26. štev.
V Kranju. 28. junija 1902.
III. leto.
Goroocc
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo,
«GORENJEC» stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Bum! Bum! BumZ
Pred kratkim je pisal »Slovenski Narodda «Ame-rikanca ni več.» Danes bi tega ne mogel več storiti. Prezrl je, da so bili takrat že sklicani deželni zbori, in da pride v deželni zbor kranjski nekaj krščansko-socijalnih «Amerikancev». Ti so se producirali takoj v prvi seji v najlepših uniformah. Prišli so, kakor pride Žid s kramo na trg s celo vrsto lepakov, na katerih je kamnotiskano: «Vse po 27 krajcarjev.* — Postavili so svoj štant, na vrh več rdečih bander, zraven pa velikansk boben, ki se kar upoguje pod silnimi udarci njihovega poglavarja. Predlagali so — seveda «nujno» —: da se upelje takoj občna in enaka volilna pravica; da se predela lovski zakon; da se podržavi idrijska realka; poboljša stanje idrijskih delavcev; odpravi vinska klavzula; osuši ljubljansko barje'; izvrši takoj zakon o kmetijskih zadrugah; odpomore pomanjkanju kmetskih delavcev i. t. d.
Ti predlogi so se stavili nujno, obenem pa se je zahtevalo, da se utemeljevanje predlogov odgodi do konca seje in da bi nihče ne dvomil o resnosti predlagateljev, so ti državniški veleumi izjavili, da ne sprejmo mandata v noben odsek, in začeli obstrukcijo s trobentami, tintniki in stoli. Oe to ni najboljša pot vživotvoriti v prid našega dobrega ljudstva vse te koristne nujne predloge, če to ni resna, dosledna in plodonosna politika, potem ne razumemo niti, kaj je pravo luegerjanstvo, niti kaj je amerikanizem.
Prav imajo «Slo vence vi» uredniki, ki se navzlic temu nastopu novih «katoliških* moči obnašajo kot vaški pastirji v soboto pred cerkvenim žegnanjem: klobuke mečejo v zrak, z rokami ploskajo, vriskajo, preobračajo kozolce in sline se jim cede po cvrtju, ki jih čaka doma, krave pa so ušle med tem v mlado deteljo in popokale. Prav imajo ti uredniki, če slave požrtvovalnost in pogum • katoliških* poslancev; požrtvovalni so, ker vlečejo dijete, naj že delajo ali pa randalirajo, in pogumni so tudi, ker imuniteta jih varuje pred težko roko kazenskega sodnika.
Mi bi seveda želeli, da bi bili vsi ti nujni predlogi že uresničeni. Za tako najivno pa nimamo večino dežel-
nega zbora, da bi na ta način tratila Čas in deželni denar. Naravnost neprijetno pa nas je dirnol predlog o po-državljenju idrijske realke. Ko smo brali ta predlog, imeli smo čut, kot bi videli slona stopiti v skledo juhe, razbiti skledo in uničiti juho. To je gotovo predlog, za katerega bo ob svojem času glasovala vsa zborr' a. Ali ti ljudje morda res ne vedo, da naučna uprava nima navade in ji tudi ne kaže, podržavljati komunalnih zavodov, dokler niso razredi dopolnjeni in dokler ni dozidano niti šolsko poslopje, ali ti ljudje res ne vedo, da se najboljša stvar diskreditira in oškoduje, če se sproži v najbolj nepriličnem času in ali jim tudi interesi lastnih vo-lilcev niso več sveti?
Kar se pa tiče drugih predlogov, je to tako navadna in popolnoma prozorna špekulacija na nerazsodnost kmetskih volilcev, da bo morda celo v teh krogih nekaj takih, ki bodo izpregledali ta manever. Če hočemo te predloge smatrati resnim, potem se kaže v njih taka najivnost predlagateljev, da bodo hvaležen predmet zabave ravno sedaj, ko se bliža čas kislih kumar. Seveda bodo trdili predlagatelji in camera caritatis sami, da teh predlogov ni smatrati resnim, da imajo le namen metati pod noge večini polena in še bolj konfundirati in fana-tizirati naše «dobro ljudstvo*.
Tu pa se nam kaže kruta neusmiljenost predlagateljev z lastnimi volilci. To naše dobro ljudstvo ima še pred očmi dvignjene roke, polna ima še ušesa vznesenih tirad, ko se mu je med volitvami zabičevalo z nepopisnim fanatizmom, da se gre za vero, za dušni jblagor in za večno izveličanje. Kako si bodo belili sedaj glavo ti ubogi volilci po kmetih, ko bodo brali poročilo o delovanju »katoliških* poslancev, in sicer ne samo ovčji pastirji po planinah in drvarji po hostah, ampak tudi magnatje po vaseh. Kako jim bo šlo v glavo, da se pravi koristiti katoliški veri, če se dela na to, da ne dobe deželne podpore reveži, katerim je uničil požar poslopja; kako hočejo razumeti, da se dela za njih dušni blagor, če se doseže z obstrukcijo, da se ne bodo regulirali hudourniki, ki pustošijo njive in travnike liberalcem in klerikalcem. — Kako hoče pojmiti njih skromna pamet, da dela posjanec za večno srečo svojih volilcev, če s piščalkami in polomljenimi stoli doseže na deželne troške, da se n e bodo popravljale ceste, sušila močvirja, če sezzabranjenimi vodovodi 'vblilcem da priložnost, da še zanaprej ali žejo
250
trpe sami in živina, živijo v nesnagi ali pa pijejo razne bacile, žabje ostanke in mrčese, pospešujejo tifuzne bolezni, hirajo in legajo prerano v grob. Vse to znajo doseči ti vrli «katoliški* poslanci s svojimi kravali, insceniranimi na troške davkoplačevalcev.
Če našo dobro ljudstvo začne razmišljevati o tej zagonetki, ko se mu na eni strani jemlje vsakdanji kruh, na drugi strani pa kaže kramarski štant s poliinanim blagom in rdečimi banderi, se mu bo morda vendarle začelo svitati — morda . . .
Načrt novega tiskovnega zakona.
Že štirideset let je preteklo, odkar imamo v Avstriji vedno eden in tisti tiskovni zakon. Razmere so se o od leta 18(52, ko srno dobili sedaj veljavni tiskovni zakon, tako korenito izpremenile, da bi se bil moral že zdavnaj izpremeniti istotako tudi tiskovni zakon. Avstrija hoče biti moderna država, ali ravno, če se je kdo oziral na naš kazenski in tiskovni zakon, je moral reči, da stojimo daleč za vsemi modernimi evropskimi državami.
Sedaj nam obetajo, da se popravi stari greh. Dne 11. t. m. je ministrski predsednik Korber predložil načrt novega tiskovnega zakona. V prvi vrsti stavi načrt iz veljave sedanji tiskovni zakon iz leta 1862 z novelami od leta 1808 in 1804, dalje 27. poglavje kazensko-pravdnega reda, katero urejuje tiskovne pravde, konečno pa sploh vse postavne določbe, v kolikor bi bile iste z novim zakonom v nasprotju. — Med obrtnopravnimi določbami je važna ona, katera pravi, da se o posebno važnih okolnosti smejo prirejati posebne izdaje, katere se smatrajo kot del lista, ki priredi izdajo. Za take posebne izdaje ni treba posebno prijave. — Določbe glede odgovornega urednika so ostale približno iste, kakor doslej in se smejo listi deliti v več delov, katerih vsaki sme imeti posebnega odgovornega urednika. — Odtegniti komu tiskovno obrt ne sme odslej več sodišče nego le obrtna oblast, pa le zaradi tega, če se je tiskar pregrešil zoper kazenski zakon iz dobičkarije in bil zaradi tega obsojen tako n.pr. zaradi tatvine, poneverjenja, goljufije itd.
