oar Write Us Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS
EA
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA'
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
TeloplK.ne: CHclsea 3-1242
2
po poŠti naravnost ha
svoj dom (kTtaal aefelj hI
praznikov).
Entered u Serond CtiM Matter September 21st. 1903 at the Past Office M New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 187. — Stev. 187.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1940— SOBOTA, 10. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
RACNA BITKA V TEKU ZA ANGLIJO
Angleži so uničili 60 nemških letal v dveh dneh boja
Angleško zračno ni i ni str- "Puščava je strahovit so-stvo, ki zbira poročila j>osame- vražuik. Bon/ba je za one, ki
znill letaleev, ki so se v četrtek in včeraj borili z nemškimi letalci nad Rokavskim preliv mu, je dognalo, »ia so Nem ei v teh I »o jih izubili GO aeroplanov. Nemci so jKtslali v te boje nad -MMl aeroplanov.
Kot izgleda, se je velika "bitka za Anglijo'', kakor jo splošno nazivajo, že pričela. Več sto aeroplanov je bilo naenkrat v zraku. Najhujši boji so bili v četrtek, ko so nemški letalci napadli angleški konvoj. Nemško vrhovno poveljstvo <za t r ju je, da so Angleži iz guhili 4!» aeroplanov in da je bilo v konvoju potopljenih ali poškodovanih 28 ladij. Nemci priznavajo, da so izgitfni samo K) aeroplanov.
Angleška admiraliteta pa naznanja, da ste bili jnitoplje-ni samo »Ive ladji.
Bombardiranje nemških mest
Angleški aeroplatii so sinoči že zopet napadli veliko pri s tail išče Jlamburg, ki je že de loma v razvalinah, ter so sko-jo popolnoma raabili pomole. Bombardirali so tudi llaium, Soest in Kolin.
Nemški letalci bombardirali angleške kraje
Nemški letalci so ub belem dnevu bombardirali razne kraje na angleških otokih; Proti-zračni tmpovi pa so prepodili vse napadalce. Neko ^»oročilo po radio pravi, da so nemški letalci sinoči uničili več velikih skladišč ob Temzi blizu Lc ndona.
jo prekoračijo."
Listi pravijo, da bo vpad končal ravno tako žalostno,
kot \apoleonov vpad v Rusija.
Vrhovni poveljnik egiptov-
Green in Lewis
Sporazumela se pa nista glede ciljev ameriške ga delavstva oziroma načina, kako naj delavstvo doseže svoj cilj, pač sta pa oba proti kon-škripciji.
MONTREALSKI ZUPAN HOUDE IMA NAMESTNIKA
Zupan Houde počiva v internaciji, njegova žena dobiva plačo, mestni odbornik Hamelin pa vrši vse županske posle.
Mont real ski župan Camilieu
rzavi
Ameriško delavstvo je zvedelo nekaj neverjetnega: da namreč predsednik Ameriške delavske federacije, William
s've armade Abdul Rahman be j UrcII» in predsednik CIO, John
Azzam, pravi, da bo vsak sovražnik, ki bi se upal vpasti v deželo, zelo drago plačal. Rekel je tudi, da se zelo naglo vežba 200,000 vojakov.
Kgipt je sicer v obrambni zvezi z Anglijo, toda ni obvezan iti v vojno ob strani An-glije. Toda Egipt je dal Angliji na razpolago prometne zveze in jo zalaga z vsemi po treilksčinaiiH, je prekinil diplomatske zveze z Nemčijo in Italijo in je posvaril Italijo, da se bo bojeval, ako bi italjan-ska armada vjwidla v Kgipt, ali pa bi bombardirala njegova mesta.
VROČI BOJI V AFRIKI
Angleško vrhovno poveljstvo v Egiptu poroča, da je bilo v veliki zračni bitki nad puščavo v Libijo izstreljenih 15 italjanskih aeroplanov in dva angleška. Koliko aeroplanov je bilo v tej bitki, ni znano. Italjaiteko vojaško poveljstvo pravi, da je 16 italjanskih teroplanov napadlo 2G angleških aeroplanov, od katerih jih je bilo G izstreljenih. Sami ,pa so izgubili samo '2 ae-roplana.
KAJ PRAVI TROCKI
V	svoji predmestni vil« pri Coyoacanu v bližini mehiškega glavnega mesta je sprejel izgnani bivši boljševlški voditelj časnikarje ter jim predal svoje nazore o sedanjem položit ju.
Odkar je bil na Trockega vprizorjen v noči iM. maja napad, ki je zahteval življenje njegovega osebnega stražnika llarta, je Trockijeva vila iz-preinenjena *v pravcato trdnjavo.
V	vilo je tleti vziklati spo-minsko ploščo z napisom: — Rol>ert Sheldon Harte, rojen leta 1915, umrl leta li>40. U-nioriti ga je dal Stalin.
Časnikarjem je rekel, da bodo Združene države postale postaven dedič Kanade, Avstralije, Nove Zelandije "ter dela Latinske Amerike. Za pridobitev tega ozemlja jim ne bo trdba ml da ti niti enega strela. Toda (posledica tega bo vojna med Združenimi državami ter Nemčijo in JaijMmskc.
Lewis, soglašata.
To novico bi vsi ameriški delavci navdušeno pozdravili, č,-bi se tikala soglasja v delavskih vprašanjih.
Toda Green in Lewis se gle de ciljev ameriškega delavstva ne bosta tako kmalu ali pa sploh nikdar .sporazumel;'.. Njuna pota gredo daleč nara zen.
Navzlic temu sta si pa v eni zadevi edina. Oba sta namreč proti konskripciji.
Green je ostro kritiziral Burke - Wads wort hovo kon-škripcijsko postavo, ter dokazoval, da bi bila konškri]x-ija v sedanjem času dosti prezgodnja.
Predlogo je kritiziral tudi
lik vpliv na vsa javna vprašanja.
Houde je v internacijski kem-pi, ker je jaMio nasprotoval v < >j a š k i regi st rac i j i.
Njegov namestnik je postal alderman Kdmoud Hamelin. Moutrealska "Gazette", ki j«* prva objavila Ilotfdejev govor, pravi na prvi strani z debeli-je mrtev t—
William Green pravi: Delav- j Ji1' črkami: Houde stvo bi brezpogojno podpiralo j ^.'.rl Hamelin! konšKripcijo, če bi bila taka J Houde je dobival na leto 1»
odredba potrebna za obramb zaščito in ohranjeiije Amerike. Sedanji čas pa še ne stavlja teh zahtev. Ce se enkrat ta potreba pojavi, mora biti vsakemu delavcu, ko sleče vojaško suknjo, zajačeno prejšnje delo. Moj predlog je, naj zaenkrat vlada nabira prostovoljce.
Vzroki so pa najbrž globji kot jih je Green jairno navedel. Delavski voditelji so namreč prepričani, da unije ne bodo i-mele več tiste veljave in tistega vpliva, če bo enkrat registrirana vsa moška sila dežele in če bo narod nataknil nase vojaško uniformo.
Ko Ikj enkrat delavstvo konškriibirano, bo izročen o na-
tisoč dolarjev plače in še po sebe j dva tisočaka za vzdrže vanje kare. Ta denar bo dobi
vala njegova žena, kajti llou-le je vedno župan, četudi j" interniran. Preduo so ga odvedli, je rekel, da je zelo utrujen in <ia .* e bo a internaciji odpočil.
4*La Preske" glasilo francoskih Kanadčanov piše:	|
— Nepotrebno je poudarja ti, da treba obstoječe postave spoštovati. V-i francoski Ka nadčani -o bili zaprepaščen! v sled stališča, ki ga je zavzel župan Houde.
Politična kampanja
John L. Lewis. Ena njegov ih • mi losi in nemilost vojaškim a-
EGIPT SE NAGLO PRIPRAVLJA NA VOJNO
EVROPA BREZ ZIDOV
Glasilo Hitlerjeve osebne straže 4 4 Da s Schwarze Korps'' piše 'jK»d naslovom "Nemški mir:
— Pogoj za nennški mir je popino iztrebljenje Židov na evropskem kontinentu. Kar je še Židov v deželah, ki smo jih zavojevali, so nam na ividez pokorni in nam skušajo vztre zati. To pa ni nič drugega ka-Egipt, ki je do sedaj os*tal ( kor židovska hinavščina. Ne nevtralen v vojni v Libijski bo dolgo, ko bomo vse Žide iiz
najpomembnejših unij, 1'nited Automobile Workers, se je nu, svoji konvenciji v St. Louisu izrekla proti konškrijH*iji.
Green in Lewis* sta torej z o-zirom na obvezno vojaško službo istih nazorov. S tem pa seveda ni rečeno, da se bosta Ameriška delavska federacija in Kongres za industrijalno organizacijo združila v borbi proti konškripciji. Opozicija ne bo enotna, ampak se bo ivršil-t iz dveh smeri.
