, ARH. KR.EQA%
OmaŽEJfSB
i ©kBJe). 3©&J$k>6B°V? / \ J(s>E&SJ?£	f
V U30^USJt)X^. I
% M «3*	[Š-M	»?SI,
aue & g bob« % sue af* sugj
p mmii ©
PIMMI @i
o iwmi m
(D
«USl % -1! '*r* '0-M	0-M
sy*ri if % i?fejr« * ■£ *y* * %
Sl
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter
Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
VLADISLAVA LEWANDOVSKA
Spored
Drama:
Maj 29.	torek	—	Zaprto.	
„ 30.	sreda	—	Hamlet		Red D
„ 31.	četrtek	—	Zaprto.	
Junij 1.	petek	—	Hasanaginica. Dijaška predstava po	
			znižanih cenah. (Ob 4. popoldne.) .	Izven
„ 2	sobota	—	Hasanaginica		Izven
„ 3.	nedelja	—	Hamlet		Izven
„ 4.	poned.	—	Kar hočete		Red A
			Opera:	
Maj 29.	torek	—	Tosca. Gostovanje g. Jos. Rijavca.	Red B
„ 30.	sreda	—	Carmen. Gostovanje g. Jos. Rijavca.	Red C
„ 31.	četrtek	—	Madame Butterfly. Gostovanje ge	
			Vere Bourago		Red E
Junij 1.	petek	—	Rigoletto. Gostovanje g. J. Rijavca.	Red R
„ 2.	sobota	—	Tosca. Gostovanje g. Jos. Rijavca	Red D
„ 3.	nedelja	—	Prodana nevesta		Izven
„ 4.	poned.	—	Zaprto.	
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu. svili, steklu 1.1. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročilo samo na atelije „VESTE“, Ljubljano, Holodunrsha ulica 8/1.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 12.
HAMLET,
kraljevič danski.
Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski .
Hamlet, sin prejšnjega in nečak s Polonij, prvi komornik .	.
Laertes, njegov sin .	.
Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand Kornelij
Rozenkranc ; dvorniki Gildenstern Osrik
Plemič . .
danfega kralja
ški
Marcel \ v .	[	.
n j / častniku \
Bernardo )	l	.
Frančiško, vojak . . .
Rejnold, sluga Polonijev
Fortinbras, kraljevič norve
Duh Hamletovega očeta, prejšnj
Prvi igralec .	.
Drugi igralec .
Tretji igralec
Igralka ....
Sluga ....
Duhovnik .	.	.
Prvi grobar .	.
Drugi grobar
Gertruda, kraljica danska in Hamletov
Ofelija, Polonijeva hči....................
<rulj
amleto
mat
Osebe v igri
Prolog.....................
Kralj......................
Kraljica ..... Lucijan, kraljev nečak
g. Skrbinšek, g. Rogoz, g. Lipah, g Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Kumar, g. Drenovec. g\ Železnik, g. Sancin, g. Bertok, g. Medven. g. Sancin, g. Smerkolj, g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Danilo, g. Sancin, g. Kumar, gna Gorjupova. g. Bertok, g. Markič, g. Plut. g. Cesar.
' ga Medvedova, ga Šaričeva.
g. Kumar, g. Danilo, gnu Gorjupova. g. Sancin.
Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem.
Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
Začetek ob 4.
Konec ob pol 7.
Dijaška predstava po znižanih cenah.
Hasanaginica.
Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič.
Režiser: ZV. ROGOZ.
g. Rogoz, ga Rogozova. ga Šaričeva. gna Gorjupova.
*
*	*
*
*	*
g. Skrbinšek, gna Rakarjeva. ga Juvanova, g. Drenovec, g. Medven. g. Železnik, gna V. Danilova, gna Gabrijelčičeva. g. Terčič. g. Cesar.
Mali begovič v zibelki, služkinje, sluge, vojniki (askeri), kmetje, sužnje, muslimi, muslimke, družice, svatje, deca i. t. d.
Prvo in tretje dejanje se vrši v Hasanagovi kuli, drugo v hiši begovice Zarifhanume.