Ena najvažnejših določeb načrta pa je prosta kolportaža. Odslej se bodo smeli časniki in druge tiskovine prodajati po javnih cestah, trgih in sploh po takih krajih, ki so vsakomur pristopni n. pr. kolodvorih, pristaniščih i. t. d. Tudi se bo smelo časnike razpečavati z avtomati.   Posebne določbe glede proste kolportaže so
PODLISTEK.
Poset s prijateljem Tonetom v Kranju.
Jaz in Tone sva bila dobra prijatelja že na gimnaziji. Ko sva maturo naredila, dala sva si besedo, da se večkrat obiščeva, dokler sva «med živimi*. Po končanih počitkih mahnil jo je Tone tja zad za šenklavško cerkev v Ljubljani, kjer je človek taleorekoč »med živimi* pokopan. Prijatelj Tone šel je namreč v lemenat med tista kamenita »velikana*, ki nista «mcd živimi*. Mene pa je zanesla usoda na Dunaj, kjer sem »med živimi* in živahnimi Dunajčani prebil dovolj lepih uric. Ker pa nisem ubogal slovenskega pregovora »Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj*, čutil sem večkrat resničnost napisa neznanega pesnika: »kruletajen trebuho kaj paj-čone notri delontaj*. No, jaz in prijatelj Tone ostala sva »med živimi*. Najinih kolegov pa je legel marsikdo v grob.
Ko sva bila nekoč na počitnicah, zvedela sva, da je najin kolega nevarno obolel. Sklenila sva, da ga obiščeva, dokler je še »med živimi*.   Bil je v Kranju.
sledeče: Vsaka tiskovina, katera se bo razpečavala potom kolportaže, bode morala imeti na čelu prve strani jasno razvidno ceno. Po ulicah in trgih so bo smelo prodajati od (5. ure zjutraj do 10. ure zvečer, posebne izd.ije listo v se bodo smele prodajati — do polnoči. Po kolodvorih in ladjinih pristaniščih pa se bode smelo sploh vedno prodajati. Od hiše do hiše ponujati tiskovine bo prepovedano. Knjige potom kolportaže razpečavati je dovoljeno samo knjigotržcern. Tudi se bo smelo po cestah in javnih trgih deliti tiskovine zastonj med občinstno.
Druga jako važna določba je namenjena popravkom. Doslej se je namreč popravljalo po časnikih vse, če je bilo resnično ali ne. Ker se uredništvo ni moglo prepričati o resničnosti svojih in nasprotnih trditev, je iz previdnosti prejelo popravek. Nekateri so samo na to zidali, ko so pošiljali popravke, trdeč, da ni res, medtem ko je bilo vendarle res. Vedeli so namreč popravkarji, da se jim ne more ničesar zgoditi. Sedaj bo to drugače: Kdor bo listom pošiljal popravke o stvareh in okolnostih, o katerih je vedel, da so prav in resnične, bo kaznovan po okolnostih prav občutno. Kazen je določena od 10 do 1000 kron.
Za vse denarne kazni je plačnik izdajatelj kaznovane tiskovine. Zaradi zanemarjenja potrebne ali dolžne paz-nosti bodo odgovorni v sledeči vrsti naslednji udeleženci: urednik, založnik, tiskar in konečno raznašalec. Kdor se sklicuje in imenuje svojega prednika, je prost. Celo urednika ne morejo preganjati, če pove osebo, katera je kaznivi spis sestavila in doposlala.
Cisto nova je določba, da sinejo državni oli deželni zbor ali delegacije določiti, da posamezni deli steno-grafičnega zapisnika ali poročit ne smejo priti v tiskovine, v kolikor so zapopadeni v poročilih žaljenje veličanstva ali članov cesarske hiše, bogoskrunstvo, pozive k atentatom z razstrelivi (dinamit, smodnik i. t. d.) ali pa javno pohujšanje.
Najvažnejša pa je določba, da postanejo žaljenja po § 487 do 493 k. z. prestopki, o katerih pri nas ne bodo sodili več porotniki, ampak okrajna sodišča. Tudi je v novem načrtu oskrbljeno, da se ne bo smelo po tiskovinah pozivati na bojkot.
Konečno ne smemo prezreti za nas jako važne določbe, da se bode namreč odslej za vsako neopravičeno zaplenitev listov brezpogojno plačala odškodnina iz državne blagajne. Vsled tega bodo naša državna pravd-ništva previdnejša pri zaplembah. Po «D.»
Molče korakava s prijateljem Tonetom proti mestu. Gotovo si Tone ni mislil, da bo v tem divnem mestecu »med živimi* še enkrat igral veliko ulogo. Kako bi pač tedaj kaj takega domneval! Saj je bil liki neobrušen demant in njegovo kretanje ter govorjenje je bilo, da bi ga človek nazival nekako »natur bučo*.
Med potom nisva bogsigave kaj govorila. Obema je rojila po glavi misel: Bog zna, ali dobiva še prijatelja »med živimi*? Dobila sva ga in bil je najinega poseta zelo vesel? Tožil nama je, da je bolan, in sicer hudo bolan, jaz sem ga tolažil, a Tone jo je. zavozil. Tiho je opazoval bolnika in odkimava! z glavo; kar naenkrat pravi bolniku: »Veš kaj, prijatelj, škoda Te je!» — »Zakaj ?» praša bolnik. »No, ker ne boš več dolgo ,med živimi'.* Britko se je nasmehljal bolnik, jaz sem ga pa potolažil, češ, da Tone ni vsegaveden, kakor se dela.
Šla sva. Tonetu pa sem med potjo povedal par britkih, da ga je bilo tako sram, da se ni upal iti po trgu, ampak, da sva šla po «gasi». V njegovo opra-vičenje bodi povedano, da Tone tedaj ni imel namena opozoriti prijatelja na smrt, da bi mu ta kaj izročil »med živimi*. Nato se podava v cerkev. Pri eni izpovednici na »ženski strani*, ki je zelo umetno izrezljana, se usta-
V Kranju, 28. junija.
Odpoved trgovinskih pogodeb. Zadnji ministrski svet je sklenil z 81. decembrom letošnjega leta odpovedati trgovinsko pogodbo z Ogrsko. Ogri na to še niso odgovorili. Ta sklep bo skoro gotovo precej pospešil na-godbena pogajanja med našo in ogrsko vlado.