To utegne postati velikega pomena, kajti ameriško delavstvo predstavlja silno moč in če se enkrat začne politično vdejstvovati, bo izzvajalo «ve-
gencijam. Delavce bodo ptrši Ijali iz kraja v kraj, in noben štrajk ne bo uspešen,
Willkie in far mer j i
Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie je izjavil:
— (V bom izvoljen za pred-sednika, ne bom skušal odvzeti ameriškim farmer jem nobenih prednosti, ki so jih v zadnjih letih dosegli, oziroma so si jih izvojevali. Po mojem
"Nesramna laž"
Demokratski senator Van Nuys iz Indiaue je obdolžil svojega političnima somišljenika in tovariša v senatu, Guf-feva iz Peiin-v'Ivanije "uma-za nega in lažnji vetra strankar-sko-političnega t lika.*'
(iuffev je namreč trdil v senatu, da je bil republikanski
čen
VIHAR NA JUGU
Iz Port A rtirura v d Texas poročajo, da se je v tamkajšnji okolici pojavil vihar, ki je divjal z naglico 75 milj na uro. O viharju poročajo tudi iz Louiftiane, toda poročila so zelo netočna, ker so na več mestih telefonske ia brzojavne zveze prekinjene.
Zaenkrat se ve le, da j\ bi lo v Loui-iani usnirčenih troje oseb, materijalna škoda, ki jo je povzročil vihar, je p., največja v okolici Port Ar t h ura in Orange v Texa -u.
V bližini Orange se nahaja v veliki nevarnosti tride-et ri-b.eev, ki so se ne meneč -»• za svarila, podali na visoko n «►>• je. Morje je tako viharno, da se ribičem nihče ne upa na pomoč.
Votlo v je je zalilo ribiško vas Cameron v Louisiani. 15<> o-eo si je poiskalo zavetja \ i m -!;«> liko vi-šje ležečem >odiii,j>keiu poslopju.
Zelo so prizadeti na-adi sladkornega trsa v bližini 11».u-uie, La.
Nad 41 pilotov
tisoč civilnili
mnenju ne bo treba izpremi- predsedniški kandidat kršČ njatj sedanjega pol jedel jskega programa. Izpretiienjen bo le v slučaju, če bomo pogodili kaj
do- boljšega in bolj uspešnega.
mnevajo delavski voditelji.
Precej utemeljena je tudi bojazen, da bi se v vojaškem o-zračju naraslo nasprotje proti unijam.
Doslej ni še noben uglednej ši voditelj javno odobril kon-škri)]x-ije. Ce ni nastopil proti nji, je pa molčal.
Neka močna železničars"ka bratovščina iznlaja svoje mesečno glasilo i 'The Railway Clerk.'»
Mesečnik ima v svoji zadnji izdaji uredniški članek z naslovom : — "Čemu konškrip cija v tem času?"
KLAN SE OŽIVLJA .
V državi New Jersey se Ku-kluksklan zo[jet oživlja. To niso samo poskusi, pač pa nadvse resna zadeva.
Newjerseyski okraj Sussex
da člani pri taktti prilikah ne odvzamejo svojih krink.
Prejšnjo nedeljo je v bližini Susexa, komaj 05 milj za patino od New Yorka, gorelo 25 je precej gorat. Po vseh gorah čevljev visoko drevo, ki je i-
puiščavi, se naglo pripravlja, da se ipridruži s svojo armado Angležem, kar se bo "ugodilo takoj, ko bi Italjaui prekoračili egiptako mejo.
Časopisje je objavilo nasled
gnali iz njihovih skrivališč.
— Na Nonveškem, Danskem, HolaTidskem, v Belgiji ter v okupirani in neokmpirani Franciji ne igra nolben Žid v javnem življenju kakšne vloge. V
in hribih je videti ogorke lesenih kri'že<v. Zažigajo jih vsako noč. Za svoje cerimonije izbirajo kraje, "kamor je lah ko videti z najbolj prometnih cest.
Klanci javno paradirajo po mestnih in vaških cestah.
Njihova zborovanja niso tajna, pač pa povsem javna, to-
nje svarilo na naslov Mussfc- civilnih uradih in uredništvih libjja!	'ni nobenega Žida. Nekaj sliš-
nega je opažati tudi po tistih evropskih državah, ki so še o hranile svojo nevtralnost.
Nemčija bo sama rešila svoje židovsko vprašanje .Ko bo zadnji Žid pognan iz Nemčije, bomo rekli ostali Evropi, ki kqpmi po nemškem miru: — Nemški mir mora biti uveljev-ljen brez Židolv.
melo .v obliki križa počez pribito deset čevljev dolgo vejo. Okoli križa se je izbralo nad dvesto zakrinkanih moških in žensk.
Najbolj aktiven med new-jersevskimi klanci je neki Arthur Bell, ki ima šaržo "kalif-fa" ter je rekel nekemu časnikarju, da "se Klanci nikogar j ne boje.
— Ni 'dolgo tega, — je dostavil, — ko smo se vozili ne-zakrinkani jk> Sussex«.
Dne 18. avgusta nameravajo Klanci navaliti na Camp Norland v bližini Newtona, N. J., ki je last nemiško-ameriiškega "bunda".
—> Boste videli, kako hitro bom prelevil te Nemce v pristne Amreikance, — se je postavljal BelL
— Blagostanje ameriških farmerjev ji- v veliki meri odvisno od razmer-v ameriški industriji. A ko bom izvoljen, bom storil vse kar bo v moji moči, za izboljšanje industrijalnih razmer v velikih mestih. Ako h< »do delavci ]k> mestih delali in dobro zaslužili, bodo imeli farmer ji več odjemalcev.
Byrnes zahteva preiskavo
Demokratski senator iz So. Caroline je rekel v senatu: — Republikanski kandidat Willkie ima mnogo prijateljev v vodstvu velikih podjetij. Ti prijatelji silijo uslužbence prispevati K kampanjski sklad republikanske stranke. To zadevo mora preiskati poseben kongresni odbor.
Byrnes je prečital okrožnico, ki jo je poslal C. P. Tuttlc uslužbencem . S. Kresge Co.
v	Detroitu. V okrožnici napada predsedniqa Iloosevelta in paziva uslužbence, naj prispevajo v republikanski sklad.
Tuttle je podpredsednik in blagajnih detroitske Kresgt ('ompany. V svoji okrožnici o-menja, da bo sam žrtvoval za dobro stvar tisoč dolarjev ali pa še več. Okrožnica se končuje z vprašanjem: — Kaj boste pa vi storili? Koliko je to vredno za vas ■
Byrnes pravi, da Kresgeje-
vi	ljudje prav dobro vedo, koliko je to vredno zanje. Ce ne bodo prispevali v republikanski sklad, bodo izgubili delo.
Demokratski senator Gillette iz Towe, predsednik volilnega finančnega odseka, je obljufbil uvesti preiskavo.
kot 44Lewis Wendel WilkusT\ Van Nuys Willkieja osebno j»o-zna In iprav dobro v«-, da ui ui-kdar izpremenil svojega imena.
Se
en "Willkijev demokrat"
Bopulblikan skeii i it predseil-niškemu kandidatu Wendellu L. Willkie ju je obljubil vso podporo in pomoč <lr. Stanley High, znani cerk'.enjak in ]»i-s'atelj, ki j<» bil doslej zelo a-gilen v demokratski stranki in je podpiral politiko 44 New Deala."
Število liceuziranih x i 1'11;i pilotov v Združenih državah
se je od 1. julija 1!»::!» do 1. julija I!>4<> po! večal o za 5s >totkov. Lani je bilo liti ti-m-144 eivilnih pilotov, letu - j. t 41 tisoč IG.
Tako poroča Civil Aeronautics Authoritv.
Italijanski delavci za nemško industrijo
V nemških industrijah, pre.J vsem v jeklamah ter avtuili in kemičnih to^varnah. bo .I«.I»1 _ lo v kratkem delo dvajset tisoč italijanskih delavcev. V ponedeljek jih je dospelo prvih petsto s posebnim vlakom nre-ko Brennerja.
NEZAPOSLENI SNUJEJO ORGANIZACIJO
Workers Alliance of America, čije članstvo tvorijo v pretežni večini WPA delavci, je baje
preveč prepojena s komunističnim duhom.__
Lasser vodi novo gibanje
V Washingtoiiu so bili ob------ ---
javljeni načrti za novo narodno organizacijo nezaposlenih, ki bo stoodstotno ameriška in prosta vsakih 4'izmov'\
Voditelj novega gibanja je Dai.id Lasser, ki je bil pet let narodni predsednik Workers Alliance of Ameriea, pa je me seca junija odstopil.
La sser pravi, da kontrolira Workers Alliance komunistična stranka ter tla se je poslužuje v prvi vrsti v svoje j>ropagadne svrhe. S tem se je Alliance oddaljila od svojega prvotnega cilja, tla je treba organizirati use, ki so potrebni podpore.
I stauovua konvencija nove organizacije se bo vršila tekom fega meseca nekje na Srednjem za/pa* lu.
Lasserju se bo pridružilo precej bivših uradnikov Alliance, ki so morali odstopiti zaradi svojega nasprotovanja komunistični politiki z ozirom
na mir, navtralnost, WPA in relief.
