer je nastopila v zadnjem času huda fi* nančna kriza. Zlati zaklad naš Narodne banke se je povečal v prošlem letu tako, da znaša njegova vrednost v papir* natih dinarjih 1.083.5 milijona di* nar jev, dočim se je obtok bankov* cev napram letu 1929 zmanjšal za 5740 milijonov Din na 5400 milijo* nov Din. Beograd dobi novo avtomatično telefonsko centralo, ki bo obsegala 10.000 številk, po potrebi pa bo mogla sprejeti še nadaljnjih 5000 telefonskih številk. Priprave za otvoritev podružnice Obrtne banke v Ljubljani so bile v razpravi v zadnji seji bančne upra* ve ter je upati, da pride do otvo* ritve vsaj spomladi, dasi je bil svo* ječasno govor že za novo leto. Cene kruhu v Ljubljani je odre* dila kr. banska uprava za beli kruh po 4.— Din, za črni kruh pa po 3.50 Din kilogram. Otvoritve »Trgovskega doma« v Ljubljani, ki je ena najlepših novih zgradb v Ljubljani, se je vršila na svečan način v četrtek. O izenačenju pravoslavnega in katoliškega koledarja pišejo zopet srbski časopisi ter povdarjajo, da je bilo izenačenje že sklenjeno, da pa je arhierejski sabor izvedbo svojega sklepa odločil na pozneje, kar povzroča, da so božični praz* niki, novo leto itd. za dva tedna narazen. Zarote in nemiri v Španiji so še vedno na dnevnem redu, dasi ne dosežejo radi razcepljenosti upor* nih elementov nikakega uspeha. Brezposelnost v Angliji je v prošlem letu ogromno porasla, ta* ko da znaša že 2,643.127 brezposeln nih napram 1,132.000 v letu 1929. Srednjeevropska agrarna konfe* renca se vrši na poziv avstrijskih aorarnih trgov 19. in 20. t. m. na Dunaju, kamor so povabljeni pred* stavrtiki poljedelcev iz JugoslavU je, Rumunije, Madžarske, Bolgari* je in Poljske. Predsednik grške vlade Venize? los je prispel v Rim, kjer ga je sprejel italijanski kralj, nat