Deželni zbori. O k r a nj sk ern deželnem zboru poročamo na drugem mestu. — V štajarski deželni zbor Slovenci niso prišli. Abstinenca se torej nadaljuje. — V koroškem se je vložil predlog o volilni preosnovi. — V moravskem deželnem zboru se je klub čeških poslancev, obstoječ 41 let, razkrojil. Izstopili so iz kluba Mladočehi, katerih je 17, ker se brnski nadškof Kohn preveč meša v politiko. Poslanec dr. Stranski je vložil nujni predlog glede premembe volilnega reda za morav-ski deželni zbor. V svojem predlogu zahteva, da se odpravi kurija iz veleposestva, trgovinskih zbornic in viri-listov. Število poslancev naj se razdeli med mestne in kmetske okraje. Naposled zahteva, da se duhovščini prepove agitacija v cerkvi in spovednici.
Bolgarski knez Ferdinand je te dni obiskal ruskega carja, kateremu je zagotavljal vedno zvestobo. Voljan je celo zameniti svojo vero, ako to želi Rusija. Govori se, da bi knez Ferdinand rad postal kralj bolgarski. Glavno besedo pri tem ima Turčija.
Angleški kralj Edvard — bolan. Minuli teden bi se imelo vršiti kronanje angleškega kralja. Delale so se velikanske priprave za to slavnost. Nekaj zastopnikov vladarjev je že bilo dospelo v London, da prisostvuje kronanju. A naenkrat se je raznesla vest, da je kralj nevarno obolel — ima namreč raka. V resnici so zdravniki kralja tudi operirali. V ljudstvu vlada največja po-bitost.
Dopisi.
Iz Kranjskegore. V nedeljo dne 15. t. m. dopoldne je govoril naš mlečezobi kaplanček pri propovedi raz prižnico mnogo o denarju. Gotovo je denar njegov najboljši prijatelj, kakor je že v navadi pri teh gospodih. Pravil je, da se za denar dobi vse: čast in drugo, da, za denar se dobi tudi zlati križec. Seveda je to vsled tega s prižnice • propo vedo val», ker je bil gospod Fran Budinek odlikovan z zlatim križcem ob času, ko je naš presvetli cesar obhajal petdesetletnico svojega vladanja. Kaj si more o tem misliti nevedno ljudstvo, ono si predstavlja po kapelanovih besedah, da si je morda res gospod Fran Budinek, prejšnji župan, kupil zlati križec. Ali si je radovljiški dekan gospod Janez Novak morda tudi kupil, ko je dobil še večjo odliko, kakor gospod
viva. A kmalu sem čutil neprijetno pikanje tiste drobne živalice, ki ji pravimo »bolha*. Tone se je kar po domače praskal, zato sem mu rekel, veš kaj, Tone, tu sva pa res «med živimi*, tedaj hodiva. Zavila sva na pokopališče. Tam sva ogledovala spomenike, čitala napise. Jaz rečem: • Tone, koliko znanih počiva tukaj.* Tone mi odgovori s kislo-svetim hinavskim obrazom: »Res je.» Dejal sem, da idiva raje v mesto, ker bolje je bivati »med živimi* kakor med mrtvimi.
Da poplakneva tužne misli, krenila sva jo k »Petrčku*, seveda zopet po «gosi>, ker Tone ni hotel svoje žalosti kazati ljudem. Tam sva zvrnila nekaj čašic vina v spomin prominolih prijateljev in na zdravje tistih, ki so še »med živimi.* Jaz sem ostal še nekaj časa pri svojcih v Kranju, spremil pa sem Toneta na kolodvor. Poslovila sva se in dala obljubo, da se še snideva, dokler sva «med živimi*. Tone je sedaj v Kranju. Dolgo časa ga že nisem videl, pozabil je obljubo, da se obiščeva večkrat. On mi je dolžan poset. Ko se prihodnjič v Kranju srečava, radoveden sem, kaj bo Tone dejal, ko bo videl, da sem še »med živimi*!
Eden, ki je le «nied živimi*.
251
Budinek. Kajneda saj ima tudi več denarja. Po kapela-novem govorjenju se tudi lahko od gospodov za denar kupijo nebesa. Ako umrje bogatin, ki je še tako brez-versko živel, a zapusti za maše in pogreb par stotakov, temu ti gospodje tako pojo, da bi se kmalu zvonenje ne slišalo. Nasprotno pa, ako umrje kak siromak, ki je hodil redno v cerkev in opravljal svoje verske dolžnosti, pri tem pa gospodje v župniščih najprej povprašujejo, kdo bo plačal. Ker za reveža nobeden ne opravlja molitve, k večjemu sorodniki, se ne morejo brati maše, ker ni denarja, tedaj tak ne pride v nebesa, ampak le oni, ki ima dovo'j denarja za maše, oziroma za farške malhe, ki niso nikdar polne. Vrnimo se zopet k zlatemu križcu! Na poti proti kolodvoru v Kranjskigori je vprašal gospod Budinek mimoidočega kapelana: »Kako morete v svoji propovedi govoriti, da se križec dobi za denar?* Kapelan mu odgovori: «Tako seig že večkratpropovedoval, kajti odlike se dobe za denar. Gospod kapelan, ali se tudi post za denar dobi. Naš gospod župnik je pred časom zaračunal siromašnemu ženinu, ker je moral pozneje mašo brati, in zato se je malo postil, 1 krono, katero je tudi dobil. Ko je bil gospod Franc Budinek odlikovan s križcem, povabil je bil na obed vse odlične gospode v Kranjskigori, kakor tudi duhovščino, ki se pa seveda ni udeležila obeda, še manj se pa zahvalila za povabilo. Saj tako se menda spodobi omikanemu človeku. Ko je pa bila letos birma v Kranjski gori, je knezoškof Bona-ventura povabil tudi gospoda Budineka, dasiravno je dobro vedel, da ga ne bo. Gospod Budinek se je za povabilo zahvalil in — ni prišel. — Gg. Budinek in Slave nista razsvetlila hiš ob času bivanja knezoškofa v Kranjskigori. In to je vse, gospod urednik, kar sem Vam hotel poročati.
Iz Tržiča. Poročali smo že, da so pri zadnjih volitvah v podporno delavsko društvo zmagali »izobraženi* delavci pod komando kapelana Kržišnika. Ko se je konstituiral novi odbor, odklonil je bivši predsednik gospod Rueh zopet ponujeno mu predsedniško mesto, katerega ni mogel vsprejeti v očigled napadov v časopisih in mož, ki so v odboru tistega. Bili so torej med sabo lepa, časti in zaupanja vredna družba slavnoznanega tržiškega «ajmohta», ki so tukaj začeli delati z imenovano blagajno po navadni metodi narodovih osrečevateljev na katoliški podlagi. Pri pregledovanju lanskih računov — pregledo-valca sta bila tajnik Dečman in še nek drug odbornik — izkazala je blagajna prebitka nekaj čez pet kron. Ta znesek bi se bil moral vknjižiti kot prebitek lanskega leta v letošnjo blagajno, a Dečman, ki je bil bolj prebrisane glavice, izmislil si je nekaj boljšega. Izginila je polovica denarja, drugo polovico pa je Dečman potisnil pred svojega druga, češ: »Čemu bi devala v kaso, ki ima dovolj, rajši midva popijeva.* No, njegov »sopre-gledovalec* je bil vaj toliko pošten, da je nesel denar bivšemu gospodu predsedniku Ruechu, ki ga pa tudi ni hotel vsprejeti. Sedaj je izginil ves znesek brez sledu. Kje je tistih pet kron ? Sicer pa smo stavili že par vprašanj, a na nobeno nismo dobili odgovora in gotovi smo, da nam slavni »ajmoht* ostane tudi ta odgovor dolžan.