Frank A. Franks, ki je svo-ječasno pomagal organiziran Alliance v Nebraski, je njkiiv. čil Lasserju: — Kar nas jc m kaj v Nebraski, snio z vami. Alliance je brez vsake za->lom-be, ker je preveč komunistična.
Mrs. Marty Norton poroča iz Oakland, Cal.: — Naš local je prekinil z Alliance vse zveze ter se hoče pridružili t.aiiM
Značilno je sporočilo K. F. Poulnota iz Hillsborough, Fla., načelnika največje podružnice Alliance v južnih državah:
— Mi smo hoteli poslati v državno zakonodajo liberalnega človeka, toda komunistična, stranka nam je prekrižala načrte. Odobrila je nekega Kukluksklanca. Alliance je izgubila vsled tega svoj tvpliv. Mi se pridružujemo vašemu gibanju.
/
"GLXS VllQD X™ — Neir 5oiE
Saturday, August 10, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
cc

GLAS NARODA
_(yOICK OF THE PEOPLE)_
Owned and Published by Slovenle Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakser. President; J, Lnpsba, Sec. — Place of business of the ouposatton and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. T.
47th, Year
"Glas Naroda** is Issued every dsy except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto veljs list sa Ameriko in Kansdo $8.— ; za pol leta $3.— ; sa četrt leta $1.50. — Za New York sa celo leto 97.— ; sa pol leta $3.60. Sa Inozemstvo sa celo leto 17.-; sa pol leta $3.60.
"GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA," 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
BALKAN V NOVI NEVARNOSTI
Napoved, da 'bodo skušali Nemci in Italijani izvojevati zmago v Afriki, p redno se 'bodo lotili angleškega otočja, se vresničuje.
Italijani abirajo močno armado ob libijski meji, s katero nameravajo uprizoriti napad na Egipt »ter mogoče tudi na Palestino in Sirijo. Ulavni cilj jim je seveda ozemlje okrog Sueškega kanala.
Grška, ki je v ponedeljek ponovno proglasila svojo nevtralnost, je prosila Turčijo za pomoč v slučaju kakšne skrajne sile. Turčija se je takoj odzvala in iposlala nekaj vojaštva na Kreto.
Vs e kaže, da bodo tudi. druge balkanske države—predvsem večje in jmočnejše — .prisiljene udeležiti se vojne na Bližnjem iztoku.
Zelo "zanimivo je opazovati stališče Turčije. Kaj pravzaprav namerava, ni jasno, toda zdi se, da bo nastopila proti Nemčiji ter postala zaveznica Anglije.
Turčija goji .vedno nekaj simpatij do Rusije, ki ji je pomagala v težkih letih njene borbe za neodvisnost. Prijateljska pogodba, ki ju je vezala že dolgo vrsto let, je bila nedavno obnovljena.
Nemčije so se na Bližnjem iztoku vedno bali, z .zadnjimi zmagami je pa še ipovečala svoj ugled.
Nemški železniški in aerona-vtični inžinirji so bili do-brodošl vsepovsod .med 'Ankaro in Kaibulom. Nemčija je *bila pa tako neprevidna, da je prekmalu razkrila svoje miltaristi-čne in i imperija I i stične 'namene.
Balkanske države, ki so skoro že pozabile ošabnosti nemških oficirjev tekom svetovne vojne, so se kmalu zavedle, ko so začeli naciji uporabljati trgovske zveze za širjenje svoje propagande.
Prva je nastopila Turčija. Preklicala je z Nemčijo sklenjene pogodbe, odpustila nemške inžinirje in svetovalce ter sklenila z zavezniki pogodlbo.
Ob izbruh sedanje vojne se je hipoma poleglo sovraštvo med Arabci in Židi v Palestini. Sovraštvo je bilo le navidez globoko .vkoreninjeno. Nemčija in Italija -sta izgubili s tem na Bližnjem iztoku dobro propagandno sredstvo. Iz nasprotja med Arabci in Židi sta kovali zase velik političen dobiček ter sta za netenje te mržnje Votrošili 'precej denarja.
Nemški vipliv se je zmanjšal tudi v Teheranu in v Iva-bulu. Afganistanski modri vladar Hašim Kahn, ki je izza nasilne smrti s-vojega brata Nadira leta 1933 vladal kot regent, je pomagal Angležem pomiriti sevrozapadno mejo ter je n-vedel precej zelo naiprednih reform.	1
Islamske sile vedo, da bodo igrale v svetovni ^politiki važno vlogo, dokler bodo združene. Njihovi bogati naravni zakladi, predvsem pa oljna polja, mikajo slehernega zavojevalca.
Poraz Francije in Viemške 'zmage so napravile na Turčijo tako mogočen v>tis, da se je začasno nagnila na Stran Nemčije. Toda le začasno. Danes so narodi Bližnjega iztoka pod vodstvom Turčije ponovno v zavezniškem taboru.
Angleži morajo biti hvaležni Italiji, ki je potom svojega časopisja predložila račun za svojo soudeležbo v vojni na Hitlerjevi strani.
Italijansko časopisje namreč okrito priznava: Nemčiji bo na razpolago romunski ipetrolej, dočim naj Italija dobi bogata mosulska oljna polja.	1
Tudi po Siriji in Iraku steza Italija svojo grabežljivo roko, dočim smatra Egipt in Palestino že kar za svojo last.
Berlin in Rim pa vztrajno molčita, kakšna usoda naj zadene iSuez in Dardanele. To bo žele takrat odločeno, ko bo (če bo sploh) Hitler zavojeval Angleško otočje.
Ako se mu dnzen namen posreči, se bo Nemčija nedvomno polastila teh dveh skrajno važnih vodnih poti, dočim bosta Rusija m Turčija soudeleženi pri dofbičkih in kontroli.
Z drugimi (besedami: po nemško-italijanski zmagi bi potihnile ivse govorice in bi bili vrženi med staro Šaro vsi načrti glede internacionalizacije Sueza in Dardanel.
, Kampanja na Bližnjem iztoku bi bila odločilne važnosti za izid sedanje vojne.
Umevno jef da se vse balkanske države živo zanimajo za zadnje raizvoje v severnem delu Afrike.
Od izida te najnovejše kampanje bp v veliki meri odvisna tudi njihova bodočnost.

Delavske Vesti
- -J	V • /	—.V

HLEB RAZSODIL PROTI ' WOOLWORTH CO.
(Delavski urad, (National Labor Relation Board) je po-
1Z-
draigih radikaloerv ter jih ključevala iz svoje srede.
Izključeni bodo le člani istih organizacij, katere bo zvezna
toni svojega newyonskega ura- vlada poto usftavneK*a posiopa-
da naročil P. AY. Wool worth Co., da nvora zopet zaposliti 140
nja priznala za nepostavne. 'Na konvenciji je bila spreje-
fekladiiščnikov in jim. plačati ta resolucija, naj CIO, Ameri-vso zaostalo plačo.	|ska «elavska federacija in bra-
Zaposliti jih mora v teku pet!Ton^ine železničarjev skličeio dni, če pa takoi nima zanje pro-1 c,m*>rei konvencijo, čije cilj štora, jim mora dati denarno na' 1)1 bl1 ustanovita enotnega odškodnino za vsak dan, ko ni-ldelav>ike*a tf^nja. Delavv-tvo
so v njeni službi.
Ta odločitev ,ie po-=le!dica pritožbe CIO uniji' skladiščnikov.
lOrganiziranje Woolwortho-vih delavcev se je začelo leta 1937. Omenjenih 140 skladiščnikov je bilo odpuščenih iz službe zaradi unijske delavnosti. Woohvorthova dražba >e ni hotela pogajati z unijo. Storila ie pa nekaj, če»=ar ni storila še nikdar prej: vsem svojim u-«lužl>encem je istočasno povišala plačo in sicer za en dolar na teden.
Skladiščniki ki jih mora sedaj -sprejeti kompanija nazaj, bodo dobili nad stotisoč dolarjev zaostale plače. .
i
ŠIVILJAM BO ZVIŠANA PLAČA.
iHarrv Wander, podpredsednik International Ladies Garment Worker- unije, je naznanil, da bo v Newarku, N. J. zvišana izdelovalkam otroških oblek tedenska plača za en dolar.
'Tako določa nova pogodba, sklenjena med unijo in med New Jersey Washable Dress Contractors Association.
• ZNAČILNA ODREDBA TJNIJE AVTNIH DELAVCEV.
Na konvenciji Uunited Automobile Workers of America (CTO) so oklenili delegat je, da njihova unija ne bo kar na slepo preganjala komunistov in
PESMARICA
"Glasbene Matice*'
Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
Velikost »H z 14*4 inčev
48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. drŽav ln ustav vodilnih držav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet ln tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEJI
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA r INSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga Izpolnite ln poOjeto k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se driav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
GLAS NAftOPA "
«1« WEST ltth STREET
new ton, m/
je sedaj razcepljeno v posamezne struje. kar škornje splošnemu napredku.	<z
fKo je bila vložena resolucija 7.a izključitev komunistov in drugih radikaleev. je večina delegatov ugovarjala, res, da bi se s tem unlia vrgla v vojne histerijo. Neki delegat je rekel:
"Ako bo izvoljen Wendell Willkie za predsednika, bo proglašena za nepostavno vsaka napredna organizacija/*
KONVENCIJA DRŽAVNE DELAVSKE FEDERACIJE.
