Poštnina plačana
v GOTOVINI
Ljubljana 12. junija 1946
Cena din 3.—
Uredništvo in uprava tabor,
TELOVADNI DOM - LJUBLJANA Tel. 33.35 — Ček. rač uprave 16.416
ilt >1 M >1
LETO II.
mFFfF	—1=^ la Ib	= b ha lis hali
		
URO
IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE ŠTEV. 24
IZHAJA REDNO VSAKO SREDO MESEČNA NAROČNINA DIN 12'— Rokopisi se ne vrača]o
^olič Zoran:
ffizkuituMd dan

Smo pred novim pregledom naših s'l, našega dela, poti in uspehov. 23. junija, ko bodo vsa društva na množičnih nastopih polagala račune o Svojem delu, mora imeti tudi v splošnem fizkulturnem delu svoj pomen. l*o svojem značaju predstavlja zaključek pripravljalnih del na fizkulturnem polju in pripravo za nov volih korak naprej v nadaljnji izpopolnitvi organizacije, v nadaljnji utrditvi osnovnih principov v odstranitvi napak in odkrivanju nepravilnosti. Kritični pogled na naše delo, ki ga moramo napraviti prav ob tem Zadnjem množičnem nastopu v letošnjem letu, nam bo najboljši vodnik k boljšim uspehom.
že danes, ko smo še sredi priprav za fizkulturni dan, lahko postavimo nekatere ugotovitve, ki kažejo negativno plat našega dela, ki nam razkrivajo napake v našem delu. Mislim, da je ob tem dnevu nujno go. voriti prav o napakah, ker bodo bistveno vplivale na sam potek nastopov, ker bistveno vplivajo na vse fizkulturno delo in ker prav razkrivanje napak odpira možnosti za njihovo odstranjevanje in s tem za izboljšanje vsega našega dela. Osnovna ugotovitev je, da je po prvem poletu, ki ga je doživela fizkulturna organizacija v letu 1945 in prvih mesecih 1946 število aktivnih pripadnikov danes očitno padlo. To kažejo nastopi, kažejo tekme in kaže samo delo po društvih. Kje so vzroki ? Predvsem v nezadostnem in nepravilnem pojmovanju samega cilja fiz-kulturnega dela. O tem smo že mnogo govorili, toda vendarle pogledi na stvar še niso jasni. Ni fizkuitura Sama sebi namen! Vzgojiti hočemo sposobnega, telesno in duhovno zdravega človeka, ki bo radi svojih sposobnosti resnično dostojen čuvar pridobitev ljudske oblasti. Takega človeka ni mogoče ustvariti niti s sa Plimi besedami, niti v enem dnevu. Ogromni bodo napori preden bomo zgradili organizacijo naše obrambne sile, ki bi bila sposobna vsak čas dopolnjevati prizadevanje naše junaške Armije. Zato se naša telovadišča ne smejo prazniti, temveč nasprotno, postajati morajo pretesna Za vse tiste, ki hočejo uživati blagodali fizkulture. Napačno pojmovanje Pamena našega dela dopušča danes izgovore, kakor so: nimam časa, ni dovolj orodja na razpolago, preobre-Pienjen sem s političnim delom, itd.
Časa za, fizkulturno udejstvovanje Piora biti vedno dovolj, fizkulturni dan naj pokaže, kako se da uspešno izvajati telesno vzgojo tudi brez preobilice orodja in sam cilj našega dola, ki ga moramo pred vsakogar jasno postaviti, je najboljši odgovor vsem tistim, ki hočejo ločiti politič-n° delo od naših prizadevanj. Pre- j teklost nam je pokazala, da samo 1 trdo delo in premagovanje naporov Pstvarja pogoje za uspeh. Sedanjost J'8«' zopet kaže, da samo z delom in trdim in napornim delom ustvarilo pogoje za srečno bodočnost. 'zUultura nas usposablja, s soraz-';riio manjšim trošenjem fizičnih p> premagovati velike napore. Zato Pi°ra postati last naših udarnikov, P** mladine in vseli drugih, ki da-11' s nosijo največji delež pri izgrad-nJi naše domovine. Vsi tisti, ki res-PPmo nosijo ta delež, bodo gotovo Prvi spregledali nezdravo pot, na atero bi zašli, če bi se vrste naših lzliulturnikov krčile in ne bodo do-|.l‘stili izgovorov o obremenitvi s poli”1'11 in drugim delom. n *• junij nam bo tudi pokazal, da s- n Je v našem delu primanjkovalo ki “1<0vnjakov. Velikemu prilivu fiz-turnikov v prvih mesecih nismo šte^-1* 0<,govoriti z enakim porastom *rila strokovnjakov. To predvsem drt	ker so se mnogi stari ka-
odtegnili delu, ker mnogi stari bo »v.1 niisl‘j°, (|a brez njih sni oh ne n,„ nspeli in so čakali, da jih J^08***’ da nam priskočijo na
češ naša pot se bo spremenila in se bodo morda celo povrnili stari časi. Vsem tem bo 23. junij sicer pokazal, da nam je strokovnjakov res primanjkovalo in nam jih bo še nekaj časa — in prav radi tega bo ta dan zanje velika obtožba — istočasno pa bodo lahko ugotovili, da nam že raste nov kader, sicer še začetniški, toda z ogromno voljo, da stori svojo dolžnost in nadomesti pomanjkanje znanja s predanostjo in vero v končni uspeh, že danes lahko ugotovimo, da bomo s tem mladim kadrom in s sodelovanjem starejših sposobnih tovarišev, ki so so iskreno pridružili našemu delu, v celoti uspeli.
V pričetku nove periode, ki jo odpira fizkulturni dan, moramo v našem delu obračunati predvsem z dvema osnovnima napakama: z nedisciplino in šablonizacijo.
Pri vseh društvih in v vsem našem delu naletimo stalno na nedopustne pojave nediscipline. Društva se ponekod sploh ne smatrajo vezana na okrožje ali na direktive zveze. Sprejemajo sklepe in uravnavajo delo često v polnem nasprotju z osnovnimi načeli, ki jih je postavila zveza na svoji skupščini in preje že FISAJ. V novem razdobju pričnimo odločen boj proti nerednostim in nedisciplini. Fizkulturna zveza je vrhovni organ za fizkulturno delo v republiki Sloveniji, okrožja posredujejo njene direktive društvom in samostojno odločajo v lastnem obsegu. Društva in aktivi vodijo neposredno delo na terenu. Nobenih drugih organov ali vmesnih členov za fizkulturno delo ni in ne sme biti. Spoštovanje te organizacije bo tudi osnovni korak k pravi disciplini. Kjer drugače pojmujejo in drugače delajo, so na napačni poti in ne koristijo občemu napredku fizkultuvnega dela.
Sami nastopi na fizkulturni dan morajo pokazati raznovrstnosti našega dela in tudi sam postopek v organizacijski izvedbi naših nalog, v novem razdobju se moramo oddaljiti od preveč zakoreninjenin šablon. Povsod in vedno iščimo novih poti, iščimo novega načina dela. Po 23. juniju bodo po vseh krajih odprta kopališča. Napačno bi bilo, če bi vezali svoje fizkulturno delo tudi v tem času izključno na telovadišče ali celo na telovadnice. Prenesimo svoje delo h kopališčem (umetno zgrajenim, k rekam in k potokom). Tako bomo
Enotni kroji za fizkulturnike in tizkulturnice
v Sloveniji
Fizkulturna zveza Slovenije je predpisala za množične nastope in parade za moško in žensko deco, moški in ženski naraščaj ter za člane in članice enotne kroje. Potreba po tem je bila res velika, ker je kroj stvar, brez katere skoraj ni mogoče res uspešno izvesti množičnega telovadnega nastopa. Pri izbiri je odločilo načelo, naj bo majica bela, kar ie res pri množici telo-vadečili najefektnejše. Na drugi strani pa so hlačke oziroma krila v živih barvah, kar zopet močno poživi nastop.
Slika nam prikazuje najprej dečka in deklico v kroju. Barva hlač in krila je pri obeh enaka in sicer sivkasto svetlo modra. Deček ima na glavi še titovko, ki je iste barve kot hlače.
Naslednja slika predstavlja naraščajnika in člana. Oba sta oblečena enako, razlika je le v barvi hlačk. Naraščaj bo imel svetlo modre, člani pa rdeče.
Fizkulturnica z belordeče pisano ruto na glavi je članica, njeno krilo pa je svetlo modro. Narašča j-
niče bodo brez rute na glavi in v rdečih (cinober) krilih.
Vsi imajo na majicah oziroma bluzah pripeto rdečo zvezdo.
Da bodo vsi kroji res enaki, je Fizkulturna zveza po predvidenih
potrebah sama naročila kroje za vsa fizkulturna društva v Sloveniji ter so kroji že na razpolago. Naroča se jih pri Oskrbovalni zadrugi Fizkulturne zveze Slovenije, Ljubljana, Tabor.
lllllllll!IIIIIIIIIIHI!llllllll!llll!lll!lllll!!IIIIIIIIIIIIIIIIIMII!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lillllllllillllli:illlllllKIIIIIII!ll!i™
ne samo ohranili število aktivnih pripadnikov, temveč ga celo povečali.
Letošnje poletje in jesen hočemo v polni meri izkoristiti za hitro obnovo naše domovine Mladinske brigade bodo pohitele v vse kraje na gradnje cest, prog, na pogozdovanje in dr. Prenesimo tja tudi svoje fizkulturno delo. Naj postane fizkuitura res spremljevalec človeka pri izvajanju njegovih težkih občih nalog, naj mu bo razvedrilo in zakladnica moči za premagovanje fizičnih naporov.