Čas: Narodna pesem.
flga Hasanaga .....................
Hasanaginica.......................
Sultanija..........................
Fata...............................
Meho...............................
flhmed.............................
Beg Pintorovic, brat Hasanaginice Zarifhanuma, mati Hasanaginice CJmmihana, mati Hasanagova .
Imoski kadi .................*	.	.
Ibrahim............................
Husref.............................
Robinjica Vlahinja .	.	.	.	.
Latifa, služkinja Zarifhanume Husejin, stari sluga Hasanagov Starejšina svatov..................
I
Priporoča se prvovrstna krojačnica
IVAN MAGDIČ
LJUBLJANA, Gledališka ul. 7.
Začetek ob 8.
Konec pred pol 11.
Kar hočete.
Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST.
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
Orsino, vojvoda ilirski.....................
Sebastijan, mlad plemič, Violin brat
Antonijo, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj
Pomorski kapitan, Violin prijatelj .	.
Valentin \	...	.	.*	/
Curio ) P'emica v vojvodovi službi ^
Vitez Tobija Rig, Olivijin stric Vitez Andrej Bledica Malvoiio, Olivijin dvornik Fabijan |	,	, .
Moreč j V	pn j
Menih..........................
Olivija, grofica ....
Viola, Sebastijanova sestra Marija, Olivijlna hišna
Birič..........................
Sluga pri Oliviji .	.	.
Dvorjani, biriči, sluge
Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali
Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka.
Drenovec. Kralj. Terčič. Medven. g. Cesar, g. Markič. Peček. Šest. Rogoz, g. Gregorin, g. Skrbinšek, g. Lipah, ga Wintrova. ga Šaričeva. ga Juvanova, g. Sancin, g Kumar.
Darila so najlepše - »slike". Oglejte si jih Aleksandroua c. S.
V-BESTER^HEliOS"
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
TOSCA.
Melodrama v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou-ju napisala L. Ulica in G. Giacosa. Prevel Cvetko Golar. Uglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: FR. RUKAVINA.
Floria Tosca, slovita pevka . . . Mario Cavaradossi, slikar . . . Baron Scarpia, policijski načelnik Cesare flngelotti Cerkovnik . . .
Spoletta, birič Sciaronne, orožnik Jetničar . . .
Pastir ....
gna Zikova. g. Rijavec k. g.
g. Balaban. g. Zorman, g. Zupan, g. Mohorič, g. Mencin, g. Perko, g. Habič ml.
Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, vojaki, cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo.
Godi se v Rimu 1. 1800.
Prva uprizoritev 1. 1900 v Rimu.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ,.Zadružne gospodarske banke")
TRGOVSKA BANKA 11- LJUBLJANA mmhim um
preje SLOflENSKA ESHOfflPTNA BANKA
:::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. ::::
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
CARfIEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju, napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MMTMČIČ
Režiser: V. SEWRSTIANOW.
Carmen (mezzo-sopran)....................
Don Jose,' dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton)	.	.
Micaela, kmečko dekle (sopran) . Frasquita, ciganka (sopran)	.	.
Mercedes, ciganka (sopran)	.	.
Dancairo, tihotapec (tenor) .	.	.
Remendado, tihotapec (tenor) .	.
Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton)
ga Thierry-Kavčnikova. g. Rijavec k. g.
g. Cvejič. gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan, g. Zorman.
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874 v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Josd se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraia ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu kr čm e. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripo-
veduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Josč tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josčjeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josčjevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj sc vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Josč z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
GDIČAD & ME1AČ ZALOQA OBLEK ZA DAME
V3KIV.MK « g IE.JMV GOSPODE in otroke
UUBUANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
Najfineji pisemski papi£ LJUBLJANA
:	M.	TIČAR	i	.............
Začetek ob 8.
Konec po pol 10.
MADAME BUTTERFLY.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Uglasbil G. Puccini.
Dirigent: L. MATAČIČ.	Režiser:	V.	SEWf\STIflNOW.
Madame Butterfly (Cio-Cio-San). .	.	ga	Vera	Bourago k. g.