IDne 20. avgusta se prične v Niagara Falls, N. Y., konvencija newyorške državne Delavske federacije. Kot govornika bosta nastopila tudi governer I^eOiman in newyor^ki župan La Guardia.
"PRAVI ČLANI PETE KOLONE."
V Denver. Colo.t se vrši 37. redna letna konvencija International Union of Mjne. Mili & SiileIt cr Workers. Uvodni govor je imel Allan S. Haywood, narodni ravnatelj CTO, ki je rekel, Ma so ti-ti tvorniearji in podjetniki, katerim gre izključno le za dobiček, pravi člani "pete kolone."
DELAVSTVO ZA ROOSE VELTA.
•Glavni izvršilni odbor Amal-gamated Clothing- Workers si je nadel ime "Narodni odbor za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta." Odbor je po-zvai svojih 260 tisoč članov, naj agitirajoza ponovno izvolitev sedanjega predsednika.
POSREDOVALNI URAD NA DELU.
Local 3. mednarodne bratovščine električarjev. ki pripada k Ameriški delavski federaciji, je proglasil stavko pri petih koirfpanijali,. ki izdelujejo e-lektrične potrebščine.
IMed stavk a rji in delodajalci bo posredoval državni Posredovalni urad. ki je že imenoval za posredovalca svojega uradnika .Tulesa J. Freunda.
PODPORA DELAVSKI < STRANKI.
International Ladies Gar ment Workers unija (AFL) in Amalgamated Clothing Workers (CIO) sta sklenili prispevati vsaka po 2500 dolarjev desnemu krilu Ameriške delavske stranke (American Labor Party).
Stranka ima v- Nem Yorku velik vpliv ter je že večkrat igrala pri občinskih volitvaih odločilno vlogo.
Peter Zgaga
NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Cigansko življenje	( Dan je dnevu enak, teden
Zaradi zločina, ki ga še j tednu, me>cc mesecu, leto letu. zdaj taji in ga bo tajil do suir Že trideset let.
JUGOSLOVAN V URADU ZA REGISTRACIJO
Vsi svetovalci odbora za Narodno obrambo Združenih držav ameriških, med temi tudi rojak Louis Adamič, so bili poklicani na konferenco v ekse-kutivni urad v Belo hišo, kjer so ostali na posvetovanju s (predsednikom (Združenih držav ameriških F. D. Roosevel-tom več kakor pol ure. To je bilo ;v petek, 2. avgusta. Takoj po tem posvetovanju je bilo objavljeno tudi imenovanje ameriškega Jugoslovana Dona Id a R. Perrvja za prvega pomožnega ravnatelja v zveznem uradu za registrcijo in odtiskovanje prstov inozem-cev v Združenih državah.
G. Perry je bil že prej eden izmed najvišjih državnih uradnikov organizacije WPA v Pennsylvaniji. Izšolan je za računskega preglednika ter uživa glas in ugled kot eden najboljših izvršilnih upravnih u -radnikov in organizatorjev. Sedaj mu je na tem novem službenem mestu zaupano organiziranje potrebnega ustroja za izvedbo vsega dela, ki je potrebno za regista rej jo in odtiskovanje prstov od vseli ino-zemcev v celili Združenih državah ameriških.
Preden je g. Perry poameri-kanil svoje ime, se je to glasilo Dragoslav R. Perišič. Star je kakih 10) let in po rodu je iz Ivanjice v Šumadiji.
S tem je Vlobil zopet en sin našega naroda visoko priznanje od ameriške zvezne vlade in naš jugoslovanski živel j v tej zemlji se lahko ponaša s njim ter more biti hvaležen za to ameriških najvišjim činite-ljem, ki vedo, kako zapaziti, ceniti in uporabiti za oljčno korist tudi naše sinove, če to zaslužijo.
—"Jugoslovanski Kurir"
ti, je bil pred tridesetimi leti obsojen neki John P. na do ; m rt no ječo.
Ko je prestopil prag kaznilnice, je sklenil z zunanjim svetom svoje račune. Bil je ubogljiv in priden. Že pnvi teden so mu odkazali neko delo, ki ga še danes vrši.
Sicer je pa njegovo življenje kakor ura. Ob šestih zjutraj vtstane, se umije, gre zaj trkovat in dela do enajstih. Ob enajstih je kosilo. Že tri -deset let obeduje vsak dan na istem prostoru.
Popoldne se dve uri izpre-haja, nakar dela do petih. Ob petih je večerja. Ob sedmih že v svoji belici. V celici, ki je postala pred tridesetimi leti njegov dom.
Cudahy in Kennedy pri kralju
Ameriška poslanika John Cudahy in Joseph P. Kennedy sta bila v sredo go>ta angleškega kralja J-urja in kraljice Elizabete.
Navzočih je bilo tudi več u-glednih angleških državnikov. Razpravljali so samo o splošnih stvareh, ne pa o političnih zadevah.
Kennedy in Cudahy snujeta načrte, kako bi se dalo najuspešneje pomagati vsled vojne prizadetemu prebivalstvu.
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
Mississippi ima novega rablja
Službo rablja je dobil v državi 'Mississippi 44 letni Jim iiiv Thomson, ki je po poklicu hipnotizer in električar. Udeležil se je tudi svetovne tvojne.
Električni stol bo prevažal s trnckoui iz okraja v okraj, kjer bo pač kakšna eksekuci ja po trebil a.
— To delo ne bo novo zame, — je rekel Thomson,—kajti že v Canyon City, Colo., sem pomagal obešati ljudi.
Za vsako e k se k učijo bo dobil sto dolarjev. Thomson je oče štirih otrok.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
i
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
> •	r t
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
DIN.---$ 2.30
DIN.---$ 4.40
DIN.---$ 6.50
DIN.---$ 8 JO
DIN.---$10.25
DIN.---$20.—
DIN.---$30,—
V DINARJIH
V L I E A H
100	LIR---$ 5.90
200	LIR---$1L50
300	UR---$17.—
500	LIR---$28.—
1000	LIR---$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v *vropi ni mogoče t Jugoslavije in Italijo nakazali denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. lato velja tudi ta vse drage evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: t P O T M | I K I O D D I L | I : t: 216 West 18th Street, New York
Do prejšnjega tedna se ni nikdar pritožil. Prejšnji teden bi bil pa kmalu jeze podivjal.
Tisti blok celic, kjer je na staujen, bodo namreč podrli. Rekli so mu, da bo moral pospraviti svoje stvari in se preseliti preko dvorišča v no»\e, modernejše prostore.
Začel je biti okoli selie in divjati, da ne in da ne. Toda noben ugovor ni nič pomagal. Moral se jc preseliti.
—	Kakšno življenje pa j;* tukaj pri vas? — je ualirulil kazuiliiiškega ravnatelja, ki ga je prišel meriti. — Vedno mu-t'anje in inufaiije! Prokleto cigansko življenje!
Starinar
Vsak ponedeljek »e pojavi na naši cesti starinar, ali kot mu pravijo Aiiierikanci 44junkman". V voz ima pri-preženo staro kijuse, med visokima ročicama voza ima pa obešena dva kravja zvonca.
Konj, ivoz, mož in njegov poklic so ostanki prejšnje dobe in jih bo kmalu pahnila moderna civilizacija v pozabljc llje.
Starinar vzame vse, kar naj-1 de «<b cesti ali kar mu dajo. Za I nekatere stvari t udi plača u kaj centov. Starega železa, ine-' deniiie in bakra je j>o>ebi»o j vesel.
Za star bakren kotel da petinsedemdeset centov, za >tar šivalni -troj dolar, za staro posteljo petnajst do «il»aj>et centov. Z njim se ni mogoče pogajati. — Toliko dam. Niti centa več. < 'e si zadovoljen, j.» dobro, če ne, sva vseeno prijatelja.
Prejšnji teden sem mu ponudil tri klobuke. Dva bi bila mogoče še pripravna v kak šnem deževnem »vremenu, tre tji je bil pa že tako obnošen, da 11 i bil za drugam kot za med smeti. O prvih dveh je rekel starinar, tla sta brez cene, za tretjega mi je pa ponudil cel k voder.
—	Kako to? — sem ga vprašal.
Povedal mi je, tla je tretji :-el, prva dva (še ne obnošena) imata pa komaj vidno luknji-«-o. — Odk.xl luknjica fv klobuku? Od cigaretnega utrinka, — mi je pojasnil.
—	Saj je tako majhna, da je s prostim očesom skoro ni mogoče opaziti.
—	Dovolj je velika, da klobuk ni za nobeno rabo več, — je strokovnjaško odvrnil in dostavil: — Iz vsakega celega klobuka, pa naj je še tako zmečkan, mavričasti, oguljen in masten, je mogoče napraviti m* kobuk.