Do 23. junija je samo še nekaj dni. že danes, med samimi pripravami, ugotavljajmo napake v našem delu. Samo tako bomo lahko pristopili k novim temeljitim načrtom, k iztrebljanju vsega slabega iz našega dela, k utrjevanju naše organizacije in s tem k izpolnitvi naših nalog.
Fizkulturni dan mora biti zato pregled starega dela in uvod v nove uspehe, uvod v pravo disciplino ter nov korak naprej v izgradnji pravega fizkulturnika.
Prizor z vseljudskega peteroboja
,tK* in ker
priskočijo na po-so se mnogi pasivizirali,
»■4
Slika prikazuje eno od številnih vrst v teku na GO m. Zadaj se vidijo vrste, ki tekmujejo v skoku v daljino in višino
(Podrobno poročilo o tekmah je na 3. strani)
DAVISOV POKAL
Jugoslavija premagala Francijo
Petra:Mitič 2:6, 8:6, 6:4, 3:6, 8:6 Bernard:Punčec 2:6, 6:1, 0:6, 7:5, 6:3 Punčec-Mitič:Petra-Pelizza 8:10, 8:6, 3:6, 6:4, 10:8 Mitič:Bernard 6:3, 4:6, 3:6, 6:0, 6:3 Punčec:Petra 6:3, 3:6, 6:4, 7:9, 6:0 Jugoslavija : Francija 3:2
Največja senzacija v športnem svetu je te dni prav gotovo zmaga Jugoslavije nad Francijo v teniških tekmah za Davisov pokal. Poraz, ld so ga doživeli renomirani francoski teniški! igralci od naš li reprezentantov, je tem hujši, ker je Francija prvi igri odločila v svojo korist in prvi dan vodila 2:0. Še nikdar se v tekmovanju za Davisov pokal ni zgodilo, da bi država, ki si je prvi dan v igri posameznikov osvojila obe točki, izgubila dvoboj. Zlasti pa tega skoro nihče ni pričakoval v sedanjem srečanju med Jugoslavijo in Francijo, ko je veljal francoski par za najboljšega v Evropi, francoskega igralca št. 1 Petro pa so smatrali za neoficialnega evropskega prvaka. In vendar so naši teniški reprezentanti s trdno voljo in največjo požrtvovalnostjo uveljavili svoje sposobnosti in znanje tudi na tujih tleh in pred občinstvom, ki je bilo gotovo bol ji naklonjeno domačinom.	t
Kak/ar smo poročali, so se na bin-koštno nedeljo začele teniške tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Francijo. Športna javnost je nestrpno pričakovala poročilo o igrah prvega dne in je bila nemalo presenečena, ko je zvedela za rezultat. Čeprav je bilo znano, da bo borba trda, menda nihče ni pričakoval, da bomo izgubili obe točki.
Za igre posameznikov sta bila kot jugoslovanska reprezentanta določena Mitič in Punčec, Francijo sta zastopala Petra in Bernard. V prvi igri sta se srečala Mitič in Petra. V pet setov trajajoči trdi borbi ie končno uspelo Francozu premagati Mitiča. Številke povedo, da m imel lahkega dela. Seti so se končali takole: 2:6, 8:6, 6:4, 3:6, 8:6.
V drugi igri sta se srečala Punčec Ln Bernard, ki je nepričakovano zamenjal Pellizzo. Tudi ta dva nasprotnika sta imela hudo borbo in sta šele v petih setih odločila igro. Prvi set je visnko dobil Punčec v razmerju 6:2, naslednjega si je priboril Bernard v razmerju 1:6. Ko je Punčec v tretjem selu že vodil 5:0, je bila igra zaradi dežja za nekaj časa prekinjena. V nadaljevanju je Punčec set takoj odločil v svojo korist 6:0 Oba naslednja seta pa je Punčec izgubil, prvega v razmerju 5:7, drugega pa 3:6.
Pirvi - dam 2:0.
je torej Francija vodila
Nepričakovana zmaga Jugoslavije v parah
Pariz, 10. junija.
Danes je bila v Parizu odigrana igra parov. Za Jugoslavijo sta igrala Punčec in Mitič, za Francijo pa Petra in Pellizza.
Tudi borba v parih je bila trda in ostra vse do zadnjih udarcev. Igra se je odločila šele v petih setih, ki so se končali 8:10, 8:6, 3:6, 6:4, 10:8.
Pariz, 11. jumiiila.
V	prvi igri sta se danes srečata Mitje in Bernard. Po odločni igri Francoza s Puneecem je bil izid dvoboja dvomljiv. Mitič je opravičil na-de, ki so jih stavili nanj. Odpravil jo svojega nasprolnika v petih setih 6:3, 4:6, 3:6, 6:0, 6:3. S tem je izenačil stanje dobljenih iger in silno povečal zanimanje za poslednji single.
V	odločilni igri sta nato nastopila Punčec in Petra. Ker sta bila oba utrujena od tekem prejšnjih dni, je bilo važno vprašanje, kdo izmed njiju ho laže vzdržal napor. Tudi zadnja igra je trajala pet setov, a zmagovalec je bil Punčec. Dvoboj se je končal 6:3, 3:6, 6:4, 7:9, 6:0.
Tako je Jugoslavija v razmerju 3:2 premagala eno najmočnejših teniških reprezentanc na svetu in se kvalificirala iza evropski finale.
Nove določbe pri razpisih
lahkoatletskih tekmovanj
I Poleg tega izgubi točko tisti, ki izvaja Začetni udarec dvakrat zapo-j vrst jo napačno.
Štetje točk
za naraščaj
Ena najlepših im najkoristnejših fizkultumih panog je gotovo lahka atletika. Med razvajenimi športnimi gledalci pri nas pred vojno sicer ni bila preveč priljubljena. Toda to ni važno, ker s tem njena privlačnost za pravega, fizkultumlka prav nič ne iizgubi na vrednosti.
Stotisoči mladine pa tudi že starih Ijuidli, je letos spoznalo na množičnem pomladanskem krosu osnovno panogo lahke atletike — to je tek. Ta vrsta tekmovanja posebno ugaja mladim, ker je v njej največ možnosti za borbo, ker se pri takem tekmovanju v najlvečji meri preizkusi fizkultumikova vzdržljivost in volja. Poleg vseh prednosti in koristi pa ima tek, posebno na daljše proge, lahko tudi nevarne posledice iza zdravje in je zaradi tega treba nagnjenja k tekmovanju v teku, budno paziti.
Omejitev dolžine teka
Lmajoč v vidu velikanski razvoj, ki ga je že in ki ga še bo dosegla lahka atletika v naši državi, je lahkoatletska strokovna komisija pri vrhovni fizkuitumi zvezi (FI-SAJ) določila meje, v okviru katerih bodo morali bilti v bodoče sestavljeni vsi razpisi tekmovanj v lahki ati etik,'.
Te omejitve se nanašajo predvsem na mlade tekmovalce to tekmovalke, katerih organizem je še občutljiv in bi jim lahko teki, posebno številni, gotovo škodili.
V kratkem bo FVzkultuma zveza Slovenije izdala prevod novih lahkoatletskih pravi, iz katerih bo točno razvidno, na katere daljave smejo teči naraščajniki in naraščajnice, kako težka orodja (krogle, kopja, diske) smejo metati, in kolikokrat na leto smejo tekmovati.
čepiav že neprestano ponavljamo in že vsi vemo, da je najidealnejši fižkulturnik tisti', M je vsetransko izurjen, moramo to ob tej priliki ponovno poudariti, ker je v zvezi z navedeno odločitvijo. Pomislimo samo, kako bi se mogla naraščajnik ali naraščajnica, ki bi nedeljo za nedeljo nastopala samo na lahkoatletskih prireditvah, posvetiti! še kaki drugi fizkultuirni panogi ?
Najvažnejše je zdravje To bi bil en moment, katerega so gotovo imeli pred očmi sestavljale! novega pravilnika. Drugi še važnejši moment pa je zdravje. Prav za prav gojimo fizkulturo v prvi vrsti zaradi zdravja. Tekmovanje je samo na zunaj pokazana stopnja našega zdravja, naše sposobnosti za delo. Je tekmovanje tud) drugače važno, toda pomena zdravja ne odtehta v nobenem primeru. In če hočemo, da bo naša mladina zdrava, moramo še posebno paziti, da ne bo izgubila tega svojega največjega zaklada ravno s fizkultumim udejstvovanjem, ki bi ji morata telesne sposobnosti še stopnjevati. Ravno zaradi tega so tud)' določene omejitve za mladino. Nihče, ki ima količkaj znanja, o nevarnostih vztrajnostnega dela za mladi organizem, ne bo trdil, da n. pr. tek na dolge proge na tekališču za tak organizem ni nevaren. Dokazi, da se temu al onemu, ki je bil tudi mlad, pa je tekel na dolge proge, ni nič zgodilo, je odveč, ker eden niso vsi in ker bi pri natančnejšem raziskovanju večjega števila naraščajnikov, ki bi se bavili s tekom na dolge proge, gotovo prišli do spoznanja, da je veliki večini tako fizkul-tumo udejstvovanje škodilo. In kar je še važnejše je to, da ta škoda ni samo relativna, ker ne onesposobi takega naraščajnika samo za športna tekmovanja, ampak v enaki meri tudli — za delo! Učinek fizkulture bi bil torej ravno nasproten od cilja, ki ga hočemo z njo doseči, to je vzgojiti zdrave in odporne ljlid', sposobne velikih del.