Suzuki, njena služabnica........................gna Rewiczeva.
F. P. Pinkerton, častnik,	mornarice S. (J. fl. . g. Kovač.
Kate Pinkerton..................................ga Smolenskaja.
Sharpless,	ameriški konzul v Nagasaki .	. g.	Levar.
Goro.......................•....................g.	Bratuž.
Princ Yamadori..................................g	Zorman.
Bonzo .	.	.....................g.	Zorman.
Yakuzide........................................g.	Bekš.
Komisar .	............................ g.	Pugelj.
Uradnik.................................. g. Drenovec.
Mati Cio-Cio-Sane...............................ga Lumbarjeva.
Sestrična Cio-Cio-Sane..........................gna Koreninova.
Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes.
Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Boheme, v prošli s Tosko, nas je znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali hišici.
Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi Amerikanec se v šali hoče ženiti na »devetstoindevetdeset let« kot je japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P- Pinkerton stopata v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly, ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblestl zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče.
Pinkerton odpotuje.
Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yamadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi, da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno noč.
Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Saninl v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni?
Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Putterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel, ko zagleda svoje dete?
Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato iniss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo Butter-fly odpuščanja.
Tega ona ne prenese in si konča življenje.
Drago
Schvvab
Ljubljana.
Začetek ob 8.	Konec	ob	pol	11.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. □glasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: A. NEFFAT.	Režiser: A. SEWASTIANOW.
Vojvoda mantovanski . . . .	. . . . g. Rijavec k. g.
Rigoletto, njegov dvorni šaljivec	. . . . g. Balaban.
Gilda, hči Rigolettova ....	
Giovanna, njena družabnica	. . . . ga Smolenskaja.
Sparafucile, bandit		. . . . g. Betetto — Zupan
Maddalena, njegova sestra . .	. . . . gna Sfiligojeva.
Monterone		
Borsa \ ( ... .	. . . . g. Mohorič.
Marullo dvorniki ....	. . . . g. Zorman.
Ceprano j l . . . .	. . . . g. Perko.
Grofica Ceprano		
Paž		
Stražnik		.... g. Pip.
Dvorne dame in kavalirji.	
Godi se v Mantovi in	okolici v XVI. stoletju.
Prva vprizoritev 1.	1851 v Benetkah.
HOTEL ,.TRIGLAV" POLEG POSTAJE BLED.
KRASNE SOBE Z RAZGLEDOM NA JEZERO. = NAJUGODNEJŠE CENE V MAJU IN JUNIJU.	Se	priporoča izletnikom
A. MAJCEN, hotelir.
- 10 -
Začetek ob 8.	Konec	ob	10.
\
PRODANA NEVESTA.
Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser: F. BUČAR.
Krušina, kmet...............................g. Debevc.
Katinka, njegova žena.......................ga Smolenskaja.
Marinka, njiju hči .	,.....................ga Lewandowska.
Miha........................................g. Cvejič.
Neža, njegova žena	...	v.............gna Sfiligojeva.
Vašek, njiju sin............................g. Mohorič.
Janko, Mihov sin iz prvega zakona .	. g. Šimenc.
Kecal, mešetar..............................g. Betetto.
Vodja glumačev .	.	.	.	,.............g. Bratuž.
Esmeralda, plesalka.......................ga Matačičeva.
Indijanec...................................g. Zorman.
\
Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Balet priredila gna
Svobodova, plešejo gna Svobodova, Chladkova in Vavpotičeva. Dekoracije naslikal g. Skružny. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi.
I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku.
II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina-
III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je po pogodbi Marinka njegova- Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev.
Dr. Prau Mohorič:
Poglavje o glasbenih razpisih.
V	črtici o nastanku prve slovenske opere* je omenjeno, kako je deželni zbor razpisal nagrado za besedje in glasbo slovenske operete - - junaško, pogumno — na dobro srečo, brez upa na odziv,
— in vendar s svojim razpisom obudil prvo slovensko opero.