Firbec.
Iz Bohinja. Blagoslovljeni meh in kladivo v znani katoliški kovačnici za popravke v Ljubljani še vedno dobro delujeta. Da mladim ljubljanskim kovačem ne zmanjka dela, drezajo tudi stare vpokojene, zaspane župnike, da se lažejo v lastno škodo in tujo korist. Prav je tako! Stari župniki imajo dosti denarja, ki so si ga pridobili brez vsake težave in truda med nezavednim kmet-skim ljudstvom, žene in otrok pa nimajo, da bi jim zapustili! A, če je «bila božja volja*, da jih slučajno tuintam tudi ima kateri, rediti mu jih mora neveden kmet! Zatorej le naj dado stari župniki nekaj zaslužka za popravke mladim lačnim goltancem v Ljubljani, kjer dandanes tudi kupčija z raznimi blagoslovi in odpustki več tako dobro ne nese kakor nekdaj. Vsled tega našim novodobnim katolikom zelo prav pridejo dohodki od takegale dela: »Slavnemu uredništvu »Gorenjca* v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na dopis : Iz Bohinja, objavljen v 24. št. Vašega lista z dne
252
14. junija, da sprejmete na istem mestu in z istimi črkami v zakonitem roku nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem prosil za umirovljenje samo zavoljo svojega kapelana; res pa je, da sem prosil za umirovljenje edino le zaradi svoje bolezni in onemoglosti, ker nisem mogel več opravljati svojih dolžnosti. Srednjavas v Bohinju, dne 17. junija 1902. Matija Zarnik, zupnik.» No, mi imamo tega dobrovoljnega moža kaj radi, da je nas počastil s to svojo posetnico, in priporočamo se mu še za drugokrat. On je vse časti vreden, in uvodne besede seveda ne zadevajo njega. Samo to se nam zdi čudno, zakaj bi še vedno rad ostal na svojem sedanjem mestu in zakaj hodijo možje prosit, da bi se ga še ne poslalo v pokoj, ako je on prosil za umirovljenje res le zaradi bolehnosti in onemoglosti, kakor nam piše! To bode nerazumljivo tudi Bohinjcem in, bravši njegov neresničen popravek, bodo najbrž majali^z glavami in si mislili: «Ej, vsi so enaki*, kakor takrat, ko so slišali, da je v svoji sobi namahal starega Tomca iz Stare fužine.
Deželni zbor kranjski.
Ko je novoizvoljeni kranjski deželni zbor v prvi svoji seji 30. decembra 1901 dovolil proračunski provizorij za leto 1902., se je odgodilo zasedanje in šele čez pol leta so se zopet zbrali poslanci minulo soboto. Sešli so se potem le še v pondeljek in že se je moralo zaključiti zasedanje, ker so klerikalni junaki s svojim nečuveno surovim in nad vse predrznim nastopom onemogočili vsako mirno delovanje. V nastopnih vrstah podajamo v kratkih potezah poročilo o obeh sejah.
II. seja dne 21. jun i j a.
Predseduje deželni glavar pl. De tel a, vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas.
Glavar otvori zborovanje in naznani, da se mu je izročilo 12 nujnih predlogov z različno vsebino. Klerikalci so stavili te predloge samo zato, da bi zavirali delovanje deželnega zbora. Ko se prebero predlogi, zahteva poslanec baron Schwegel, da naj predlagatelji z ozirom na jasno določbo deželnozborskega poslovnika takoj utemeljujejo nujnost svojih predlogov. Klerikalci, katerim seveda ni bilo kar nič na «nujnosti* in tudi še niso bili naučeni svojih govorčkov, se upro tej zahtevi in dr. Šusteršič izjavi, da hoče njegova stranka prej pred ljudstvom razkrinkati nasilje pri volitvi v odseke: «To lu m parijo hočemo videti!*
Vsled tega nesramnega napada nastane v zbornici vihar. Poslanci narodno-napredne stranke skočijo kviško in čujejo se ogorčeni klici: Lump bo komu lumparijo očital! Od žlindre ima umazane roke, žlindra! i. t. d. Deželni glavar pokliče Šusteršič a k redu. Poslanec Hribar pravi, da se iz vsega nastopa vidi, koliko je klerikalcem na nujnosti in da igrajo le komedijo. Ko sta še govorila dr. Schweitzer in dr. Ferjančič, prekine glavar sejo za deset minut.
Ko se seja zopet prične, izjavi deželni glavar, da se bodo nujni predlogi utemeljevali po izvršenem dnevnem redu. Dr. Ferjančič pravi, da je glavar sam v dvomili in da naj zato vpraša zbornico, kakor je to običajno. Dr. Šusteršič in dr. Krek se protivita in deželni glavar preide k dnevnemu redu. Narodno-napredni poslanci in zastopniki veleposeslva protestirajo, kar se zabeleži v zapisniku.
Prihodnja točka je volitev v odseke. Ko je klub .slovenskih naprednih poslancev izvedel, da želijo klerikalci večjega zastopstva v posameznih odsekih, je bil takoj pripravljen tej želji vstreči. Sklenil je predlagati, da naj se število članov vsakega odseka pomnoži za enega, in da se to mesto odstopi klerikalcem. Šel je še dalje. Sklenil je, predsedništvo v prevažnem finančnem odseku prepustiti klerikalcem, dasiravno je to mesto zavzemal v prejšnjem zasedanju član narodno-naprednega kluba. Klerikalci so odklonili lojalno to ponudbo. Dr. Šusteršič izjavi, da se njegova stranka ne bo udeležila volitev v odseke, da noben član kaloliško-
narodne stranke ne bo sprejel izvolitve, da se ne bodo udeleževali sej, da bodeta za posledice odgovorni obe liberalni stranki in da bo sodilo ljudstvo. Dr. Schaffer opozarja na § 5. opravilnika, glasom katerega je vsak poslanec obvezan udeleževati se obravnav in delovanja deželnega zbora in sprejeti eventualno izvolitev. Sprejme se predlog dr. Fe rja nčiča, da se pomnoži število članov v posameznih odsekih v zgoraj navedenem smislu. Nato se izvrši volitev v odseke. Klerikalci niso volili. Ko so se odseki konstituirali, odkažejo se vse točke dnevnega reda posameznim odsekom.