Veličasten pogreb
Po dolgi bolezni je umrl možak, ki je bil revež vse svoje življenje, zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ker ni bil član nobenega društva, je bila težava s pogrebom.
Po smrti se je pa dobrim sosedom zasmilil v srce. Priskočili so na pomoč s prostovoljnimi prispevki in sicer tako izdatno, da je bilo truplo pokojnega položeno iv tristodo-larsko krsto, venci ho veljali petinsedemdeset dolarj e v, godcem je bilo pa treba plačati za žalost i nke in spremstvo na pokopališče petdeset dolarjev.
Ves ta denar so spravili skupaj dobrosrčni sosedje.
Vdova in pet nepreskrt>ljenih otrok je bilo na dan pogreba brez večerje.
, J j ."V.'v .


ESSES
»
f'GLXS N ABO D A" — New Torlc
Saturday, August 10, 1940
SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY
ADPHONSE DAUDET:
IZ doktorjem V. >va stopala po široki e teti na Elizeiskih poljanah in spraševala z granatami preluknjano zildovje s kar-tačami vdrte hodnike po zgo-
kak nenavaden način. Do večera smo verjeli v veliko zmago, dvajset tisoč Prusov ubitih, kraljevski pri ne ujet. — Ne vem po kakšnem magnetičnem
dovini obleganega Pariza. Ma-ltoku je poiskal odmev tega na-
to preden Vva dopela d<; Zvezdnega trga, se je doktor ustavil, mi pokazal eno tistih velikih, ttiko sijajno okoli Slavoloka razvrščanih vogelnih hiš in nVi reke!:
,4tAli vidite tista štiri zaprta okna tam zgoraj na balkonu? Prve dni meseca avgusta, tistega strašnega me-oca avgusta 1 a trske l a leta, taki težkega na viharjih in nesrečah, so m 1 poklicali tja gor zaradi m revolt da, in twicer k polkovniku Jouve-u, kiraizirju prvega cesarstva, še vsemu neunmeniu na slavo in rodoljub je, ki se je bil ob začetku vojne pres* lil na Elizejske poljan«, v stanovanje z balkonom. Uganite zakaj? Da bi gledal zma^rr.shivno vrnitev naših čet. ISirota stara! Wi»senbourŠka (francoski poraz 4. avsr. 1K70) mu je prišla )>rnv. ko je bil pojedel. Ko je nrečital pod sporočilom poraza Xapoleonovo ime, ga je zadela kap.
'Dobil sem nekdanjega kira-zirja činto zleknjenega na sobni preprogi. Krvav. 1 je na negibnem obrazu, kakor bi jo bil dobil z betom po glavi. Stoje bi bil moral biti zo'o velik, ležeč je bil ogromen. Lepe i>oteze, d i v n i zobje, lepo. počesani Ia-* je; osemdeset letnik, ki bi miu jih človek dal šestdeset. Poleg njega klečeča vnukinja vsa v solzah. Bila udu je podobna. Ko .sum ju yledal enega pole^ drugega, sta se mi zdela kakor th'e, lepi grški medalji, obe e-nako kovani, -amo da je bila ena starinska, na robovih že nekclliko zabrisana, druga pa bledeča in čista, v vsem sijaju in mehkobi novega kova.
Bolest tega otroka me je ganila. Bila je to hčerka in vnukinja vojaka ter je imela očeta v glavnem stanu MacMaho-na, in obličje tega pred njo zleknjenega velikega starca ji je vzbujal v duhu 'drugo, nič n tanj strašno sliko. Miril som jo. kar sem mogel; ali ■sam >om imel1 le malo upanja. Tunel sem opravka s poštenim enostranskim mrtvoudom, in z osomlde-setimi leti človek teiko izli-že. In res, cele tri dni je ostal bolnik v istem nepremičnem in otrplen* si an ju. — Med tem je prišla v Pariz novica o Reis-
rodUega veselja našega ubogega gluhonemega naravnost v njegovi hromosti, resnica je, da zvečer, ko sem se mu približal k postelji, nisem več dobil i - tega moža. Oko mu je bilo skoraj čisto, jezik manj težak; imel je moč. da se mi je na-smehljal in dvakrat zajkljah
*4 Žtna — ga!"
'4Re», polkovnik, velika zmaga!"
Tu kakor setn min opisoval podr< ibnosti o le]*em MaoMaho-novom uspehu; sem videl, kako so se mu blažile poteze in jasnilo liee.
*7\o sem odhaja1', me je čakala leklioa. vsa bleda, ><toje pred vrati. Tlitcja jo.
"Rešen je pa le." sem ji dejal in jo prijel za roke.
Nesrečni otrok se mi skoraj od go v< riii ni upal. Nalepili so bili pravkar resnični Reisbof-fen (bitka 6. avg. 1870). Mac-Mahon na begu, vsa vojska uničena. — Osupla sva so pogledala. Ko je pomislila na o-četa, je biLa vsa obupana. .Tir/ sem pa drhtel, ko < ni irtisli; na starca. Prav gotovo ne prenese tega nov:iga udarca. — Kaj nama je bilo storiti ? — Naj mu pustiva veselje, prevare, ki so ira oživele! Potem je bilo treba lagati.
"(Prav, bom pa lagala!" je vzkliknila junaška <Idklica, si hitro otrla t=olze in se vsa vesela vrnila v dedovo sobo.
Lotila -o je trde naloge. Prve dni je še šla. Starček je imel slabo glavo in ga je lahko varala kakor otroka. Ali kost nrti je vračalo zdravje, so se mu jas ni le tudi misli. Morala mu je sproti poročati o gibanju vojska in mu sestavljati vojaško objave. Bilo je usmiljenja vredno, ko je človek glf dal toga lepega ortroka, sklonjenega noč in dan nad zemljevidom Nemčije, kako jo zabadal vanj zastavico in trudil, kako bi si zami-lil ves -slavnostni pohod Baza in na Berlin, Frossard na Bavarsko, M^acMalion na Baltik. Za vse to me jo deklica spraševala sveta in pomagal som ji, kolikor som mogel; toda pri tem namišljenem vdoru je nama služil zlasti ded. Premagal je bil Notufčijo toliki krat pod prvim cosaivftTom. Vedel

hoffenu. Saj so >po,minjato, na jo vse poraze vnaprej: "Glejta
Pošljite nam
s s
II
H 8
|| in mi vam bomo pošiljali 2 meseca
"Glas Naroda"
8 in prepričani smo, da boste potem
sedaj, kam jo udarijo! — Glej ta, kaj nameravajo za tem — in njegova predvidevanja so se vud.no v resnici la: bil je seveda močno ponosen.
A žal smo lahko še tako za vzemali mesta, dobivali bitke, nikoli nismo zanj dovolj hiteli. Starec je bil nenasiten. Vsak dan, ko sem prišel, sem izvedel nov uspeli orožja.
Doktor, Mainz smo vzeli mi je zaklicala deklica, ko je S stopila s srce trga joči m na-j>niehom predme, in že som za-čul skozi vrata vesel glas, ki ini je za vpil nasproti:
44Zdaj pa gre! Zdaj pa! — Čez tedem dni vkorakamo v Berlin."
-44V tistem trenutku so bili Prusi ftamo še teden dni od Pariza. Najprej sva so izprašo-vala, ali ne bi bilo bolje, da ga prepeljeva na knu. te; ali čim bi bil zunaj, bi mu stanje Francije takoj vso razodel o. m-eni se jo z<lel pa šo prešibek in pro-hromol po hudem udarcu, da bi smel izvedeti resnico. Odh čila sva se tedaj, da ostanemo.
Na prvi dan obk rože vanjo sem stopil k njima — še se spominjam — ves vznemirjen, s tistim strahom v srcu. ki so ga nam vsem vdirali zaprta pari ška vrata, bitka pod obzidjmi naša predmestja, ki so postala mejna. Starček je sedel vera! losten in ponos on na postelji. Pozdravil me je z besedami :
4 4 No, zdaj se pa začenja obleganje."
Osuplo sem ga gledal.
44 Kaj. polkovnik, mar veste . .
Vnukinja so jo obrnila k meni.
4'Kajpada, doktor. — Velika novica — obleganj« Berlina se je pričelo."
Zabodla je iglo in spregovorila jo čisto ravnodušno in mirno. Kako naj bi bil siromak kaj sumil? Topov z utrdb ni mogel slišati. Nesrečnega in razburjenega Pariza ni mogel videti. Tz postelje j lahko o-pazoval konec Slavoloka, po sobi okoli njega pa jo bila kakor nalašč sama stara šara izza prvega cesarstva, ki ga je potrjevala V prevarali. Slike maršalov, bitke na lesorezih, kralj riiHski (Frane Karel Jožclf Bonaparte. sin Napoleona T. in Marije Louize. kasnejši Napoleon TL) v otroški oblokoi, potom oirromno. z »bakrom vdelane podstavke za trofejo, na niili cesarske relikvije, bronasti kipi, skala s Sveto Helene, pod steklom miniatura v rumeni plesni obleki s širokimi rokavi in jasnimi očmi. in vse to, podstavke, kralj Rimski, maršal, rumene damo s sta som, ki ga je dvhral visoki pas in trdoto zaradi visokfiga vratii, ki ga je delala obleka, kar je bilo tako m i eno leta 1S06. Vrli polkovnik! To je bilo vse, kar smo mu lahko rekli in ga je lahko po otročje prepričevalo o obleganju Berlina.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Liga nima sreče
Iz Francije se je odpeljalo z busom proti Lizboni na Portugalskem štirideset uradnikov finančnega oddelka Lig* narodov. Iz Lizbone bi odpo-t oval i proti Združenim državam, kjer bi na Princeton univerzi ustanovili svoj oddelek. Pri Grenoble je zadel bus iv cementni steber in se ]M»poluo-ma razbil. Triindvajset uslužbencev je bilo tako poškodovanih, da so jih morali odpeljati v bolnišnico.