Pričujoče raziskavanje more prinesti nekoliko več luči k slovenskim glasbenim razpisom. Sicer — kdor nima bolje prilike, in hoče kaj doseči in pozvedeti — kaj stori? Izjavo pošlje, — oklic — v časnik. Tem ne več nenavadnim potom mnogokdo kaj izve in doseže.
In če je ta pot ugodna in uspešna za zasebne posle, — zakaj bi ne bila istotako za prosvetne?
Potom časniške objave išče kupec nakupno blago, prodajalce kupca, — ženin nevesto in nevesta ženina, razpis nagrad — pisca in skladatelja! Seveda, — predpogoj zasebnikovi objavi v časniku je pač zadostna sigurnost, da se iskano blago, iskani predmet nahaja v prometu, Nik do ne troši izdatkov, vedoč, da bo objava brezuspešna. Vsak objavitelj pričakuje uspešnost svoje objave.
Prav enako se poslužuje p r o s v e t a za svoj napredek prosvetnih -~ najsi tudi glasbenih razpisov. In v dobrih časih so se objavljali slovenski prosvetni razpisi — dragevolje — Zastonj. Seveda je misliti tudi glasbenemu razpisu na sigurnost uspeha. Razpis v prazen veter nima stvarnega smisla. Sicer pa tudi ni — bogve — kaka nesreča in se ne podere že svet, če prosvetni — glasbeni razpis ostarie brezuspešen, zlasti-če razpis ne zahteva gmotnih posebnih izdatkov! Toda vsekako je dovolj zanimivo, doganjati in dognati nagibe, — motor agens, — posameznemu prosvetnemu razpisu, tem zanimiveje, če gre za tak razpis v dobi narodnega prebujenja.
Prvonavajana črtica popisuje o d n o š a j e ob razpisu nagrade za narodno opereto in mimogrede ugotavlja, da je nemara prva docela preskladana orkestralna skladba naša: Kdo je mar! •— skladba o t c a G a s p a r j a Maska.
S i n K a m i 1 o M a š e k (Maschek) — priznani skladatelj zlasti Prešernovih pesmi (glej Slov. Grlica, zvezek 5.), je umrl 29. 6. 1859
— v starosti 28 let. Zapustil je 64 pesenskih skladeb, — dve tretjini na slovenske besede. Kdo je mar — otca Gasparja Maška se je pel v čitalnici na V o d n i k o v i b e s e d i 2. 2. 1863 — prvič. Na mesto glasbenega učitelja je za Kamilom Maškom prišel Anton Nedved,
*	Glej Gled. lisi št. 23.
— 12 —
ki se je liitro poprijel skladanja slovenskih pesmi, in prav na tej Vodnikovi besedi se je pel tudi Nedvedov: venec narodnih slovanski 1: pesmi — pod Nedvedovim vodstvom samim. Pri danih odnošajih je prav izredna prikazen, da se je starec — oteč Ciaspar Mašek lotil skladanja obširne Koseskega pcstni: Kdo je mar —- in celo za zbor, orkester in soli. Razlago za nastanek te
JOSIP RIJAVEC.
skladbe prinašajo: Novice 1862, stran 154, pod napisom: Razpis darila za najboljši napev. Oklic: Urednik (dr. Janez Bleiweis) pripoveduje v tem razpisu: Pred tremi leti sem po Posvetovanju z (Jano m) Leg o m sprožil misel, naj bi sc v probudo domače pevske umetnosti razpisalo darilo v zlatu za najboljši napev kake slovenske pesmi. Nabral sem 54 gl, (Jan) Lego pa \9 gl, skupaj 73 gl. Oznanil sem že takrat, da je za ta namen
— 13 —
izvoljena krasna Koseskega pesem: Kdo je mar, ki poje slavo slovenskim sinovom... Ali časi so nam bili takrat nemili; nikjer na očitnem odru nisi slišal slovenske pesmi več (1858—1859?). Shranil sem tedaj denar in čakal prijaznejše dobe ... Prišla je sedaj, ... po-življa m možake, ki se sposobne čutijo, o n i pes m i v rede.n napev zložiti, naj se lotijo dela... Nagrada 10 ces. cekinov, — do 30. 6. t. 1. (1862) — pod kako prislovi«); da še nekaj navodil in končno: »T r i —. po s 1 o v a n s k i h mojstrih kot sodnikih za najbolje spoznane pesmi se bodo pele v čitavnici,... da potem družba naša sama razsodi, k to ri da prvenstvo; ne gre... samo za 10 cekinov, ampak za čast... za predstvo. Zložitelji bodo mogli vsak svojo skladbo sami voditi!«
Mimogrede bodi omenjeno, da prinašajo Novice na strani 220 razpis nagrade 60 gl — na Vodnikov dan 1863 — do vseli svetcev 1862 za najboljšo poveš tico, in na strani 233 razpis 3 nagrad: po 100 gl. in dveh po 30 gl za izvirno povedko, zgodovinsko črtico in prirodoznanski spisek.