čisto pravilno je torej, da1 se mladino postopoma navaja na težja tekmovanja itn da se ii ne dovoli izživljati v eni sami fizkulturni panogi. Zato naj se pri takih začne najprej s teki na kratke razdalje, to je na 60 m, čez nekaj let, ko bo že nekoliko odrasla, na daljše, na 100 m in 200 m, in šele ko bo toliko odrasla, da bo razvoj organizma zaključen in ne bo več nevarnosti za poškodbe, naj se dopusti svobodno udejstvovanje.	V. Z.
..................................
KAKO SE IGRA TENIS
Nekaj najvažnejših izvlečkov iz pravil o teniški igri
Točno pred desetimi leti so se širše ljudske množice seznanile nekoliko natančneje s teniško igro. Bilo je to po prvih senzaiconalnih zmagah naših teniških igralcev v tekmovanju za Davisov pokal. Do takrat je bil tenis pri nas šport »višjih« družabnih slojev, dočim so ostali gledali samo izza plotu, kako drugi igrajo, čeprav je mladino igra zelo zanimala.
Pred desetimi leti pa so uspehi jugoslovanskih ten, ških igralcev močno razgibali mladino, ki je v precejšnji meri začela gojiti tenis, seveda z lesenimi loparji in na dvoriščih. Takrat smo tudi šele izvedeli nekoliko natančneje za pravila te igre. Ker je sedaj zopet v središču zanimanja teniško tekmovanje, navajamo nekaj izvlečkov ;z pravil o tenisu, ki je ena najbolj zdravih in koristnih panog fizkulture, ker raizvija pri igralcu moč, hitrost, vztrajnost ih še mnoge druge koristne lastnosti.
Igrišče
2a. 'gre posameznikov je igrišče široko 8.23 m, dolgo pa 23.77 m, v sredini ga deli na dva dela mreža, ki visi na napeti žici (največ 1 cm debeli), in sicer v višni 1.06m. Mreža je pripeta na dveh količkih, ki sta oddaljena od meje igrišča 91.4 cm.
Pri začetnem udarcu (servdee, izg. servis) sme žoga pasti v prostor, ki je samo 6.40 m oddaljen od mreže na nasprotni strani in v nasprotno polovico igrišča z ozirom na mesto, kjer je bil začetni udarec izveden.
žoga
Premer žoge znaša 6.3 do 6 6 cm, njena teža pa od 56 47 do 58.47 g. Prožnost žoge se preizkusi na sledeči način: pri približni toploti 20°C se spusti žoga z višine 2.54 m. Odbiti se mora od tal vsaj 1.27 m, največ pa 1.52 m visoko.
Začetek igre
Igralec, ki izvede začetni udarec, mora stati za temeljno črto (base line, 'izg. bezlajn), in sicer na levi ali desni strani igrišča. Začne se prvi udarec vedno na desni strani igrišča, potem pa se menjava z leve in z des-
ne. žoga mora pri začetnem udarcu pasti vedno v nasprotno polovico grišča, ki je za to namenjen. V slučaju, da je žoga pri začetnem udarcu zadela v mrežo, lahko igralec ta začetni udarec ponovi. Isto je, če se je žoga mreže samo dotaknila in padla nia na-protno stran, če igralec tudi v tretje ni spravil žoge čez mrežo -ali v prostor, ki ni izven meje, v katerega mora past:- pri začetnem udarcu žoga, se to igralcu šteje za slabo. Po prvi igri (game, izg. gem) igralca svoji mesti zamenjata, to je z desne na levo stran igrišča in -obratno.
Kako se dosežejo točke
1.	če igralec ne uspe odbiti žoge nazaj preko mreže; 2. če odb je žogo tako, da pade izven mej igrišča; 3. če se dotakne žoge ali jo udari več kot enkrat; 4. če se dotakne

igralec sam iali njegov lopar mreže, žice, ki napenja mrežo, ali količkov, medtem ko je žoga v igri; 5. če udari žogo prej nego je priletela čez mrežo; 6. če se žoga dotakne igralca.
Prva n-apakai se računa za 15 točk, druga tudi za 15, torej skupno 30 točk, tretja pa Samo 10, -torej skupno 40 točk; naslednja napaka pa odloča o prvem gemu — igralec vodi v tem -primeru 1 : 0. Šest takih točk je dobljeni set (n. -pr. 6:0, 6:1, 6:2 itd.). Zmagovalec je v tekmovanju za Davisov pokal tisti, ki zmlaiga v treh ,jetih. V slučaju pa, da ni na koncu seta stanje točk vdaj 6 : 4, ampak 6 : 5, se mora igra nadaljevati toliko časa, da, eden od igralcev doseže naskok vsaj dveh točk, n. pr. 7:5 ali 8 : 6 ali 9:7 itd. Isto velja v igri za gem, kjer moda v slučaju izenačenja točk 40 : 40 igra -teči toliko časa, da eden od igralcev -odloči dve točki zaporedoma v svojo korist.
Igra se -brez prestank-a od prvega-do tretjega seta, ko se smejo igralci za 10 minut odpočiti.
v
Čuvajmo ftaKavvm krasote.!
Komaj je pomladno sonce pri--klicalo v življenje prelestne čare pomladi in so zazeleneli naši gozdovi, je pisana preproga cvetja pregmi-la naša polja. Vsa zemlja prekipeva novega življenja.
Rože, prve rože ključavnice in tedenke so posebno zaželjene po dolgih mesecih sivih megla, mraza in snega.
Te rože so ono naše bogastvo, katerega moramo čuvati kot vse ostalo.
Drugače je pozneje — na Golici in Črnem vrhu, v Plavškem in Ja-vomiškem rovtu nadomeste komaj skopnjeni sneg druge ključavnice
—	narcise. Kako lepo in ljubko gledajo v svet poln sonca. Trume ljudi — ljudi brez duše in ljubezni
—	jih neusmiljeno trgajo v takih množinah, da venejo zavržene na vsakem koraku poti od sv. Križa do Jesenic in še dalje jih vsepovsod dobimo zavržene in uvele.
Pač marsikdo ve, kaka krasota je gledati ta polja narcis v senci mogočnih macesnov, koliko lepih spominov veže prav na te kraje marsikoga. Narcise pa izumirajo zaradi neusmiljenega trganja in uničevanja. Ne uživati samo zase, pustiti tudi nekaj onim, ki pridejo in ki bodo morda še veliko bolj potrebni mika teh cvetnih poljan.
Sami moramo vedeti to, da je roža srečna in lepa, da je bohotna le tam, kjer ji prija. Vedeti moramo, da je greh prekomerno uničevanje. Za prekršitev v tem primeru bo v polni meri poskrbela gorska reševalna služba, ki se je pravkar poživila na Jesenicah in ki ima vsa pooblastila, da zaščiti v polni meri tudi planinsko floro. Najstrožje bodo požrtvovalni gorniki zasledovali in kaznovali prekomerno uničevanje in pustošenje gorskih krasot.
Želeti je, da se tudi v tem pokaže visoka duševna kultura našega človeka, ki zna ceniti naravne krasote. Prepričani smo, da bo sleherni, ki ljubi planinsko cvetje, naredil vse, da ga zaščiti, kolikor pa to nismo v stanju narediti mi sami, pa bodo to storili ljudje iz gorske varnostne službe, ki bodo storili vse, da v največ ji meri zaščitijo krasoto naših gora.
Proč z vsemi opozorilnimi napisi, s svojimi dejanji pokažimo, da smo toliko dozoreli, da znamo razlikovati pravo od nepravega in da vemo, kaj in kje je kaj lepo. Če ne, bo treba nastopiti Strožje in v skrajnem primeru celo s kaznijo.
Žuro
Ali
si že poravnal naročnino
?
Tudi otroci bodo igrali tenis
-Teden dni prod teniškim dvobojem Jugoslavija! : ČSR -sio v Pragi prvič v zgodovini tenisa nap-ravi!) poizkus igranja teatra, pri katerem so igrali idtroc:-. Zmanjšali so velikost igrišča za polovico in igrali z lesenimi loparji, vetoda-r bodo v najkrajšem čai:u izdeM-i maidjše loparje1, ki 'bodo iizdelain-i bot -pravi teniški loparji Preizkusili bodo tudi razne teže in velikosti žag, Iki bi bile najprimernejše za talko igro.
23. junij naj pokaže pravilno pot v naši fizkulturi — množičnost in vsestranost!
Judi otPvcJb ie vaJz&u phi p&ovanju
(Iz knjige Darka Prvana: »škola modernog plivanja«.)
Kdor je često gledal tekmovanja v plaivtanju, je gotovo že opazil, k-ako je marsikateri- plavalec pri obratu izgubil prednost, ki jo je imel do obrata. Marsikateri plavalec je zaradi slabega obrati a, že izgubil tekmo. To plavalci dobro -vedo in se zato posebno skrbno pripravljajo v tehniki obrata.