Ce bodo drugi sami odpotovali v Ameriko, se ne ve.
Kako se širijo civilizacijski proizvodi
'Pred .nekaj časa so raziskovalci v Južni Ameriki neoporo-čeno dokazali, da so v Ameriko že pred Kolumbom dospeli
poročilom Spomnimo >e tujdi zgodovine na Kitaj- papirja. Papir so izdelovali po skejii Kviloprejke in kako p redo . v>e j priliki najprvo Ktari Egip svilo. A šeie po izdajstvu nek«
m. mi hi so se vrnili s o telil. kako gojijo
neki -tekleni biseri, ki so jili | kitajske princese in po spret-
Skesal se je
Na policijsko stražnico v Buffalo, N. Y., jo prišel .'ill letni Henry Xtoray ter povedal, da je nekemu newyorske-mu broker ju tponeveril 7)2 tisoč dolarjev. V žepu je imel pole3 denarja tudi vrv, s katero so je hotel obesiti, pa mu je v zadnjem hipu zmanjkalo poguma.
tedaj izdelovali v Genovi. Med leni ko so portugalski zgodovinarji ugotovili, da so že pred KohmJbom obstajale* zveze z Južno Ameriko, in sicer preko portugalskih mornarjev in morda tudi arabskih trgovcev. Po tej poti so stekleni biseri priš':i iz Genove v Novi svet, ne da bi v Genovi o tem svttu kaj slutili.
Tudi svila j«* opravljala velikansko po"i in premagovala silovite razdalje no da bi ljudje natančno vedeli, odkod pni v za prav izvira. Rimf-ki cesarji so pošiljali odpravo, ki naj bi poskrbel za zveze z deželami, kjer -o je izdelovala svi a. Toda ti po-kn-i <0 se končavali v Oriejitu. Sole dosti pozneje je uspelo poslati iz Carigrada ne koliko menihov na Kita jsko. Ti
nili manevrih nek i ga e v roškega agenta je uspelo spraviti ko-kone svil opre j k v Evropo. Tako jo bilo mogoče začeti z gojitvijo sviloprejk tudi na ov-ropjski celini.
Z evropskega - vera je potoval jantar do skrajnih točk tedaj znanega sveta. Jantar so znano višje cenili nego zlato. OdkrH prihaja 'a sov. je bila tajnost. A tudi zlato je roma-
rnni v obliki papirov. A tudi Kitajci >0 poznali neko obliko papirja. Iz Kgipjwi .'h* PaPU* pri >pel na (irško »n j*JZ.neje v Rim. m-le tedaj, ko je Aleksander Veliki zaključil svoj polo »d v Eiript.
'GLAS NARODA
J pošiljamo v staro do ^
lo v starih časih po po^o-toma j movirio. Kdor ga Ho- ^
zelo skr-vnosnih poteli okoli J?<. naro£iti za SVoje i
sveta. \ Alah Azin -o izko- d	.	,. .. ,
»• _	i-. 1 _ - — - — r- " Borodnike ah prijate- %
pal 1 dob
šim
nove iz Ir-ke. in -icer v/ kakšnih l.*i(Ml let pred na štetjejn. Ta denar je tedaj
€ I je. to lahko stori. —
davno pred starimi Grki in Rimljani prepotoval Evropo al: pa opravil doliro pomorsko pi T. da je pr:-j>e' do da jnih
uialeazijskih ljudstev.
8 t a r i J
- vi
J Italijo lista ne posi-|
Naročnina za kraj stane $7.
' »lamo
5
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAU POSTAL MONŠT ORDER, ako je vam le priročno

0#rf •	I	V • v
opisi Josip Jurčiča:
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripo7edke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-"* — Domen. — Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ko-jinje. — Golifia.
Deseti brat. — Nemški v al pet.
HI. ZVEZEK:
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK : Dr. Zober. — Tugomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav^« bratoma.
M. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pocenka. — &est parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz uevoščljivosti — opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad«?;. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE $1.50
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inzenjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno d* lo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Mac A lana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo =e čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega «lov=tva.
259 strani
$1.20
10 zvezkov...$10
Ivan Pregelj: Izbrani Spis
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko ee je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana do-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega- 269 at rani.
V tem lil. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, ja njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese _vlare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
ROMAN TREH SBC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalsih povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.

*L£0
K
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y.




"0LXB
IAIODP-New Tori
Saturday, August 10, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT
11 tin m i mm HHuufimiiii hi H«Mnmmfli tiHititMiirnnaiMuuittiiinnm j
KRIVNOSTNI •Al
TUDENE^J
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
■	'"Kdo — kdo — kdo!"
"Striček, ne zaupani ti; razen če mi našteješ denar na roko. ^'iSuj vendar nimam donna tisočaka." , ! <AiPa mi napiši zadoLžinc©."
; "Pismeno ne dam r»ič iz rok.'* *4Hju. No, potem se bo razneslo." 4'Ali preti nevarnost?" k t "Da."	s
"Kmalu?"
■	"Kmalu, striček, bodi pameten! Nacpi&i nekako takole: Jaz sem gospod Leopoldu Jeraisu iz Potlbrega dolžan tisoč dinarjev. Če te v.-ote ne plačam do torka, 5. deceiiibra t. 1. do 10. ure dopoldne, se dolg zviša na pet tisoč dinarjev."
Začela £ta «rrdo barantati. nato pa je Meden napisal za-dolžnico in je na strašansko privijanje izsiljevalčevo pritisnil na papir -e občinski ptiča t, ki ga je kot župan imel. Slepar ^e vtaknil pismo v
"Hvala, striček, to pihanje je važno, l^iliko bi ti po tvoji navadi prišlo na pamet, da bi pred eodnijo rekel, češ, ta člo-»T<yk je aiUsoUuten cr.pin, čiarar besede nič ne veljajo. Kar ,-e
Slepa-pov< j vendar, kdo
Od belgijske meje do Pariza
Pariške "Po-iednija Xovo-|ali na vozovih, je seveda bolj sti", glasilo desničarskih ras- 'trpel; ker smo se mi pešci jadr-kili emigrantov skupine Milja- no razsuli po njivah, brž ko kova, so nedavno priobčile iz- sni o začni i brnenje} letal. Si-redno zanimi/vo poročilo neke- j mmaščina je v tej nesreči ime-ga ruskega delavca, ki je ob la vendar neko prednost. Po-
zadnjih dogodkih bežal z o,s1a-liirii .množicami proti Parizu, kamor je prispel |)o silnih te-ž-kr>čah in strahovitih nevarnostih. Begunec pripoveduje naslednje:
*" Mesto, kjer >om bil zaposlen kot kovinarski delavec, leži tik belgijske meje. Vojna nas je za'iotila prav iznenad«, tako da si nihče ni mogel vzeti s seboj niti najpotrebnejših reči. Francozi so ,?e bili že umaknili, sovražnik je bil že blizu, vendar mesto še ni bilo zasedeno. 'Prebiva'J-itvo
vso d smo sreeavali trupla ubitih. Trupel ca otrok so bila pokrita z odejami, starši se niso mogli ustaviti poleg njih, ker jih je plaz beguncev neutrudno vlekel dalje. Naposled smo s>e tako privadili tem grozotam da snito so ubitih :-amo izognili in šli naprej. Saj smo se ce'o bomb skoro navadili.
S prijateljem sva ob svojem odhodu vzela s seboj po 1 lit<*r vina. kilogram kruha in nekoliko sladkorja. Ob tem >va ži-"vela tri dni, nato pa se je začel
, , .	,	. . glad i.n zeia naB ]P muctla.
dva dni zapuščalo nwto, zator	''	: .	, „
,. . ,,	, :smo po zapuščeni in opustoseni
sem si« tudi iaz odločil, da se ...... .	, « ...
,	pnkrauni. kier ni bilo dobiti
rešim z begom. .	... ,	, ,	... ,
.'niti koseka kruha, niti vode.
| Začela sva omagovati.
bfgunka nama je dala
kos kruha, nekoč nama je vo
btže. Sovražniih letalcev ni bilo več, pa»č pa so povsod bile ■postaj«, kjer smo dobili jedi in pijače. Tudi počivali smo lahko brez skrbi. Prenočevali smo pod streho*in ljudje so bili silno dobri a nami. Po enajstih dnevih sem vendar prispel v Pariz in to samo zaradi pomoči, ki sta mi jo nudila slučajna znanca in sopotnika. Nikoli jima ne bom poeabil njih dobrote. Znanci v Parmi so s? me razveseli Li, računali so bili, tla se ne bom onikdar več videli. Tn res ni mnogo majkalo. da bi bil poginil na tej strašni poti..