Novice leta 1863 prinašajo na strani 37. razpravo: Kaj bi deželni zbor mogel storiti za deželno i z o m i k o na Kranjskem? (I. M.)... Misli na muzikalno učilnico. Spominja, kako se je gojila glasba ob preosnovi gimnazije in realke. Takrat so dijaki v šolo nosili tudi gosli, žvegle itd_
Sedanja glasbena (muzikalna) šola naj bi se presnoVala po z a g r c b š k e m vzgledu vsaj za neke glavne predmete ... za petje, gosli, čelo in morebiti tudi za »žveglo« in klavir. ... Torej, nekaka predmisel za -— Glasbeno Matico!
V	letniku 1863 poročajo Novice (stran 39, 47) o Vodnikovi besedi (2. 2.), »da je ta večer Maškov: Kdo je mar — »zvonec nosil", ker je bil po večini pražkih mojstrov spoznan kot najboljša tekmovalna skladba. Obudila je pod vodstvom skladateljevim občno navdušenje. Zaslužnemu starčku — Mask n je vsak privoščil, da mu je došla ta čast na pozne njegove dni. Zbor se' je pel s s p r e m 1 j e v a n j e m orkestra, zbor in solista (tenor in bariton) so peli tako navdušeno, da je bilo vse očarano (začarano). ,
Dr. Blei\veis je poročal o obili vdeležbi 8 tekmovalcev; o oceni praških mojstrov — K r e j č e g a , H o r a k a in Zvona r a. Drug o darilo je bilo prisojeno skladbi Dr. B e n j a m i n a Ipavca, ki je radi narodnega značaja skladbe dobil eden glas z a p r v o nagrad o.
(Vodni !.< o v a nagrada se ni razdelila, ker ni bilo sposobnega spisa.)
Zanimiva je »Maškova« nagrada radi tega, ker je ta razpis in razsojevanje po treh pražkih veščakih nekak pravec in predhodnik za poznejši razpis deželnega odbora kranjskega za slovensko opereto, ktero so istotako potem ocenjevali trije glasbeni veščaki pražki- Smetana, Bendi, Prohazka (1872).
(Dalje prih.)
— 14 —
Odmev/
Shakespeare:
Kar hočete ...
(K prvi uprizoritvi na slovenskem odru.)
V	petek 4 i. m. je bil — praznik! ... Praznik je bil — a zastav, napolnjenega gledališča, smeha, aplavza, veselja, kakor bi ga bilo pričakovati ni bilo! Kako to?... Ga Viola se je; odpeljala v svojem vozu in g. Malvolio se ni pritoževal nad izgubo dinarčkov .. . Kako to? ...
Da, dragi, tuj nam je brezskrben smeh in sanje, ki smo jih sanjali 2 in pol uri, so bile le — sanje! Zbudili smo se in glava nas je bolela, kakor po slabem vinu! — Kako to?... Vse priznanje »gledališkemu osobju« in zlasti g. režiserju Osipu Šestu — in vendar?... Brezskrbnost... brezskrbnost... solnce... pota z belini peskom posuta. .