Obrat pri hrbtnem slogu
Posebno važen, pa tudi težko 'izvedljiv, je obrat pri hrbtnem slogu plavanja. To že zla-radi tega, ker je plavalec, ki je pred obratom obrnjen s hrbtom proti steni, od katere se bo moral pono-vno -odriniti, v zelo neugodnem položaju. Pravila namreč
pod gladino vode, pri čemer ostane v hrbtnem položaju, vdihne, nakar potisne gla-vo in zgornji del trupa nazaj v vodo za približno 45° proti površini'. Plavalec je sedaj ves P°° vodo, toda še vedno v hrbtnem položaju. Istočasno s tem gibom se noga skrči v koleinu, k: se približa trebuhu. V času, ko Se noge krčijo, se telo že žične obračati. Brž ko se j6 to izv.'šilo, -plavalec hitro prevrže skrčene noge nia-d vodo rta steno, obračajoč s tem obenem Celo pod vodo za 180°. Važno je pri tem, da telo ni pregloboko pod vodo, ker bi bil obm.t sicer izveden -pregloboko v vodi. Da se ta obrat (ki je v svojem bistvu salto nazaj) lažje izvede, pomaga pri obračanju v vodi prosta reka, to je leva, če smo se stene dotaknili z desno roko in obratno. Ko
Plavanje v hrbtnem slogu. Slika
določajo, da se plavalec ne sme prej obrniti, dokler se z roko ni dotaknil stene. V rabi sta dvla načina obrata. Pri prvem načinu se plavalec prime za žleb stene in se iz hrbtnega položaja najprej obrne v prsnega in se šele po odrivu ponovno obrne tako, da leži s hrbtom na vodi.
V drugem primeru pa se obrača plavalec tako, da ne prime za žleb, ampak se dotakne z roko samo stene, tako da je ves čas obrata v hrbtnem položi a. jn. Ta način obrata (Kie-ferjev obrat) se lahko izvede nad vodo ali pod vodo.
„Kieferjev obrat1*
Pri -tem načinu obrata, ki ga je iznašel sedanji svetovni rekorder v hrbtnem slogu plavanja Američan Kiefer, se izvede obrat pod vodno gladino. Preden se plavalec z roko dotakne stene, pogleda na njo, da. se bolje pripravi za obrat. Brž ko se z dlanjo roke dotakne zidu nekol ko
je posneta pod vodno gladino.
so se stopala dotaknila stene, je obiia-t končan, roke se za glatvo stegnejo, nateir se takoj odrinemo z nogami. Plavalec je pri odrivu v hrbtnem položaju, ker bi bil sicer diskvalificiran.
Ta način obrata je seveda zelo težak in gta je treba vaditi zelo dolgo časa preden se ga plavalec popolnoma nauči, je pa tako koristen, da ga vsak dober -plavalec morta obvladati, če hoče doseči do>be<r rezultat.
Pri obratu
iiitiiiiiimmimiHmiiMiimiMmiiiimiitmiiiimMimmimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimimiimmimimiiiuimmimmiiiimiimiiMiimHiimiiimiiiiiim
tMiiiiiiimiiiiiiiiMNS
Priprave pred tekmovanjem
-Najboljši počitek pred vsako tekmo je spanje. Zato polagajo tekmovalci na počitek, ki g,a pridobe s spanjem, izredno veliko važnost. Kajti med spanjem se človek ne spočije samo tele no, ampak tudi duševno, posebno še, če je bil spanec globok. Koliko živčne energije in ne samo mišične potrebuje vsak tekmovalec, vedo najbolje vrhfunski športnik', ki so se že borili za zmago v tekmah, kjer so odločevali centimetri.
Na odmor, ki ga pridobe s spanjem, polagajo posebno veliko važnost ameriški lahkoatleti. Ne samo da skrbe za to, da bodo noč pred nastopom spali kar najbolje, am-pan izkoristijo za spanje tud' prosti čas pred samim začetkom tekmovanja. Neposredno pred Startom se zavijejo v odejo, se vležejo v travo in za-gpe. Tako gredo na start popolnoma telesno in duševno sproščeni.
Posebno moram-o paziti, če so tekme dopoldne. V tem primeru ne :.memo predolgo poležavati v postelji, misleč, da se bomo še speči li, ampak moramo zgodaj vstati to pravočasno zaužiti zajtrk, ki ne sime vsebovati težko prebavljivih jedi. Izkušeni tekmovalci navadno niti ne južinajo, da ne bi preobte-a'-ti svojega želodca. To je posebno važno za tekače in skakalce, manj pa za metalce. Na vsak način je treba jesti vsa-j tri do štiri ure pred začetkom tekmovanja. Posebno malo naj se zaužije tekočin.
Pred -začetkom tekmovanja naj tekmovalec ne postaja po nepotrebnem, ker stanje utruja. Važno je tudi, da pride tekmovalec na igrišče pravočasno, da pregleda svojo opremo in da se pripr-avf za tekmovanje. Brez ogrevanja ne bo dosegel velikega uspeha. Telo se mora za tekmo pripraviti, vendar je treba paziti, da ne bo ogretje ne preveliko, ne premajhno, ker oboje lahko škoduje. Živčni tekmovalci potrebujejo manj Ogrevanja kot hladnokrvni. Ogrevati se pravi pospešiti krvni obtok -in pripraviti na ta način telo za napore tekmovanja. Meti in skoki potrebujejo manj ogrevanja kot teki. Nat bolj se morajo ogrevati srednje- in dolgoprogaši. Nikakor
pa se ne smejo preveč napenjati in izčrpav-a-ti, ampak morajo enakomerno zaposliti vse dele telesa. K-tej ogrevalni telovadbi spadajo počepi, predkloni in zakloni, sukanje ramen v zvezi z lahnim tekom itd. Če je hladno vreme,- se morajo pred tekmovanjem mo-čno ogreti tudi roke, posebno pri metalcih, skakalcih ob palici in sprinterjih. Skakalci morajo opraviti tudi nekaj skokov, ne da bi se utrudili. Ti skoki Imajo predvsem namen regulirati daljino zaleta.
Vire navedene priprave pred tekmovanjem so izredno važne za vsakega tekmovalca, ker v veliki meri vplivajo na uspeh.
mimmimiiimmiimmimimmmiiimiiiiiiiimmtiiiiiimmmniiinmmmimimiimiiiiNimiiii*
Novi rekordi lahkoatletinj
Na lahkoatletskem mitingu v Subotici sta z lanskega državnega prvenstva v Zagrebu poznani la-hkoatletinji Varmuža in Madjar dosegli dva nova državna rekorda in sicer v skoku v daljino in teku na 80 m čez zapreke.
V	skoku v daljino je Varmuža skočila 4,92 m daleč, na 80 m čez zapreke pa je Madjarova tekla 13,6 sekund. Poleg tega je Varmuža pretekla 60 m v 8,2 sekundah, Madjarova pa v 8,5 sek.
V	tekmovanju moških „e Horvat pretekel 100 m v času 11,4 sek., Tud ji je skočil v višino 175 cm, Ševčič pa v daljino 5,76 m.
Ameriški teniški igralci za Davisov pokal
Ameriški teniški igralci, ki -imajo do polfinala v tekmovanju za Davisov pokal za nasprotnika samo Filipine, bodo odigrali to tekmo 14-15. in 16. junija v St. Louisu. Re' prezentanco USA bodo predstavljali Parker, Schroeder, Talbert ib Mulley. Najboljši igralec Krame1" ne bo nastopil v tekmi s Filipine’’ ker bo zastopal USA na teniškem turnirju v Wimbledonu.
pAi/o teksncMHje
V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je bilo na igrišču Partizana in Svobode v Ljubljani prvič izvedeno tekmovanje v vseljudskem peteroboju, v katerem je tekmovalo 638 mladincev in mladink. Številka sicer ni tako visoka kot bi želeli, toda če pomislimo, da je bi-!p to prvo tekmovanje te vrste, moramo biti s številom nastopajočih vsekakor zadovoljni.
Kaj nam je pokazalo tekmovanje ?
Predvsem, da se moramo v organizacijskem pogledu za množična tekmovanja še bolj pripraviti, da bodo potekala še hitreje kot so, čeprav so posebno na igrišču Svobode, kjer je bilo dovolj solnikov, razen v skokih v višino, potekla v skoraj rekordnem času. Tekmovanje je znova potrdilo, da je med mašo mladino zelo veliko zanimanje za fizkulturo, veliko nadarjenih tekmovalcev in da bomo iz takih množic najlaže dobili dobre vrli unske tekmovalce in tekmovalke. Prav pogosti so bili primeri, da so tekmovalci in tekmovalke, čeprav se do sedaj še niso bavili s fizkulturo, dosegli v nekaterih panogah majvišjo normo. Najslabši uspehi so bili doseženi v tistih panogah, ki zahtevajo od posameznika naj-
v vseljudskem peteroboju v Ljubljani
več tehničnega znanja, to je predvsem v metu krogle in v skoku v višino. Opaziti pa je tudi bilo očitno premoč nekaterih zavodov, ki jo ne smemo iskati nikjer drugje kot v nezadostni pripravi nekaterih fizkulturnih učiteljev, ki niso smatrali za potrebno, da bi svoje učence seznanili vsaj z najpotrebnejšim znanjem o tehniki teka, skokov ali metov. Lahko pa smo prepričani, da bo to tekmovanje v bodočnosti še v večji meri zajelo široke plasti naše mladine in jo pritegnilo v fizkulturo.
Najboljše vrste in najboljši tekmovalci
Največje dosegljivo število točk za posameznika je 50, za vrsto pa, ker šteje vsaka vrsta 6 tekmovalcev, 300 točk. Med mladinci v skupini B jih je doseglo sedem najvišjo normo 50 točk. To so bili: Hohnjec (Tehn. srednja šola), Ciuha (Edinost), Magušar (Krim), Rožman (I. drž.), Cergol (Univerza) in Rus (I. drž.). Od vrst pa je zmagal v tej skupini II. letnik Srednje tehnične šole, ki si je priboril 289 točk, drugi je bil VI. c razred I. državne gimnazije. V skupini A pa je zmagala vrsta V. razreda II. državne gimnazije, ki si je priborila 282 točk. Drugi je bil V. razred I. državne gimnazije, ki si je priboril 271,5 točke. Najboljši posameznik v skupini A je bil Kovač (II. drž.), ki je dosegel 50 točk, drugi pa Wagner Franc (I. moška realna gimnazija), ki je dosegel
49.5	točke.