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
CIGANKA
Povest o uihiili ciganki, ki s<> jo hoteli prodati, pa je pobegnila.
tiče capina, bi imel prav. Jaz moram biti capin rini pa nc. Kar povem, je tudi res."
44 Tn sedaj," je težko dihal Meden, — kdo — kdo . , ."
! ""Najprej torej črni Jernej, njemu sem povedal."
| <"Pt* izdajalski!"
"I^e počasi, etriček; tedaj s*»m ravno prišel iz luknje, v katero -i me spravil ti. Sicer pa se ti Jerneja ni treba bati. Vrl mož je. MašAeval <e bo gotovo nad teboj. Toda denarja oil pol K' ne 1 h i zahteval, kaj* i dostojen človek je."
",Dalje — dalj? —"
•"Drugi, ki ve za to skrivnost, je n*oj brat v mesta. Ta ti je tie! Pravnik je: ljudje t-icer pravijo, da je zakotni advokat, ali zakotni pisač. Toda taki so včasih bolj pametni ka-jtor pa resnični pravniki. Ta torej tudi ve in si je vse zapisal. In poleg tega si mi tedaj, ko c-emfoal v glavnem mestu, pisal ako lepo pismi. To ni bilo pametna, striček, kajti to pismo je priznanje, ic dokument, i Brat ga skrbno hrani."
* Meden je zastokal.
i 44<), jaz nesrečni človek! V takih krempljih!"
i "Tretja oseba pa, ki «e ve, je stara Oolobovka."
"Ne," je zakrirnl Meden, "če je we drugo res, to ne more hiti!"
"Pač, res je. Ko s»oni t i -t i večer prišel iz zapora in naletel na Jerneja, sem bil zelo nuzgovorljiv. Ma'o sem bil pa/* jezen na tebe, striček. ( e te po naročilu m koga drugega kar na lepem u-*treie, s težavo ozdravijo nato pa še za pro, se ti res lahko pokvari dobra volja. Poleg ttiga pa nisi dovolil, da bi stopal čez tvoj prag. (Vo psa spustil z verige. In "a'ko sem stal na nvazu, bi? lačen in zeblo meje. Tedaj je prišla r^tara Golobovka, ki vedno kakor ponočna prikazen fr-iota okrog Čolnarj eve in tvoje hiše. Zdi se m5, da imata še hude račune med seboj. Njena edina hči se je zaradi tebe utopila v ribniku. To ti Mara čarovnica še danes zameri, čeprav je minulo /ti več let Golobovka je prišla in me videla, ko >em stal pred tvojo hišo. Pravkar sem preklinjal in re jezil nad teboj, dragi striček. Tedaj pa je torej prišla Go-iobovka, me vzela s seboj domov in mi dahi jesti. Tudi žganje je imela v omari. Dala mi ga je. Nato iuc je začela Spraševati zakaj sem tako razkačen na tebe. Pil »=em žganje in bil vedno bolj razkačen nate; tedaj me je vedno !bolj ščuvala proti tebi, in tako sem ji povedal vse."
*"Ti govedo — t' govedo — to je moj konec!"
| Meden se je čisto zrušil. .
> "Htriček, če prav premislim, se sedaj sani kosam, da scan
i-tarki izblebetal, kajti ta čarovnica je nevarna, pojdem, striček, vidim, da si slabe volje. S'iadko pozabi na ti«očak zp 'tor*k!"
spi
Sedaj pa ! In ne
kremplje.
I Zotpet je prišla dekla. Prinesla je pi?*mo in ga položila
Meden je topo sedel pri mizi. Ni se ganil. Prišla je dekla, da bi mu prinesla večerjo, pa jo je osorno zapodil. Na 4to je zapet sd lei saTndtenrazglobljal, buljil v mizo, se potil in zmrzoval. Z grozo je čutil svoj nagli konec, čutil smrtonosne ryp'" Zc
na mjizo. Meden so dolga časa ni zmenil zanje. Nato pa se ;e te ozrl po njem, postal pozoren in iga zm'el brati. In te«laj se je nenadoma nekaj zasvetilo na njegovem obrazu. Njegov zaupnik mfu je .sporočil, di je konzorcij, ki naj bi -kušal dohiti Čolnarjev studer.ee v svoje roke, sestavljen. Jutri pride nekaj gospodov v Pod!»reg, ki bodo previdno storili prve korake, da kupijo Colnarje\o posestvo in ž niim studenec.
Globok, olajšujoč vzdih je zadonel po tihi sobi. Morebiti je v tem le še 'bila rešitev. Vedel* je. da Čolnarjevi nikamor vec ne morejo. T:«tih par dinarjev, ki jih je zaslužil mladi zdravnik, drunta ni moglo rešiti. In Kina, ki ima res sedaj denar, ima dnig.iga v mi-lih, kakor pa Karla Čolnarja. Ža-'ovala je s svojo črno obleko za drugim. ' To ni bila srečna, radodarna nevesta. Tako so pravili vsi ljudje..
(Srečna misel je razsvetila starega grešnika. « Gospo<lom m me-<ta l»o predlagal, naj pridobe Colnarico s tem, da bodo obljubili sinu me^o prvega zdravnika, če se vas> razvije v zdravilišče. Čolnarjevo posestvo bodo morali seveda dobro plačati, da bo žena lahko poplačala dolgove, pa da ji bo še ostala majhna vsota, r» katero bi lahko živela. In nato bodo za veliko vsdto morali kupiti tudi njegrovo posestvo, ki meji prav na čudoviti studenec. Saj jim je njegovega poseMva nujno treba, Če hočejo iz va-i narediti zdravilišče. Poleg tega mu bodo morali voliko plačati za posredovanje, kar je bilo sklenjeno za slučaj, če ^e kup posreči. Nato pa, ko bo imel dovolj denarja, proč — proč iz tega neznosnega položaja, proč iz te grozne stiske, iz tega ogrožanja, strahu in nevarnosti. Na tuje, v svdbodo! Pobegniti mora zaradi te^a strašnega nicvredneža Jera-'a in radi zahrbtne, maščevalne Oolobovke. Proč! In kmalu! V širni svet. Od doma! Saj se bo posrečilo. Se enkrat je probral pismo; iz njuga je donelo živo upanje in obetalo. *	(Dalje prihodnjič.)
(Stopil sem iz hiše ob 1. uri ponoči. Ves dan so sovražna letala metala bombe nad mesto in še*le ponoči je napad ponehal. Mesto je gor lo na vseh koncih in krajih. Na uVicah že ni bilo videti žive duše. Nihče ni gasil in mesto ie gorelo nekako molče in. rekel bi, slav-nfFtno. Z menoj je šel tovariš, ki je imel kolo in je svoje stvari privezal nanj. Jaz sem imel otroški voziček, ki sem ga potiskal pred seboj in tako sva počasi krenila v notranjost Francije. Pot je o-v ti je val o goreče mesto.
(Zjutraj sva došla množico beguncev, ki se je vila še počasneje od naju dveh. Groza tfga bega je nepopisna. Sle so matere z majhnimi otroki, starci in starke so komaj premikali >voje težke noge. v gruči so se pomikali po polževo vsake vrste vozovi od avtomobilov wlo preprostih kmr<čkih voz. Vrsta beguncev je bila nepregledna. Kakor dolg trak se je vlekla po cesti in izginjala v daljavi. Najgroznejše pa je bilo to, da so nas prav do Amiiensa zasledovali Lfpalci, ki so se »puščali prav nad nas,, mietali bombe in obstreljevali množico s strojnicami. Ves čas smo morali bežati s ceste in se skrivati po jarkih in v žitu. Na ta način seveda nismo daleč prišli, obenem pa ^o nam letalci pobili mnoETO .nedolžnih ljudi, moških, žensk in otrok. Kden izmed letalcev je štiri ure letal nad na nvi ter streljal na nas. Vse t>e štiri ure ^mo ležali na tVli in se nismo upali ganiti. Spotoma sem naštel več ko sto razbitih avtomobilov, potem pa sem nehal šteti. V nekaterih so bili ubiti in ranjeni. Sprva smo dajali ranjencem piti, naposled pa niti tega nismo mogli več, ker je nam samim pošla voda. Kdor s<e je vozil v avtomobilih
jak dal zo]>et velik kos. 'Popolnoma onemogla naju je srečal neki poročnik,, ki naju je od vedel k svoji četi. kjer so nama lepo postregli. Nasitili so naju in napojili, nakar sva legla spat. Pa ni bilo nič s počitkom Že <V>z kako uro so začele «=r>et padati bombe. Tudi topniški izstrelki -o padali okrog naju.