Dr. Šusteršič utemeljuje sedaj prvi nujni predlog glede spremembe volilnega reda. Prodajal ni nič manj kakor dveinpol uri svoje neslanosti. Proti koncu je imel še kakih pet poslušalcev. Vsi drugi, liberalci kakor klerikalci so radi dolgega časa pobegnili iz zbornice. K predlogu se oglasi župan Hribar. Tudi on je za splošno in in enako volilno pravico, ali zagotoviti se mora prej volilna svoboda. Naš zakon sicer strogo kaznuje kupovanje glasov, a nimamo nikakih pripomočkov, kadar duhovščina haranguira ljudstvo raz lečo ali v spovednici — — —
Šusteršič in njegovi ožji pajdaši vedo prav dobro, da so prišli v zbornico le vsled nečuvenega duhovniškega pritiska. Zlorabljali sta se za časa zadnjih volitev prižnica in spovednica. Šusteršič in tovariši niso imeli tedaj niti najmanjšega povoda peniti syč radi Hribarjevih besedi. Res žalostno bi bilo za poslanca, ako ne bi smel v zbornici in celo na tako rahel način kazati na zlorabo vere. A Šusteršič in njegovi čedni kumpani so hoteli povzročiti škandal in zato so pograbili Hribarjeve besede. Med silnim vriščem tuli Šusteršič in zahteva, da naj predsedujoči namestnik glavarja baron Lichtenberg pokliče Hribarja k redu, češ, da je Hribar razžalil ves duhovski stan. Ker predsednik noče ugoditi tej neopravičeni zahtevi, začne se obstrukcija ali bolje rečeno kraval, kakor ga menda ne uprizarjajo niti klerikalni pijanci v najrazupitejših kosumnih beznicah. Navzlic silnemu hrupu nadaljuje in konča Hribarsvoj govor. Namen klerikalne obstrukcije je bil s tem preprečen, a Šusteršič, Brejc, Schweitzer, Jaklič, Drobnič in Dular krulijo naprej, razsajajo, razbijajo in si menda domišljajo, da tako «delajo» za svoje zapeljane volilce. Klerikalec dr. Krek, ki je dobil besedo, ne more govoriti. Šusteršič premetava neko knjigo, Brejc razbija s tintnikom in ga srečno tudi razbije. Drobnič, Schweitzer in Jaklič tolčejo s pestmi po mizi. Pošljejo po igrače. Piskajo, trobijo in bobnajo.
Drugi klerikalci ne obstruirajo in se jeze nad razsajale i. Katoliška »inteligenca* je delala škandal skoro tri ure. Slednjič izjavi dr. Krek, da je vsled dolgega stanja tako utrujen, da ne more govoriti in prosi glavarjevega namestnika, da naj zaključi sejo. Baron Lichtenberg ugodi tej prošnji in zaključi sejo ob pol-sedmih zvečer.
III. seja dne 23. junija.
V ponedeljek so klerikalni razgrajači postavili krono svoji podivjanosti. Seja se je pričela še nekam mirno. Vršila so se pogajanja, da bi se pomnožilo število članov v finančnem in upravnem odseku na 14 in bi se klerikalcem odstopilo v teh odsekih po šest mest. Liberalna kluba sta bila pripravljena ugoditi tej želji s pogojem, da dr. Šusteršič prekliče svojo psovko «lumparija» in da njegov klub da možato garancijo, da se stvarno delovanje deželnega zbora ne bo več kalilo.
Tajnik prebere zapisnik o zadnji seji. Dr. Ferjančič se zglasi k besedi in govori takole:
V predvčerajšnji seji, ko slučajno nisem bil v zbornici, je izustil posl. dr. Šusteršič, «da sem si na Dunaju pri berači! avancement za višjesodnega svetnika na troške ljudstva*. (Šusteršič: Štima!) Vsakdo bode priznal, da je to na sebi skrajno žaljivo (Klici: Gotovo!). Toda, če pomislim, od koga to prihaja, bi se za stvar ne zmenil, (Dobro!) in bi ne reagiral, da se ni stvar izustila v zvezi s stranko, kateri pripadam. In samo z ozirom na to izjavljam, da nisem beračil za avancement. Tega tudi ni
bilo treba, avanziral sem, ko je po službeni dobi prišla vrsta name, nič prej, nič poznej. A s takimi in enakimi trditvami se hoče dokazati, kako je propala in sprijena stranka, ki ima med seboj take elemente, kakor sem jaz. Bilo bi jako vabljivo, ozreti so po klerikalni stranki ter nekoliko ekseinplilieiniti kake značaje in subjekte ima ta stranka celo na vodit oljskih mestih, a tega ne storim. Omeniti hočem marveč samo to, da drzno čelo za to inzulto proti narodno-napredni stranki je imel dr. Šusteršič. Tisti dr. Šusteršič, glede katerega so sodišča v vseh instancah pravomočno spoznala, da ima umazane roke---
Šusteršič, Brejc, Schweitzer, Jaklič in Drobnič so govornika ves čas motili. Pri zadnjih besedah Ferjan-čičevih pa skoči Šusteršič pokonci, kakor da ga je pičil gad. V družbi z Drobničem in dr. Brejcem priskoči k sedežu dr. Ferjaneiča in tuli, kakor zblaznel človek: «Lump, lump, lažeš, slepar, kradeš državi denar, baraba!» Vsi trije tolčejo kakor obsedeni po mizi pred Ferjančičem. Slednjič pograbi Šusteršič na mizi zveženj papirja in ga vrže Ferjančiču v obraz. Ferjančič se umakne in poslanec Božič vrže v Šušteršiča posodico za pesek, ki pa zadene Drobnica. Nastane splošno razburjenje, vpitje se razlega po zbornici, dvigajo se pesti — — — V tem trenutku pribiti deželni glavar Détela, bled kakor zid, postavi se med Ferjančiča in Šušteršiča, potisne slednjega proti sedežem klerikalnih poslancev in zabrani tako navaden pretep. Šusteršič se postavi pred sedeže in zabavlja liberalcem kakor pijan drvar: Koruptna banda! Korum-pirte Bande! Boste tako kmalu pocrkali! Ste tatovi in lumpje! Vi kradete! Vi žrete! Vi stj barabe! Vladi ste se prodali, vladni hlapci! Krave! Lumpi! Lunipi! Psi!
Tako je divjal v enonier voditelj katoliško-narodne stranke, »ljubljenec* naroda in prijatelj ljubljanskega škofa. Brejc, Schweitzer, Jaklič in Drobnič mu pritrkavajo. Med silnim hrupom izjavi glavar Detela, da takim ljudem ne predseduje nikdar več in zaključi sejo. Napredni poslanci mu ploskajo. Klerikalni komedijanti razgrajnjo naprej in Šusteršič vpije: «Ali hočete kaj zaušnic dobiti ?» Dr. Tavčar se vstopi pred Šušteršiča in reče: «Tukaj sem! Prvi bi nerad udaril — na Vašo zaušnico sem pa tudi radoveden.* Šusteršič se umika in pravi: «Bo že prišel čas zato.» Tavčar mu pa le prigovarja, da naj, ker je že danes pri delu, tudi to delo izvrši. Ali junak Šusteršič jo slednjič tiho odkuii.
Dostojni poslanci katoliške-narodnestranke sopa tarnali pred dvorano, razgovarjali so se z naprednjaki, obsojali so odločno Šušteršieevo in njega ožjih somišljenikov komedijantstvo in nekateri so se celo drznili trditi, da bodo izstopili iz kluba! Dobro, da jih ni slišal Šusteršič, oni Šusteršič, ki jt; s svojim surovim in brutalnim nastopom hotel razbiti kranjski deželni zbor, a ni dosegel druzega, kakor da ti reveži svojim volilcem ne bodo prinesli niti — knofa! Navzlic temu bota seveda vpila »Slovenec* in «Slovenski List»: »Slava, slava, našemu dr. Šušteršiču, ki je rešil naš dobri, verni narod!* Le počakajte, gospoda! Lačnim ljudem je ljubši krompir, kakor pretveza, da se gre v kranjskem deželnem zboru za — vero._
Novičar.