V mlajši skupini deklet so bile najboljše Jakominova, Babnikova (obe Trgovska akademija) in Zupančičeva (II. ženska gimnazija), ki je dosegla najvišjo normo 50 točk. Med starejšimi dekleti (skupina B) pa sta bili najboljši Glava-čeva (Drž. učiteljišče) in Skzoin-škova II. ženska gimnazija, ki sta dosegli najvišjo normo 50 točk. Od vrst pa sta bili v tej skupini najboljši ZMS Galjevica (FD Krim),
240.5	točke, in I. ženska realna gimnazija, 229 točk.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiiiiiiimiiimiiiii m im miii
mili iiii n iiiiimiim n milili n umil n mi ih ih m niiin* i*1 * minuli1 n iiiiiiiiiiiiimimiiiiiHi nun
Nogometna nedelja na stadionu ..Železničarja"
V	neieljo smo imeli priliko videti na igrišču Železničarja v šiški vrsto nogometnih dogodkov.
Rezerva Železničarja iz Maribora je premagala rezervo ljubljanskega Železničarja 3:0 (1:0).
V	drugi predtekmi je mladina trboveljskega Rudarja v dopadljivi borbi porazila mladino Storžiča iz 'Kranja z rezultatom 5:0 (2:0). Ugajala je zlasti obramba in leva stran napada Trboveljčanov, ki so -se tako plasirali v finale za naslov mladinskega prvaka Slovenije.
Mladina Svobode je z zmago nad mladino mariborskega Železničarja z 2:0 (1:0) postala drugi finalist za isti naslov. Napeta borba, ki smo jo z veseljem gledali, je bila najlepši in najzanimivejši del popoldanskega sporeda in je po brzi-ni in tehniki ter volji do zmage, ki sta jo pokazali obe strani, prekašala borbo prvih moštev. Dasiravno ! je Svoboda dosegla oba zgoditka iz I prostih strelov, je njena zmaga po-polnoma zaslužena.
Zaslužena zmaga
mariborskega Železničarja
Železničar M : Železničar L 2:1 (1:0)
Kot četrti par sta nastopili prvi 'moštvi ljubljanskega in mariborskega Železničarja v borbi za prvenstvo v slovenski ligi, v postavah : Železničar Mb: Fišer — Fran-geš, Rafold — Križan, Štiftar, Kanič — Fišinger, Kovačič, Krasnik, Pocajt, Rajniger. — Železničar Lj.: Razbornik — Aljančič- Sočan I. — Košenina, Pile j, Sočan 11. — Šibenik, Cesar, čenč, Brodnik, Stadler.
Igra je pokazala tako malo pozitivnega, da so gledalci, bilo jih je kakih 700, na koncu nejevoljni zapustili prizorišče dogodkov. Obe ■enajsterici sta zaigrali izredno slabo. Zlasti Ljubljančani so delali neprestano prav začetniške napake, n tehniki ni bilo videti niti sledu, Pravilno podajanje je bilo skorajda izjema. Pri gostih je še najooij Pgajala srednja vrsta, na račun katere gre njih zaslužena zmaga.
Od domačih ni bil, dasiravno so Nastopili v najboljši postavi, dober Pihče. Zanimivo je bilo gledati na-Pad, ki je igral brez vsakega siste-Pra. Desna zveza se je podila za z°go nekje v ospredju, leva je pra-tilno hodila po žogo nazaj, srednjega napadalca ni bilo nikjer, prav tako ne levega krila; desno krilo 'Se je še najbolj trudilo. Celo Pilej Se v slabi okolici nikakor ni mogel ^najti, rešil pa je v drugi polovici dva sigurna gola.
Gledalci so glasno godrnjali in iskali vzroka slabemu nogometu.
Igra, ki smo jo videli je bila pač na nivoju provincijalnega nogometa.
O poteku ni kaj posebnega povedati. Tekma se je končala z zmago Mariborčanov 2:1 (1:0). Res, da sta oba gola gostov padla iz slučajnih položajev po krivdi domače obrambe, vendar so Mariborčani po poteku igre zmago zaslužili.
Sodnik Macoratti je bil v presojanju grobosti mnogo preveč popustljiv.
„D. Lendava" — ..Olimp" (Celje) 2:1 (0:2)
Svojo četrto in zadnjo tekmo na domačem igrišču je enajsterica iz Lendave prav tako kakor vse prejšnje odločila v svojo korist. Tokrat so bili gostje v Lendavi igralci celjskega »Olimpa«, ki bi se mu skoraj posrečilo odnesti iz Lendave neodločen rezultat, kajti šele v zadnji minuti so domačini iz prostega strela d:segli vodilni gol. Obe enajsterici sta predved-i lepo igro. Tekmo je vodil dobro im objektivno sodnik Erlich :z Ljubljane.
Prvenstvena tabela je zdaj takšna:
Lendava	4	4	0	0	9:3	8
Železničar (Maribor)	4	2	11	6:5	5
Železničar (Ljubljana)	4	2	0	2	6:5	4
Rudar (Trbovlje)	4	1	0	3	5:7	2
Olimp (Celje)	4	0	1	3	3:9	1
ZAGREBŠKA ŠPORTNA NEDELJA
Crvena zvezda (Beograd) : Metalac (Zagreb)
1:1 (0:1)
SVOBODA MLADINSKI PRVAK
SLOVENIJE V NOGOMETU
V ponedeljek popoldne sta nastopili v finalni tekmi za naslov slovenskega mladinskega prvaka enajsterici Rudarja iz Trbovelj in ljubljanske Svobode. Mladina Svobode je z zasluženo zmago 3:1 (2:1) postala mladinski prvak Slovenije in prejela prvenstveno zastavico. Fantje so zaigrali dobro in so upanje našega nogometa. Vse dosedanje tekme so z visoko razliko v golih odločili v svojo korist.
Moštvo Svobode, ki nas bo tako zastopalo na državnem prvenstvu, sestavljajo: Počkar — Narobe II, Urbanc — Mravlje, Fugina, Snoj — Hanžič, Šalehar, Podobnik, Els-nar, Narobe I.	Btt.
Nogomet v Mariboru
Zaradi odpovedi FD Celja, ki bi moralo igraiti prijateljsko tekmo s FD Mariborom, je ib. la odigrana le mladinska prvenstvena tekma Maribor : železničar, ki je bila preložena na dopoldne.
Bita je to važna igra, ki je odločala prvaka okrožja, ki bo sodeloval pri tekmovanju za prvenstvo Slovenije.
Takoj, v začetku igre železničarji onergično napadajo in se jim kmalu posreči doseči gol. Sedaj postane tudi Maribor živahnejši ter doseže po Laistnem golu železničarja izenačenje. Maribor :grai le s 3 napadalci, ker zvezi stalno podpirata isvoje krilce: železničarji so požrtvovalnejši in imajo tudi nevarnejšo vrsto. Iz gneče pred vrati Maribora doseže srednji napadalec drugi gol za svoje barve. V drugem polčasu valovi igra iz polja v polje ob rahli premoči železničarja. Nobena stran pa ne more doseči odločilnega gola. Ker je prva tekma med obema nasprotnikoma končala z zmago Maribora 1:0, je skupni uspeh 2:2.
Tudi podaljšek ni prinesel nobene odločitve, navzlic temu, da je bila zaradi faula diktiramia. 11-metrovka proti Mariboru, ki pa jo nervozni . trelec železničarjia zastrelja.
Druga polovica podaljška je prinesla energične napade Maribora, ki ima več prilik, toda nobenega strelca.
Cpaziio se je precej pomamjklj.vesti obeh moštev, ki kažejo, da njihova vežba ni smotrna.
Za določitev prvakai okrožja bo med obema meštvoma odigrana nova tekma.
Ustanovitev aktiva v Zg. Hudinji
V torek 21. maja je bil v prostorih krajevnega LO v Zgornji Hudinji ustanovni občni zbor fiz-kulturnega aktiva FD Olimpa, katerega se je udeležilo nad 50 fiz-kulturnikov, predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, predstavnik okrožnega fizkulturnega odbora tovariš predsednik Jug in predstavnik matičnega društva tovariš Urbančič.
Poročilo o delu pripravljalnega odbora je podal tovariš Lojze Čre-pinšek, nato pa je spregovoril tov. Jug o fizkulturnih aktivih in vseljudskem peteroboju. Za tem je tov. Urbančič želel uspehe novemu aktivu in obljubil vso pomoč matičnega društva. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen tov. Bogo Frančič, za sekretarja tov. Matilda Pavčnikova, za odbornike pa tov. Hrastnik, Markič in Dobrišek.
28. maja je bil v Spodnji Hrušici ustanovni občni zbor fizkulturnega aktiva. Občnega zbora se je udeležilo lepo število fizkulturni-kov, predstavniki oblasti in tov. Urbančič v imenu matičnega društva, ki je navzočim pojasnil namen fizkulturnega gibanja in pomen fizkulturnih aktivov ter obljubil vso pomoč matičnega društva.