#
Viola in Sebastjan sta povesila svoji mladi glavi, zaljubljen vojvoda je pozabil na ljubico, uporna grofica čudovite lepote, je plakaje zakrila lice... Shakespearov kvartet v smehu: stric Tobija, dobričina, vitez in prijatelj dobre kapljice, je sedel ob praznem vrču. domišljavi zajec Andrej je pozabil na svojo domišljavost, kampclc Marija je izgubila svojo hudomušnost, modrijan Malvolio je pozabi! na svojo modrost in — vsota vseh štirih — norec: je pozabil na »prevračanje« besed!...
Jekleno je zazvenelo in pod girlandami ob večerih sede: Or-sino in Viola. Sebastjan in Olivija, stric Tobija z Marijo in Andrej ter ... plakajo.
In tako noč je stopil Krist s križa in je obrnil obličje od svojega ljudstva, ki ga je križalo ...
In tako noč jim je zaklical z močnim glasom: »Niste vredni svobode, ki sem vam jo dal! Vi zaslepljenci, svetohlinci in razdira-tclji »svete« domovine.
In tako noč so se postavili vsi »rodoljubi domovine Šentflorjanske« na glavo in upognili glave pred onimi, ki so jim še nedavno kazali hrbte ...
Pod girlandami pa so še nižje sklonili glave: Orsino, Viola, Sebastjan, Olivija. Tobija, Marija in Andrej... Plakali so nad nezrelostjo svojega naroda in od »praznin« v gledališču so se žalostno
*	Prejeli smo iu priobčujemo. Želimo samo, da nam neznani pisec naknadno javi svoje ime, ker je to taka navada v deželi.
— 15 —
odbijali njih jokajoči glasovi... In med publiko je zadonel gromovit aplavz tem »na glavo postavljenim figuram«... Samo nekaj jih je strmelo in jokalo z njimi...
*
A kaj nam to! Komad je končan — mi bi radi ugajali sleherni dan!...«
Ugajate nam! Pozdravljeni... pa ne prltožujte se nad nami in našo hladnostjo! ... Poglejte tragedijo, ki smo jo gledali v tej krasni komediji, poglejte v žalostne razmere našega naroda in spoznali boste, da ne moremo biti brezskrbni, da se ne moremo brezskrbno smejati in brezskrbno uživati Vaše in Shakespearjeve umetnosti... Da, mi lahko kvečjemu lahko za hip sanjamo z Vami in Vas zahvaljujemo za te blažilne sanje ter želimo obilo častitk k Vaši umetniško uspeli igri.	Publika.
Razno.
Jubilej irispicijenta r. Fr. Habiča se je proslavil prošli petek r.a najlepši način. Pred predstavo »Onjegina« se je na odru zbralo vse umetniško osobje obeh gledališč ter častitalo slavljencu. G. intendant M. H a b a d je prvi izpregcvoril ter se izrazil med drugim: »Za tako pridne in zveste člane se boni pri ministrstvu vedno potegoval, da jim bo bodočnost zasi-gurana...,« ter mu obenem izročil dar uprave. Predsednik »Udruženja« g. D;enovec L. ie dejai na koncu svoje častitke: »...Dragi Habič, ned najvišje šarže našega gledališča ti ne spadaš, toda preprost vojščak, ki opravlja svojo dolžnost tako vestno kot ti, je ravno tako potreben kot general...« A. Danilo je častital v imenu kolegov. Njegova častitka je bila zelo ganljiva ter je bil sam ginjen do solz. Ko se je zastor dvignil, ie na odprti sceni zopet častital g. Drenovec ter izročil slavljencu palmo s trakoiii. Članice pa so predale g. Habiču različne darove od vsepovsod in teli je bilo veliko.
Noviteta v drami, in sicer kot zadnja v tej sezoni bo Gustava Wieda dukevita politična satira »2 X 2 = 5« v režiji g. Skrbinška. Kot zadnjo noviteto pripravlja opera Zajčevega »Zrinjskega«, dirigent g. IVI a t a £ i i. Sezona se zaključi 20. junija.
Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti.
Današi'ji številka prinaša kot umetniško prilogo sliko ge Vladislave Lewandowske, operne pevke.
— 16 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna liskama v Ljubljani.