Na Gorenjskem.
Vabilo na naročbo. Danes smo priložili nakaznice vsem onim, katerim je potekla naročnina. Dotični p. i. naročniki se uljudno prosijo, da čimpreje pošljejo taisto že z ozirom na redno dostavljanje lista.
Zasedanje kranjskega deželnega zbora je celokupno ministrstvo s cesarjevim privoljenjem zaključilo. Dve seji je imel deželni zbor, čegar zasedanja je vsa dežela tako nestrpno pričakovala, a predno je sploh mogel zbor začeti kako delo, je že vsemu konec. Dr. Šusteršič s svojimi ožjimi somišljeniki je s svojim nasilnim in nad vse škandaloznim nastopom prepričal vlado, da pri takih razmerah sploh ni misliti na kakosporaz-umljenje, da ni čisto nič upati na stvarno in resno delo, ker klerikalci sploh nočejo stvarnega in resnega dela. Klerikalci
253
stoje na blaznem stališču, da se mora večina ravnati po ukazih manjšine, in da je manjšina odločilna stranka v deželnem zboru. «Slovenec» je naravnost izjavil, da klerikalci ne bodo prej odjenjali, dokler se jim v vsem ne ugodi. Poslanci so se razšli in težko, da bi se letos še sklicali. Deželno upravo bo vodil deželni odbor, kateremu se je meseca decembra dovolilo pobiranje deželnih doklad na nedoločen čas, tako da lahko posluje šest let brez deželnega zbora. Pač pa ne bo mogoče izvesti nebroj, zlasti za kmelski stan prevažnih predlog, ker je v to treba privoljenja deželnega zbora. Vsa odgovornost pade napodivjane klerikalne razgrajače v deželnem zboru. Morda bo sedaj izpregledalo zaslepljeno ljudstvo, da se ne gre za «vero», arnpak za toli potrebni kruhek, morda se bodo začele sedaj odpirati oči po brezvestnih hujskačih fanatiziranim volilcem še celo na — Gorenjskem!
«Otroški vrtec*. Kranjski tehant uživa sedaj lepe dneve. Odkar je »slovenski dvorni svetnik*, ki je post tot discriinina rerum na stare dni srečno privesljal pod škrijce malega Evgena Lampeta, nam dal častni naslov »otroškega vrtca*, trdi farovška kuharica, da poskočijo gosp. tehant za 45'/2 centimetra od tal — kar je za nečlana «Gorenjskega Sokola* že nekaj kadar se jim nudi prilika ponoviti ta naslov v »Slovenskem Listu*. Mi bi obžalovali, ko bi s to notico kalili nedolžno veselje «svojega» dušnega pastirja. Vendar moramo izjaviti, da nas ta dvornosvetniški dovtip ni tako ranil do srca, kakor morda meni g. tehant. Nikdar si namreč nismo domišljali, da bi vplival naš list na veliko politiko, kakor se to samoobsebi razume n. pr. pri «Domoljubu* ali celo pri «Slovenskem Listu*. In tega si tudi sedaj ne domišljamo. Zato pa ta rana ni segala globoko, ampak celo v tolažbo nam je bila. Ker je namreč to duhovitost slovenskega Odvsseja prevzel škofov list in organ kranjskega tehanta, smo sedaj popolnoma prepričani, kako krvavo krivico nam je svoj čas delal presvetli g. Anton Bona-ventura, ki je prepovedoval in preklinjal celo — otroški vrtec.
Konsumno društvo v Kropi, ki je bilo ustanovljeno meseca septembra leta 1897, je letos spomladi dospelo do popolnega poloma. Pred Kratkim je bila razprodaja ostankov blaga in teh je bilo neki' tako malo, da se je zanje izkupilo komaj za prvega upnika in ža stroške. Dr. Krek pa se še oglasil ni za svojo terjatev, katero je podaril Kroparjem menda iz znanega katoliškega zaklada. Tako cepajo počasi glasovite Šušleršičeve in Jegličeve prodajalne na deželi, in naši zbegani klerikalci jih ne morejo več reševati s svojim denarjem. Zato pa zdaj njih požlindrani vodja tako rjove v deželnem zboru, ker mu ti preklicani liberalci nočejo izročiti ključev od deželne blagajnice! O, na deželne stroške bi se še šnop-salo še, a kdor hoče šnopsati, naj tudi sam daje iz svojega mošnjička za «šnopcc»!
Krasti jih uči! Slavnemu uredništvu «Gorenjca» v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na notico: »Krasti jih uči*, objavljeno v št. 24 Vašega lista z dne 14. junija, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem otrokom, ki hodijo v šolo v Srednji vasi, večkrat rekel, da je strašansko velik greh brati «Rodoljuba» in »Gorenjca*, res je pa, da tega nisem nobenkrat rekel. 2. Ni res, da sem rekel, da naj, ako vidijo kak tak list v kaki hiši, ga takoj vzamejo in sežgo; res je pa, da nisem ne teh, ne podobnih besed nobenkrat govoril. Srednja vas, 17. junija 1902. Anton Oblak, kapelan.* — Ali ga slišite, Bohinjci, kako pre-klicuje in zanikuje, kar je govoril zoper »Gorenjca* in »Rodoljuba*? Slabo vest ima in sam zdaj spoznava, da ni prav imel, ko je zabavljal črez ta dva lista. Dobro si zapomnite to in primite ga za jezik, kadar bode zopet mlatil v šoli, cerkvi, zadrugi ali pa kje drugje po naših časopisih, in recite mu, da naj o tem raje molči, da mu ne bode spet treba javno legati in preklicevati svojih neopravičljivih in neosnovanih besedi! Vi pa odslej le brez skrbi berite tudi liberalne liste, saj vidite, da to res ni nič greh, ko še vaš kapelan piše vanje in pravi, da še,
254
ni nobenkrat rekel, da je greh brati »Rodoljuba* in ■Gorenjca*. Ako se bode še kdaj tako spozabil, da Vam bode kaj napačnega rekel zavoljo takega branja, pa spet nam pišite, in mi ga bomo iznova okrcali v «Gorenjcu», da se bode zopet začel, kakor danes, prav po otročje pred nami zvijati in javkati: «Oh, pustite me, saj nisem, saj nisem jaz nikdar kaj takega storil!»