Prvenstvo VCSPS v težki atletiki
12. maja se je v fizkulturnem društvu leningrajskega Doma oficirjev začelo prvenstvo VCSPS v težki atletiki. Na tekmovanju je nastopilo 85 dvigalcev uteži, 123 boksarjev in 102 rokoborca. Prvi dan je nastopilo 52 boksarjev. Skoraj vsi tekmovalci so izdržali hiter tempo samo v prvem in drugem krogu, dočim je v zadnjem hitrost akcij močno popustila, v čemer je vzrok nezadostna fizična pripravljenost. Nekateri tekmovalci so tudi poskušali zmagati v čim krajšem času, pri čemer so riskirali, da bodo sami hitro poraženi.
Posebno sta se izkazala Cima-kuridze in Jarkov. Prvi je v 40 sekundi knock outiral Nedavnega, drugi na že v 50 sekundi Popova. Najboljši vtis sta zapustili moštvi Daugava in Kalev.
V	sredo- 5. junija je v Zagrebu gostovalo nogometno moštvo beograjske Crvene zvezde, ki je odigralo v okviru Mladinskega tedna prijateljsko tekmo proti domačemu Metalcu. Zaradi delavnika je prišlo na igrišče
Pobjede« gledat odlične Beograjčane komaj 3000 gledalcev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, (Popovič), Petrovič, Djajič, ICaša-nin, Krstič, Tomaševič, Mitič, Jerzer-kič, Atanackovič, Horvatmovič, (Savič).
Metalac: šlmunič, Dubravčič, Majerič, Pukšec, Duh I, Cvetan, Pilko, Švast, Gruškovmjak, Petrovič, (Bu-šič) Canjuga.
Pretekla še ni ena minuta igre, ko so bili domači že v vodstvu. Prosti strel s 35 m je Cvetan oddal Pukše-cu, kateri je silovito streljal, žoga se je odbila od dolnje vratnice, a Petrovič (M) jo je v naletu potisnil v nasprotni ogel. Gostje preidejo v protinapad ter nevarno ogrožajo vrata Metalca. Tudi v naslednjih 10 min. je C. Z. stalno v napadu, toda obramba domačih, na čelu s šimuničetm, odvrača vsako nevarnost. — Okoli 20. min. se je Metalac nekoliko osvobodil pritiska gostov. Najbolj razburljiv dogodek tekme je bila gneča pred vrati Metalca v 29. min., ka-tere je tudi to pot rešil šlmunič. Že minuto pozneje se šimunič pogumno vrše pod noge Tomaševiču in še enkrat reši svoje moštvo. V zadnjih 10 min. prvega polčasa vzame Metalac končno igro nekoliko v svoje roke.
V	drugem delu igre Metalci skušajo takoj od začetka zvišati rezultat, toda streli Canjuga in Švasta v
2.	in 3. min. gredo previsoko. V 9. minuti šimunič s težavo obdrži nevarno žogo, poslano po Tomaševiču. Igra je postala bolj živa in včasih celo preostra. V 19. min. sodnik izključi Mitiča zaradi prigovora. Sledi 15 min. odlične igre Metaičevega napada. Vrsti se udarec za udarcem, toda žoga ne najde pot v mrežo. V zadnjih minutah igre pridejo gosti dokaj poceni do izenačenja. Krstič je poslal visoko žogo pred vrata Metalca, Jerzerkič jo je prisebno oddal nepokritemu Tomaševiču, kateri jo mimo presenečene obrambe pošlje v levi spodnji kot 1:1.
V	nedeljo 9. junija sta obe moštvi igrali povratno tekmo v Beogradu. Gostje so bili ojačeni z nekaterimi igralci Dinama. Rezultat se je glasil 2:1 v korist Crvene zvezde, do polčasa je bilo stanje 1:1.
Največjo aktivnost kažejo gorenj1-ska društva in Borec ilz Ljubljane. Dne 28. -aprila sta bili dve prireditvi n sicer v Kranju namizno teniško prvenstvo gorenjskega Okrožja, v Ljubljani pa medlmeAni dvoboj Ljubljana - Zagreb. Okrožnega prvenstva v Kranju ®o se udeležili! vsi igralci iz Kranja, Jesenic, Radovljice n od drugod, kjer jim je trenutno mogoče gojiti te panoge. Turn,ir ij,e bil dobro organiziran iln je dal naslednje rezultate: moštva: 1. Storžič (Kranj),
2.	J. 'Gregorčič (Jesenice), 3. FD Radovljica; moški posamezno; j. Strum-bel Lojze (J. G.), 2. Remic (S). 3.—4. Ahačič J. (S) in Novak (R); žensike posamezno; 1. Bedenk Tanja (S), 2. Štrumbel Milica (J- G.), 3.—4. Aljančič M. in Lmn Boža (obe S.). Omeniti je treba, da n; nastopila najboljša igralka Urbarljeva. Naraščaj posamezno; 1. Brezar, 2. Rebolj St., 3.—4. Petrovič in Modrijan (vsi S). Deca posamezno; 1. Brezar M., 2. Gramat-č:kov, 3.—4. Rebolj D. in Kosmač (G). Moški pari; 1. Novdk-Rebolj, 2. Ahačič I.-Remic,	3.—4. Modrijan-
Ahač;č II. in brata Štrumbel. Ženske dvojice; 1. Bedenk-Aljančič, 2. Luin-Š trombe! M. Mešani pari: 1.—3. si dele Aljančičeva-Remic, Štrumiblova-Strumbel L. in Bededkiciva-Rebolj St.
Isti dan je bil odigran v Ljubljani prvi medmestni žensk) dvoboj- Ljufo-Ijana-Zagrefo. Prireditev je bila na Tabora, ki ji je prisostvovalo precej gledacev. Rezultat 5:1 za Zagreb je b-iil nedvomno previsok, ker so bile piemaganke enakovredne nasprotnicam. Za Ljubljane so igrale: Muči-čeva, Strojnikova in Zubaličeva, Zagreb pa so zastopale: Žabči-čeva, Ko-n-onenko-va in Cindričeva.
-Naslednjega -d-ne so odigrale Zagrebčanke še dvoboj proti Kranju v Kranju. Rezultat je bil 5:3 za Zagreb. Kranj so zaAopale: Uibarjeva, Aljančičeva -in Bedenko-va, Zagreb ipa iste. Izkazala se je tu Ur-barjeva z zmagami nad prvakinjo Zagreba Žalbčičevo in Cindričevo.
1.	maja- sta se v okviru proslave praznika dela sestali na Jesenicah v medmestnem dvoboju Jesenice in
Edina nogometna tekma za hrvat-sko nogometno prvenstvo je bila 9. junija na S-ušaku, kjer sta se srečali domače Jedinstvo in zagrebška Lokomotiva. Zmagali so gostje z rezultatom 3:0 (1:0). S tem se je moštvo Lokomotive začasno povzpelo na n. mesto.
Plavalne fekme na Savi
V nedeljo 9. junija je priredilo ZOFD Mladost v svojem bazenu na Savi plavalno tekmovanje v korist Mladinskega tedna. Sodelovali so najboljši zagrebški plavalci in plavalke, kot gostje pa so nastopili Pelhan (Udarnik-Ljubljana), Bar-bieri (Dubrovnik) ter nekaj primorskih plavalcev. Doseženo je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. Spored tekmovanja je bil naslednji: 100 m tovarišice, kjer je šuperina premočno zmagala z rezultatom 1:18.4 (prvih 50 m je preplavala v 35.4).
Na 100 m prosto za naraščajnike je zmagal Meniga v izbornem času 1:14.3. Vidovič je v naslednji točki 200 m prosto zmagal brez težave v dobrem času 2:33.3 (prvih 100 m je preplaval v 1:04.2). Naslednji dve mesti sta si priborila brata Mislav in Marjan Stipetič (oba naraščajnika do 16 let) v za njih zelo dobrem času 2:35.0 ter 2:35.1 V naslednji točki je na 200 m prsno zmagal Barbieri iz Dubrovnika v času 2:59.3. Prvih 100 metrov je preplaval v 1:22.8 (prvih 50 m je plaval v metuljčkovem a ostalih 150 v klasičnem slogu). Drugi je prispel na cilj štigler v času 3:05.8, tretji Kos 3:12.5. Na 100 m prosto za mlajše naraščajnike je zmagal v času 1:15.1 Ravnik, kateremu je bil to prvi javni nastop.
Mira Korpesova je z rezultatom 3:19.1 v naslednji točki na 200 m prsno za tovarišice dokazala, da bo v letošnji sezoni dosegla še lepe uspehe. Prvih 50 m je vzdržala v metuljčkovem slogu, polovico proge je preplavala v času 1:33.6. Druga je bila Peharda v času 3:28.8.
Naraščajniki so za tem plavali na 100 m prsno, kjer je zmagal Jane-kovič v času 1:36.3.
Na progi 100 m hrbtno je zmagal Pelhan (Udarnik-Ljubljana) v času 1:14.7. Zagrebško občinstvo je občudovalo skladno plavanje simpatičnega gosta, posebno po je navdušil z odličnim obratom na prvih 50 m, katere je preplaval v času 34.6. Sledili so M. Stipetič 1:20.4) Tanfara 1:22.7,	Ivan Snoj.