Spet smo se muči i v tolpi na cesti, brcK ]>očitka, bre« jedi in brez vode. Nekoliko kilometrov preji Amicnsom sem onutogel. Padel sem kraj ceste in obležal. Prebudil sem se bil v nekem župnišču. Župnik me je pobral in prinesel k sebi. Nekoliko sva se spočila s prijateljem. nato pa spet krenila na pot. .
Nisva dolgo hodila, ko sva začuia: Stoj! Vojaki .so nama pregledali dokun^ente in ker sva ol*a bivša ruska častnika, so nas izpustili ter nama ostro prepovedali iti dalje. Tako -va bila zdaj že v ozadju za prvimi nemškimi četami. Toda tudi tu sva imela s>rečo. Seznanila sva se z nekim dijakom in z neko »dijakinjo, ki jih je tudi pre Ihi tel a tuja zasedba. Vzela sta naju k sebi in naju nasitila. Tri dni sva bila pri teli dveh dobrih mladih ljudeh. Tretji dan se je zgodil čudež. Francozi so zased j kraj in potisnili nasprotnika nazaj. Zopet sem se napotil dalje. Zfdaj se mi je pe>srečilo pregovoriti prijatelja, naj sede na kolo in naj srleda. da se reši. Mostovi so bili vsi porušeni, toda neka ženska nam je pokazala brv, ki še ni bila razdrta. Sel sem pr^ ko reke, moral pa sem puspiti na oni strani svoj voziček. Zdaj sem bil čisto lahak. tudi je za Amien>om postalo potovanje
Zopet na poroka po 27 letih
Mr. in Mrs. Saliva tore Cefa In sta se pred 27 leti poročila. Ko je prosil Ctrfalu za državljanski papir, ni mogel dokazati, da je res poročen, kajti Neka | mirovni sodnik, ki ju je poro-velik čil, je pozabil zakon vpisati v uradu mestnega klerka.
Drugega jima ni kazalo kot da se zopet poročita.
NAJBOLJ ČUDNI ŽUPNUI.
Tli
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitveaike
v krasni vezi importirane iz starega kraja . - •
Slovenski molitveniki:
RAJSKI GLASOVI
t oelluloid (StT. 614)..lit
SVETA URA (StT- 408)
416 strani; Telllce Črke ....
SVETO PISMO ________________ U-
KATOL1ŠKI KATEKIZEM — .50
IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVENIH
KRISTUS, KRALJUJ
Knjga vezana v usnje.
Velikost: 3% X 5% in«a.
NAJPOPOLNEJI MOUTVENIK 806 STRANI
Vsebuje tudi 180. STRAN T MASNIH PESMI
Cena: SAMO $1.75
KVIŠKU SRCE
2% X 3% inče* — 224 strani vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE
2% X 3% inčev — 224 strani
pravo usnje ............ 35«.
KVIŠKU SRCE
2% X 3% inčev — 224 stran!
v belem celolidu ......
(Ker se nam ja posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogli 2 njimi po-streči.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key of Heaven
fino TMuno .............. IS
v usnje vesano ......... .IS
CATHOLIC POCKET MANUAL
_t fino nsnje Tt»ano......1.—

Slovenic Publishing Company
NEW YORK, N. Y.
216 WEST 18th STREET
iMsirr. Crowley nemara pasel <luš v najbolj veliki župniji, par pa v najbolj rudni j župniji izvrta. Ta župnija • razteza 100 milj daler v dolžl-j no. Izhaja iz najgloblje točke v dolini sumi (Death Valley),' kar je 300 čevljev pod morsko ( gladino in je najsrlciblja torka Amerike, ter .^eara do najvišje-1 ira vrha Amerike, do 14,000 revljev visoke <rore M*. Whitney. To je zelo rrdko naselje- 1 na pokrajina. Od spodaj se stopnjeno dvisra Dolina smrti, dokler se v ozadju ne prikažejo s snegrom pobeljeni vrhovi Sierre. V tem velikem območju župnije mssrr. Crowley a se vije ce-4a rdeozi Dolino smrti; ob njej so v velikih presledkih značilne modeme kalifornijske vasi. Pozimi so se zbali v Dolini smrti, v Furnace Creek Inn, filntski iarralci iz 7lollv-wooda in še druisri, ki bi *e bili radi za teden dni izocrnili veli-komesftnemai vrvcižn.
u<Zelo dvomim," nleni znani pisatelj James "Hulton. "ali ie mssrr. Crow1 e v poleti sploh kdaj šel i^kozi Dolino - tu rt i: saj pa tudi ni bilo potrebno. Fur-naee Creek Tnn bi bilo prav zato zaprto, kakor pove to ime. namreč zaradi vročine, kakršne ne more prenesti noben človek in nobena žival. V spodnjem delu te Doline smrti je poleti 140 stopinj vročine v senci. Skale so tedaj tako razbeljene. da se jih človek ne sme dotakniti. Pota so razpokana: avto bi se tako razgrel, da bi pp sesedel. To se je zsro'vlilo lani, ko je nekdo, ki je izkopi' iz avta, da bi šel peš do prihodnjega središča, zaradi sončarice in žejo umrl. Pa ni ta človek uimrl kot prvi. ki je skušal iti skozi Dolino smrti. Na stotine pionirjev prejšnje ameriške dribe. ki še niso bili nič poznani, so zašli in ni-so mogli spričo'pogleda na zasnežene vrhove nič ver priti iz razbeljenega poska. Še dandanašnji je moči videti preostanke teh karavan, ki jih že več ko 70 let beli solnce. a jih še nikdar ni zmočila niti kapljica dežja. Zdaj je v Dolini sntrti več '"opih potov, ki jih pozimski turisti * pridom uporabljajo. Tn po teh poteh se je peljal msgr. Crow lev v tistem avtomobilu, ki ga i o vsakdo poznal. Peljal se je. Še neklavno je nekega nedeljskega jutra obiskal svoje raztresene župljane. Maševal je v Bishopn, v gorski vasici v senci Sierre. Nato se je odpeljal v Lone Pine, ki je kakih 90 mili bolj daVc proti jugu. in je tudi tam maševal; odtod pa se je peljal v Furnaice Creek Tnn, ki je spet za 100 milj bolj daleč naprej. Crowley je trčil s svojim avtomobilom v drug avtomobil, ki nrn je prihajal naproti, in se je na mestu ubil."
cena
75,
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAS
TisatelJ sam pravi, da je kujiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki znkrlva oder, kj«*r se Im> i^ral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos ze lo zanimivega življenja.
cena $1.75
ROKOVNJACI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przenra-Tetmajer.
Zelo zanimiva fKivest o divjem loven <irtmitovskem.
cena 75c
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je |K>lfg Josipa Jurf-ifa naš najltoljšl pripo-ve<lalnl pisatelj, v tem roma' nu J »opisuje življenje In dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na Polenjskr-m. Ito-man Je zi'lo zunimlv oil začetka do kon<n.
cena $1.—
GROFOV JA6ER
Spisal A!bin Hrovatin.
Povest iz doiiiueih hriliov. aii jKjvest o grofovem ja-gru Janezu Krestiiku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
itouiau iz lovskejra življenja.
cena $1.— JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Lepše povesti. k«.t j** Jara (IosjmmIh, skoro ni mogoče najti.
cena $!.— JARI JUNAKI
Spisal RADO M URNIK
Knjiga vsebuje 12 kratkih, suicšuh jiovesti in ho vsakemu v veliko razvedrilo in zalm vo.
cena $1.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SI EN KI E\V I CZ
SAMOSTANSKI 1.0 VEC
Spisal L. Gangliofer.
tjangboferja prištevajo med najboljše sodobne pisatelje. —
Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav iA> pravilne slovenščine v t"m svojui romanu Živo in zanimivo j »opisuje življenje na dnželi,
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAYORNIK
Pisatelj v knjijri jx»ve Isto, kt>t imve naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri ž»* mrtvi, ilruyi še živi. Njihova usoda je hilu zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. 1'red vsem |>a [»opisnjf resnično življenje
IMtMuuieznih.
cena $ 1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski |»esnlk |»odaja s to zbirko zo|>et nekaj umotvorov. 1'esuil so posvečene nji-govi ženi Ani.
cena
$i.
Kakor vsi njegovi romani, di ta zelo zanimiv.
je tu-
cena
si.
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ
Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave Ijul»ezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi.
cena

KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JLRAČ
Mladi koroški Slovenec zelo jasno ln zanimivo popisuje življenje kmetov It. rudarjev.
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strachwitz.
Zelo zanimiva jK»vest Iz domačega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovednik ln pisatelj je Cankar, ki ▼ tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. Conan Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegnr dejanje se dog;tja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠORLI
Poznani slovenski pisatelj nan: v tej knjigi jMHlaja zelo zanimive [»odatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.-
ZNANCI
Spisal RADO MERNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sum označuje kot ''Povesti lu orisi."
cena $1.25
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu ln s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, ]k»1 katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči.
cena $1.—
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in iiosebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Bazin.
Franroskl roman zelo na* pete vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
I>ejanje se vrši v letu 1757, ko so fle Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki itbsega sedanji državi New York In Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naroČijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti ▼ tem času ctokladek*

"ji mr; m ■ "t-niio "
i