Katoliška muzika. To je bil dirindaj lansko leto za časa deželnozborskih volitev! Dr. Šusteršič in tovariši so pridigovali po deželi in mestih križarsko vojsko zoper liberalce. Dobiti so hoteli večino v deželnem zboru in sicer zato, kakor so tarbali nezavedno ljudstvo, da bi «rešili* vero, da bi pomagali kmetu na noge in da bi se cedila med ter mleko po kranjski deželi, v resnici pa zato, da bi z deželnim denarjem krpali svojo ponesrečeno, razpokano in raztrgano gospodarsko organizacijo, na robu propada stoječe konzume in kmetijska društva. Pa ni bila božja volja! Po dovršenih volitvah je prav kmalu spoznal Šusteršič, ki je sicer prav brihten človek, (Posebno takrat, kadar se gre za njegovo korist. Op. stavčeva) da je 20 več kakor 10, da, še celo več, kakor 17! Ves trud je bil zaman. Uvidol je, da iz te moke ne bo kruha. A Šusteršič ni nikdar v zadregi, (le ne z lepo, pa z grdo, si je mislil in sklenil je razgnati ta »krivični* deželni zbor in pri novih volitvah iznova poskusiti svojo srečo. V ta namen je zasnoval »katoliško muziko», s katero je hotel z naskokom zavzeli deželni zbor, kakor svetopisemski Jozua nesrečno Jeriho. V prvi seji 30. decembra se je vršila prva skušnja katoliških muzikantov. Takrat se je moglo spoznati, da imajo godci še dosti močna grla, sposobnosti na inštrumentih pa takrat še nismo Imeli prilike občudovati. Pod spretnim vodstvom Šusteršičevim so se menda vežbali pol leta in v soboto, dne 21. junija se je prvič producirala v dež. zboru katoliška «banda». Dirigent Šusteršič se je za ta nastop vrgel v povsem novo, belo vestijo. Znamenja k pričetku ni dal s taktirko, kakor jeobičajno, ampak udaril jez neko knjigo parkrat z vso silo na mizo. Da sle slišali takrat ta katoliški sekstel! Kapelnika Šušteršiča in godce dr. Brejca, dr. Schweitzerja, konsumarja Jakliča, kravarja Drobnica in deloma tudi ponižnega Dularja. Nastane vrišč, kakor da si spuslil vraga raz verigo. To vse vprek upije, kruli in C vili. Zdi se poslušalcem, da so v menažeriji pred kruljenjem divje zverine. A glej čudo! Zidovi starega strelišča stoje trdno, če Jozua-Šušteršič tudi še tako rujove. Šteieška jim preskrbi inštrumente. Sedaj pa klobuk'raz glavo! Take virtuoz-nosti ni pričakoval nihče. Nekateri se producirajo kar na dveh inštrumentih obenem. Šusteršič vzbuja uprav senzacijo. Oh! Škoda, da ga niso videli takrat njegovi »zavedni* volilci, kako je v potu svojega obraza delal za vero veliki Šusteršič, kranjski papež in klerikalni kapelnik. Sedi na mizi. Z levo roko drži v ustih trobento, ki pa ni jerihonska, ampak prav navadna otroška trobentica, in z desno vrti kakor obseden svoj simbol — glasno ragljo. Res, pogled za bogove! Schweitzer in Jaklič najrajše rožljata s tintnikom, Drobnič pa igra prav ubrano na činele. Ako mu omahne trudna roka, pogleda ga kapelnik mračno izpod čela in Drobnič začne, kakor da ga je Šusteršič pocukal za špago, na vse pretege zopet obdelovati svoje rene. Vidi se pa takoj, da mož ne ljubi tega inštrumenta, a kravjega zvonca, po katerega so iz usmiljenja poslali liberalni poslanci, ni dobiti v celi Ljubljani. In dr. Brejc? vprašaš radovedni bralec. O, ta pa ta! Kakor junček, ki se je po prvem udarcu na nizko čelo odtrgal in utekel smrtonosni sekiri krvoločnega mesarja, tako je skakal Brejček začetkom koncerta po dvorani. Pozneje je razbil nedolžni lintnik in sedaj z vso silo udarja na mali bobenček. Vsi so edini, da se njemu najbolj poda igrača. Vsi; vprek povprašuje, kje je pustil konjička, ki zadaj piska in vsem se zdi čudno, da mu iz hlačic ne gleda malo srajčice! A glej čudo! ile kapelnik Šusteršič še tako raglja in če Brejček še tako pretepa teletino — zidovi starega strelišča se ne omajajo in poslanci se smejejo in smeje se galerija klerikalni bandi! Slednjič se zlata duša dr. Krek usmili izmučenih in polnih tovarišev-muzikantov, prosi za konec seje in predsednik zaključi prvi koncert katoliške muzike. V po-
nedeljek je bila druga in zadnja predstava. Ni bilo več slišati ubranih inštrumentov. Muzikanti so pa tem bolj divje-besno uporabljali svoja grla in pesti. A glej čudo! Če je Šusteršič tudi tulil kakor obstreljena zver, če je Drobnič tudi kričal, da že ve, kaj je prav, ker je bil »soldat* — zidovi starega strelišča stoje še vedno trdno, in deželni glavar je zaključil drugi in zadnji koncert. Zasedanje se je zaključilo, a deželni zbor se še davno ni razpustil, kar je Šusteršič hotel učiniti s svojo bando. Klerikalci so napravili mačjo godbo sebi. Sedaj imajo mačka in boli jih glava in glava bo bolela njih volilce. Šusteršič bo sedaj šel na deželo poročat svojim »zavednim* volilcem o svojih junaških činih. Pravijo, da bo pustil trobento doma in da bo vzel saboj samo — ragljo. Srečno pot, novodobni Jozua!
Ženska telovadba pri »Gorenjskem Sokolu*. Ker se vedno bolj in bolj širijo telesne vaje in se nežni spol vedno intenzivneje zanima zanje, sklenil je podpisani vaditeljski zbor vpeljati žensko telovadbo z mesecem julijem. V boljše pojasnilo, kaj in kako vpliva telo in njega razvoj, vrši se v nedeljo dne G. julija ob poldvanajstih dopoldne v telovadnici «Gorenjskega Sokola« javno predavanje, katerega predmet bo: »Telovadba in žena.* Vse one p. i. dame, katere se zanimajo za stvar, vabijo se najuljudneje k temu predavanju. Redna telovadba, ki bode vsak torek in petek ob G. uri zvečer, prične se vtorek, dne 8. julija.
Vaditeljski zbor «Gorenjskega Sokola*.
Koncert napravi tukajšnja godba gasilnega društva prihodnjo nedeljo, dne G. julija na vrtu hotela «pri Stari pošti*. — Na kresni večer se je koncert na Ga-šteju dobro obnesel. Mnogobrojni udeležniki so bili z neumornim sviranjem godbe jako zadovoljni. — Danes zvečer po osmih bo promenadni koncert v »Zvezdi*.
Koblar — oženjen? Zadnji »Slovenski List* poroča, da je umrl v Ljubljani «tast» g. dekana Ant. Koblarja.
Obrtno-nadaljevalna šola v Kranju je štela koncem minulega šolskega leta v pripravljalnem tečaju 37, v I. razredu 39, v II. razredu 12, skupaj 88 učencev. Od teh je 74 doseglo svoj učni cilj, 9 jih je zaostalo, 5 učencev pa je ostalo neizprašanih.
Z Bleda. Jutri v nedeljo napravi tukajšnje bralno društvo izlet v Postojno. — Od 1. maja do 15. junija je prišlo na Bled 248 tujcev.
Povožena krava. Med postajama Dovje in Jesenice je osebni vlak povozil kravo župana Franca Jakla z Dovjega, ki je prišla na železniški tir, in jo ubil. Krivda zadene občinskega pastirja z Dovjega, ki je pustil kravo na paši brez nadzorstva.
Občinski odbor škofjeloški je imel v soboto 21. t. m. svojo sejo. Na dnevnem redu je bil razgovor o prevzetju vodovoda v občinsko last. Sklenilo se je, da prevzame mesto vodovod v svojo last, toda pod pogojem, da dobi občina od dežele oziroma od države 30% prispevka kot podporo.