Kranj. Rezultat 7:2 za, Kranj. Odigrane so bile tri igre maši uh posamezno, v katerih je zmaga-l Kranj 2:1 (Ahačič I. je premagal Štrumfola-L. 2:1), nadalje tri mladinske igre, ki a o ne končale s 3:0 za Kranj, 2 dvoboja -dece (1:1) ter en mešani par z zmago Kranjčanov. Za Jesenice so nastopili: Štrumbel Lojze, Zdravico in Milica, Božič, Čebulj I. in II., Komac in Jeran ter Kranjčani Ahačič
I.	in II., Novak, Urbar Nada, Brezar, Rebolj St. i;n D. Modrijan ter Gra-ma-tčikov.
Od 4. dio 5. maja je priredil v Ljubljani FD Borec propagandni turnir, na katerem so sodelovala slkaro vsa sloveniika društva. Uspehi so bili naslednji: moštva; 1. Krim, 2. Železničar, 3.—4. Borec im Udannjk. v zma-gova"nem moštvu je g ošroval Štrumbel z Je enic. Ženske posamezno: l. Urbar Nada, 2. Strojnik Cirila, 3.—4. Bedenk I. -in Pogačar M. Naraščaj posamezno; l. Podobnik Sandi, 2. Štrumbel Zdravko,	3.—4. Luxa in
Bož-č R. Mošk; pari; 1. Štrumbel L.-Stndjmik A.,	2. Boigata-j - Razboršek,
3.—4. Krečič-Recefc in Potočnik-Podobnik. Ženski pari; 1. Urbar-Be-denk, 2. Strdjinik-Pogačar, 3. Zubalič-Geiger. Mešani pari; 1. Urbarjeva-Re-cek, 2. Strojmikova-Stnoj-railk A., 3.-4. Geigerjeva-Krečič in Bedenkova-Bi-foer.
Kot poslednja prireditev v maju je (bil odigran 26. maja na Jesenicah dvoboj Ljubljana - Gorenjska 5:3 ter ženski dvoboj Hrani - Jesenice 3:0. Proti Ljubljani so Gorenjci- postavili Štrumfola L., Ahačiča J. in Modrijana, Ljubljano pa je zastopal FD Borec v por-taivi Krečič -D., Recek F. in Blažič S. Po nad v -e zanimivih igrah je proti- pričakovanju Gorenjcev zmagala Ljubljana s 5:3. Škoda, da je bil prostor za igranje pretesen, Iter bi isicer verjetno- Ljubljančani zmagali še bolj izdatno. Kranjčanke, ki so odi.or-aivMe Jeseničanke s 3:0, so bile vsekakor enakovredne in je rezultat Prev! oko izražen. Igrali sla za Kranlj Urbarjeva in Aljančičeva, Jesenice sta -pa za-stopa-li Mesarjeva in Štramu bl-ova.	K. D.
Namizni tenis v mesecu maju
Kljub šestim ranam
je Bojan Polovina izvrsten tekač
V poročilih letošnjih tekmovanj o raznih tekih, srečujemo vse če-šče med zmagovalci ime poročnika Bojana Polovine. Med beograjskimi fizkultumiki je zaradi svojih šestih ran, ki jih je dobil v narodno osvo-badilni borbi ,postal zelo priljubljen.
Bojan Polovina se je rodil 1. 1918. v revni in lačni vasi Krnjevuših pri Bosanskem Petrovcu, kjer je, kakor sam pripoveduje, začel teči. Najprej za ovcami, pozneje pa po prašnih cestah. Svojo mladost je preživel pri graditvah in v rudnikih v Srbiji, Bosni in v Beogradu, kjer je zidal cerkve in palače.
Leta 1941., ko so ustaši pričeli s pokolji v njegovi rojstni vasi, se je pridružil upornikom — partizanom. Najprej se je boril v prvem, potem pa v petem krajiškem bataljonu. V številnih bitkah, od teh v šestdesetih večjih, je dobil šest ran. Prvo pri Gornjem Vakufu v četniški ofenzivi, čeprav je bil ranjen, ni šel v bolnico, ampak si
šampionatu, ki bo septembra v Zagrebu.
šahisti se bodo letos prvič udeležili tudi balkanijade. Konec avgusta se bo jugoslovansko moštvo spoprijelo v Beogradu z najboljšimi bol-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiimimiimiiimMiiimiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiir
Uspehi in spored šahisfov XBXes
Šah je med Slovenci že od nekdaj priljubljen, po osvoboditvi je pa zavzel pravi množični razmah. Zdaj, ko je organizacijsko povezan s fiz-kulturo, ga bomo nedvomno laže usmerjali in dvigali, da bo res izpolnjeval svoje kulturno in vzgojno poslanstvo kot srečna dopolnitev fiz-kulture.
V jeseni se bo pričelo redno, sistematično delo po načrtu, ki ga je sprejela skupščina slovenske šahovske zveze — sedanjega šah. odbora Slovenije. Zlasti bo treba z ustanovitvijo okrožnih šah. odborov povezati vse mnogoštevilne sekcije pri raznih množičnih organizacijah ter jih kot enotno telo primemo pridružiti fizkulturni organizaciji. Toda propagandno in strokovno je že zdaj dovolj zanimanja in lepih prilik.
Zdaj smo v šahovskem brzoturnh -skem tednu (9.—16, VI.), ki naj zaktivizira vse šahi ste širom domovine in da šahovsxe-mu odboru Slovenije o njih pregled. Vsaka sekcija in aktiv naj izvede v svojem okolišu brzoturnir ter pritegne tudi čim več še neorganiziranih šahisfov.
Potem naj ŠOS-u poročajo, kdaj in kje je bil turnir, koliko se ga je udeležilo in imenoma one, ki so dosegli nad polovico možnih točk. Ti najboljši bodo 'ahko pozneje igrali v Ljubljani na velikem brzoturnir ju s kakimi 400 udeleženci
garskimi, romunskimi in albanskimi šahisti. Predvideno je dalje, da se naši najboljši mojstri še letos pomerijo s sovjetskimi šahisti, kakor so se nedavno češkoslovaški; seveda so morali občutiti, da sovjetskim velemojstrom še nihče ni kos — dvoboj Moskva—Praga se je končal z 51 '/•: 20 %.
Potreben je nov kader
Slovenske in jugoslovanske šahiste torej čakajo zanimivi dogodki in težke preizkušnje. Slovenski šah pa ima poleg drugega čudi važno nalogo, da si vzgoji zlasti med mladino nov kader nadarjenih igralcev, da bodo izpopolnili vrste ter nadaljevali s sijajno tradicijo in slovesom slovenskega šaha. Množičnost je za to najboljši porok. Simultanke velemojstrov dr. Vidmarja, Pirca, mojstrov Inž. Vidmarja in Preinfalka ter enega naših najboljših amaterjev Mlinarja proti 93 ljubljanskim šahi-stom za oblenitco OP je odkrila nekaj zelo nadarjenih mladincev.
Ob koncu bi omenili še zanimivi turnir Matičnega krožka, ki je imel po svoji jakosti povsem značaj turnirja za prvenstvo Ljubljane. Zmagal je premočno mojster inž. Milan Vidmar, ki je v sijajni formi; dosegel je 13% točke od 15 možnih. Izvrstno so igrali tudi Mlinar (11% t.), Longer (10%), Germek in V. Slokan (po 9%), medtem ko se prof. Gabrovšek (9 t.) In m. Preinfalk (8 t.) nista mogla zadostno posvetiti šahu. Dobro sta igrala tudi Požar (8. t.) in Omladič (7 t.); oba bi lahko stala celo malo više. Turnir je lepo uspel, trpel je pa precej zaradi tega, ker se je vlekel in je ustvarjal dosti neenake pogoje.
A. P.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.
Lahka atletika v Češkoslovaški
Sparfa je premagala Slavijo s 198:136
je rano samo zavil v srajco in tako srečno ozdravel. Drugič je bil ranjen na Bugojnu, tretjič pri Go-raždah v nogo. četrtič je bil ranjen leta 1945. in sicer aprila meseca trikrat: 7 .aprila je bil v vasi Bap-ska — Novak ranjen v glavo, 19. pri Pletemici in tri dni pozneje je bil zadet v ‘križ. Še sedaj nosi v nogi in v hrbtu drobce granate. Toda kljub temu zmaguje.
Ko se je začelo letos v marcu v JA tekmovanje v krosu, je bil prvi v bataljonu, s čemer se je kvalificiral za brigadno in potem za divizijsko prvenstvo. Bil je vedno prvi in postal armadni prvak na 6 km dolgi progi, čeprav se preje ni bavil z nobeno fizkultumo panogo.
Danes spada med najboljše tekače na dolge proge v državi. Na državnem prvenstvu v krosu, v Zagrebu, je bil 13. Sedaj se pripravlja za »Partizanski marš« in upa, da bo dosegel še večje uspehe kot ita državnem prvenstvu v krosu.
ONTaidc in oddaljenost odfivme deske -sta- .poljubna. Temeljna pel tava je stoja spetno. Skdk se šteje, če je tetitnov-alec z eno ali, obema nogama stopil na d-Sko.
Vl ak tekmovalec sme skakati dvakrat. Velja boljša izvedba.
Pravilnost izvedbe se -oceni do 6 tc|ck. Pri pravilni izvedbi preskoka je v letu trup ulefenjen, lehtji v od-ročenjiu gor, noga stegnjene (ne pokrčene v kolo.iih) in čim bolj raznežene, glava nagnjena nazaj. Dotik čcoze z rekama naj bo le trenuten, to je čim krajši. Doskok je )zvet ti brez prestopanja.
Nalet in odriv brez izvedenega preskoka ise oceni do 1 toičke.
V. Skok v višino z naletom — 135 cm
Skače se čez -letvico (na čez vrvico alg trak) in brez dečke, na poljuben -način. Višina skoka ise meri ‘o-d tal do gornjega roba letvice in sicer na najnižjem mestu.