Nesreča. Pišejo nam: V torek 24. t. m. popoldan okolu polsedme ure se je vračala s travnika šestinsedem-desetletna Marijana Tavčar, po domače Kosmula, proti svojemu domu v Kapucinskem predmestju. Med potjo je pričela nabirati ob Sodnih bregovih pri takozvanih »Benetkah* dračje. Starki je spopletelo in padla je tako nesrečno z glavo ob kamen, da se je menda že pri padcu ubila. Obenem je zdrsnila v vodo, iz katere so jo malo trenutkov zatem potegnili mrtvo.
Utopljenec. Iz Savinje so potegnili moško truplo. Konšlatiralo se je, da je bil utopljenec škofjeloški klju-čavnikarski mojster in hišni posestnik Jakob Gašperin. Iz pisma, katerega je pisal svojemu prijatelju pred smrtjo, je bilo uvideti, da je nesrečnika gnalo slabo gmotno stanje in pomanjkanje zaslužka v obupno smrt.
V Vodicah se je vršila dne 11. t. m. občinska volitev takole: županom je voljen Matevž Sršen iz Skaručine, občinskim svetovalcem pa Janez Hubad iz Povodij, Franc Sršen iz Gola in France Erce \/4 Vodic.
Občni zbor kranjske kmetijske družbe za leto 1901 se vrši dne 10. julija t. 1. Volili se bodo štirje novi odbornjki,
S/ovo /
255
Vsem svojim prijateljem in znancem kličem pri svojem odhodu iz Kranja presrčni
„jfa zdar/"
V pranju, dne 23. junija ¡902. 93
__Peter ]>rimožič.
I7nlnrvn    Tininim Irinln ttjJUT
(Vellacher Sauerbrunnen) 3—12 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Nekoliko kapljic
160-20
podeli juhi, bouillonu, polivki, sočivju nepričakovano dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENZU.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša
156-41
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in ralatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Otvoritev gostilne
in priporočilo.
Slavnemu občinstvu, letoviščarjem in izletnikom na Bled uljudno naznanjam, da sem prevzel
v Gradu na Bledu št. 47 in 48.
Priporočam letoviščarjem in potnikom lepa stanovanja po primernih cenah, s pri-stavkom, da se dobivajo vedno gorka in mrzla jedila ter točijo izvrstna štajarska in dolenjska vina. Imam tudi zalogo prve gorenjske pivovarne M. Mavrja v Kranju. Postrežba točna, cene nizke. — Lep vrt 8 kegljiščem, kjer je krasen razgled po cei Gorenjski, je p. n. gostom na razpolago. Za mnogobrojen obisk se priporoča
78-5 Davorin Vrinšek
gostilničar.
Loterijska srečka dne 21. junija 1.1.
Gradec:      80     8       82 38
17
Tedenski sejem t Kranja dne 23. t. m.
Prignalo seje 220 glav goveje živine, 15 telet, 314 prašičev, 18 ovac, — koze, 7 buš. — 50 kg: pšenice K 9"50, prosa K 7-—, ovsa K 7-50, rži K 8-50, ajde K 7*—, ječmena K 7*50, krompirja K 250.
Najstarejša tvrdka v Kranju
Rajko Krisper
priporoča p. n. kupčevalkam in kupcem svojo bogato razvrščeno /alogc vsakojakega galanterijskega, norim-berškega in špecerijskega blaga.
Posebno pa se opozarja p. n. občinstvo in p. n. okoličane na vsakdanje potrebne stvari, kakor vse mogoče vrste moke, kave, čajev, riža, sladkorja, žganih pijač, navadnega in toaletnega mi/a in drugih špecerijskih stvari.
Opozarja se na brezkonkurenčno prodajo vsakovrstnih košaric, pletenic, kovčekov in igrač, namiznega orodja, vsake vrste krtač in krtačič, glavnikov, česalk itd. Dobivajo se igre za kratek čas: tombola, domino, igre za sestavljanje hiš in raznovrstnih, uprav slikovitih podob iz kamenčkov itd. itd. 95—1
!(tnt primerne!
! postrežba naJHnlantneja!
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. IIILMG
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74—7
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
Največje, najhitrejše in najvarnejše vožnje, ki
vozijo v Ameriko
Hamburg-New-York le 6 do 7 dni.
Vozne cene po nainižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena        94—1
Agentura Hamburg-Ameriške Linije
v Ljubljani, Marijin trg it. I nasproti frančiškanske ctrkve-
02151956
72
250 W
5>
O
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, iirneža, laka in steklarskega kleja. 89—4
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago
H o
Cu
.C"
o
p
Cu
9 o
B
©
Predtiskarija
Vnovič znižane cene!
Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po gld. 3 0-Biane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje
se dobijo v najboljši izvršitvi v ikladiftču       108—52'
Fran Zeman
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu")
Predtiskarija
RANJA IVI ERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-41 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tonnies
Ljubljana 76_G
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
Cectiu pri Prostjevu in Smichow-praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—22
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnie«, s kojirna zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Kuba solidna elegantna in ceno.. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca*. i_26
JOSIP MEIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stblpns križe, štedilnike i-1, d. 81-5
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dek. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
UMNIM.  LB M. ECKER   ^tanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—48
251
D 10 IO IO I Q
5!>_9     €d[)ardi £)llgäticr
Ijlct sadnega solja |
Altenstädt, Predarlsko
je najboljša in najtrajnejša domača pijača moSt
se napravlja iz Etterovega sadnega soka.
Razven vode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v
sadnem soku. Popolno Čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja  ter  ima veliko prednost   pred   kemično narejenimi
umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti
jako lepe barve!
preprosto i3ddoL>ar)je.
Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa.
Zaloga pri gospodu:
Francu Dolencu v Kranju.
D T ©I ©I OI ©I Q
WRvW
1
5X5
Trgovina z železnino »MERKUR"
PETE1
■v OeljiJL, Graška cesta, šte-v. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. #
Postrežba točna.
Cene nizke.
		«WS
		
rrrrvrri
BEaaKB
mm
CD CD
»a
•3' o -t
o
o<
<
IM
•d
►i
Bi
C/J
w
N
g
3. e
o
CD
£2.
O CD
258
Q\rn)ar)$ka darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, urar
v Kranju. 73-7 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^ odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—23
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—52
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Raznovrstnih = 1   oblek-=
za gospode, uradniških uniform, salonskih, j||> turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono. ||L
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno fi 14—23 v zalogi.
v Zeleznafo vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vletarnahi
^ krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe	
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
»pri Angelu»
Ljubljana dunajska cesta.
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—41   znesek po poštnem povzetju.
Otroški L>05icl*i
se dobivajo po sledečih cena!1:
4'40, 5-50, 6-50, 7-50, 8-—, 9-—, 10—, 12 — > 14-—, 16-—, 18-—, 20'— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
R. LANGp Ljubljana (Kollzej)
tovarna sa modroce na peresa in posteljno opravo, salog* pohištva,
priporoia vsake vrste
modrecev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) io sobno opravo 60—9
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj m poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Izhaja vsako »oboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m 6etrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za eelo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ocira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti lup ne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zt.deve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.