Vsak tekmovatoc ima pravico do 3 skokov. Velja najboljši skok, pri katerem ni padla 'letvica na tla. Tekmovalec sj, izbere prvo višino sam, vendar je ne t m a pozneje nižati. Ko tekmovalec zapusti;, z obema- nogama tla. se šteje to za skok. Če skoči a'i
preteče šteje za	pod letvica, i e mu -tudi to izvaden ek-ck.		
cm	točk	cm	točk
135 —	10.—	130 —	8
134 —	9.6	125 —	6
133 —	9.2	120 —	4
132 —	8.8	115 —	2
131 —	8.4	110 —	1
Za v-sak cm nižje		se torej	stihije
Dvoboj Maribor : Ljubljana
Dne 16. t. m. bo v Ljubljani velik medmestni dvoboj na 50 deskah med Ljubljano in Mariborom. Ljubljana bo zbrala zastopnike iz različnih sekcij ter s tem dala tudi manj izkušenim a nadarjenim šahistom možnost nastopanja na resnih tekmah.
Sredi maja se je končal turnir za amatersko prvenstvo Slovenije, ki si ga je zasluženo priboril Germek Milan iz Ljubljane z 10% točkami od 12 možtaih. Slede Longer in Omladič po 9%, Slokan 8 točk itd. Udeležili so se ga prvič tudi šahisti iz Maribora, Celja, Kranja In Jesenic. — Prvi trije bodo zastopali slovenske amaterje na polfinalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije, ki se bo pričel 15. julija v Ljubljami. Udeležili se ga bodo poleg vseh slovenskih in hrvatskih mojstrov po trije najboljši slovenski i-n hrvatski amaterji, dva najboljša amaterja iz Bosne in Hercegovine ter predstavnika Jugoslovanske armade. Podoben turnir za vzhodni del države bo v Beogradu. Najboljši iz obeh turnirjev bodo potem s šampionom dr. Trifunovičem in 4 našimi velemojstri igrali na
Ustanovitev fizkulturnega aktiva na Viču
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev na gimnaziji na Viču je ustanovila fizkulturni aktiv prosvetnih delavcev v Ljubljani. Aktiv se bo priključil fizkultumemu društvu Edinosti na Viču. Vodila ga bo tovarišica Joža Trdinova. Članstvo se je vanj vključilo stoodstotno. Gojilo bo orodno telovadbo, odbojko in kolesarjenje. Telovadne ure bodo pričele v sredo 12. t. m. in bodo enkrat tedensko.
Dobremu zgledu naj bi sledile tudi druge podružnice.
V Pragi sta se 23. maja sestali v lahkoatletskem tekmovanju moštvi Sparte in Slavije. Kljub zgodnjemu terminu, ko lahkoatleti navadno še ne dosežejo svojih naj višjih sposobnosti, je bilo doseženih nekaj zelo dobrih uspehov, posebno v skoku v daljino, skoku v višino, metu krogle, teku na 400 in 800 m ter teku 110 m čez zapreke.
Podrobni uspehi tekmovanja so bili naslednji:
800 m:	1. Vomačka (Slavija)
1:59,2 minut, 2. Tlapdk (Sparta)
2:00,2;
krogla: 1. Kalina (Sp) 14,85 m,
2.	Knotefc (Sl) 13,61, 3. Vomačka ml. (Sp) 13,16;
5 km:	1. Diringer (Sp) 16:02,
2.	Po-lesny (Sl) 16:08,2, 3. Herčik (Sp) 16:08,4;
100 m:	1. Paraček (Sl) 10,9;
2.	L&znička (Sp) 10,9, 3. černy (Sp)
11,2;
Skok v višino: 1. Hausenblas (S-p) 1,85 m, 2. Maly (Sp) 1,80 m, 3. Oho-dgra (Sl) 1,80 m;
110 m zapreke: 1. Andel (Sp) 16,1,
2.	Jandera (Sp) 16,1, 3. Blašimsky (Sl) 16,6;
tlisk: 1. Vomačka (Sp) 41,49 m,
2.	Knote-k (Sl) 39,35m, 3. Grau (Sp) 38,47 m;
400m: 1. Lgznička (Sp) 51,5 sek.,
2.	Horecky (Sp) 52,0 sek., 3. Skle-na.r (Sl) 52,2 sek.;
daljina: 1. Fikejs 6,99, 2. Tyller 6,68, 3. Kuby 6,43 m;
skok ob palici: 1. Maly 3,55 m, 2. štepanek (Sp) 3,55m, 3. Halman (Sl) 3,40m;
kopje: 1. .Kiesewe-ter (S1.) 54,91 m, 2. We-ber (Sl) 50,79m, 3. Kučera JAp) 48,89 m;
1500 m; 1. Vomačka (Sl) 4:18, 2. šašek (S-p) 4:20,8, 3. Kočan (Sl) 4:21,0;
4 x 100 m:	1. Sparta 44,5 sek.,
2. Slavija 44,8 sek.
Ker sta Slavija in Sparta najmočnejši lahkoatletski društvi v ČSR, lahko presodimo po teh uspehih moč češkoslovaške lahke atletike.
Illl!llllllllll!lll!ll!ll!llll!ll
lilllllliillllilllllllllllllllllllllllillllllllllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIlllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllilllilllllllllllllllUlllllHIHIIH
Jadralstvo kot šport
Namen vsalkega športa je, da -vzgoji mladino telesno, duhovno- in kulturno.
V	tem pogledu zavzema jadralstvo važno mesto. Vsakodnevno delo na svežem zraku, na soncu, redno delovanje organov pri prevažanju letal, štart-anje, vzpenjanje čez brda in podobno, v-e to so stvari, pri katerih se telesne moči krepijo.
V	duhovnem pogledu razvija jadralstvo pri mladini številne vrline, krepi značaj, ustvarja tovarištvo, požrtvovalnost, samozadržanje, disciplino, občutek odgovornosti.
V	pogledu kulturnega napredka ima jadralstvo zelo važno vlogo, ker privede mladino do najvišje tehnike a vi jaci-je. V zvezi s tem vpelje človeka v zelo važne tehnične komplekse, kot meteorologijo, aerolo-gijo, klimatol-ogijo, kemijo, fiziko, naravoslovje, etnografijo, aerodina-
miko, mehatniko ih še mnoge druge. Poleg tega obravnava razna praktična vprašanja v a vljertjtu, kot n. p-r. mizarstvo, ključavničarstvo, tapetništvo in še droga.
Važno je tudi to. da imajo pristop k jadirafetjvu visi oni, ki se zanimajo za to panoigo, brez razlike na spol ali starost. Tu lahko prpomnimo, da so imeli v stari Jugoslaviji pristop k »Aeroklubu« samo »izvoljeni«. Preprest človek ni imel dostopa k tej organizaciji, pa če je že b'1 član, je lahko samo plačeval ali pa bil agilen »pri delu«. Danes pa smo v času, ko velja pravilo: »Delu čast in oblast!«
Iz vsega navedenega je razvidno, da je jadralstvo zelo važen faktor v ustvarjanju -zdrave, odporne in kulturne mladine. Zato izkoristimo izrek: Naš je zrak in nebo, zato ga moramo obvladati! Krašovec Tone.
Vaje za tekmovanje v orodni telovadbi
Nadaljevanje
0.	4 točke.
Mladinke:
1.	Obvezna prosta vaja:
Temeljna postava: stoja spetno — priročl-ti, dl. -not. Takt 4/4.
I.	1. predr-očiiti, dl. dol,
2.	vzpon — veliki bočni krog dol do vzročenja, dl. na-pret,
3.	i ipon — z loko-m naprej opora čepno med rokama,
4.	vzravnava — odročiti, dl. dol.
II.	1. z desno veliki čelni lok dol do
vzročenja, dl. not (d. drža),
2.	Izpad z demo vstran — dd-ročiiti, dl. dol,
3.	z lev-o veliki čelni lok dol do vzročenja, til. not (d. drža),
4.	odigib v levo — o-dročiti, dl. deli.
III.	1. s prisunom de:ne vzpon spol-
no — zaročiti, -dll. -gor (telo uLeftenjeno),
2.	i.Pon, prednožiti levo visoko
—	predročM, dl dol,
3.	-stoja iizitiopno z levo naprej
—	odročiti gor, dl. naprej,
4.	s prisunom desne sloj,a spet-no, predklon globoko — po najkrajši poti predročit;,, dl. nazaj (pn.iti ise dotikajo ta;).
IV.	1. v-zkl-cn, stoja izstopno z desno
naprej — predi:očiti, -dll. dol,
2.	zaročiti, dl. nazaj,
3.	l/l obrat v levo v stoj-o zaneteno z desno) — skozi pred-ročenlje vzroči-ti, dl. not pred oibrat-cm,
4.	is pritunom desne stoja spet-no — z zasutem dlani ven slk-ozi odročen;e prircč.ti, dl. not.
Pri tekmovanju se prosta vaja izvaja dvakrat. Ocene za pravilnost izvedbe:
I.	takt 1 točko,
II.	tekt 2 točki,
Til. takt 1 ;n Pol točke,
IV. takt 1 jn pot točke, skupaj 6 točk.
II.	Gred (30 do 40 cm visoka, 10 cm široka):
-Tems-lljna postava: sit,oj a ibečno na začetku gredi-, -desni točk k gredi-:
1. 1. vstop z desno na gred v stojo zaneteno z levo — odročiti, dl. dol,
2. »in« dva koraka naprej v vzponu (1. -d.) — s čeLnm lo-
kem dol skozi priročenje vročiti d. pred 1., dl not,
3.	s toja- izstopno z l-evo naprej V vzponu — ddroči, dl. naprej-
4.	-opora čepno, predklon glave, prsti rdiš se dotikajo gredi (tehta iclb koilenu),
II.	1. vzlclcn glave, vzravnava v stojo zanožno z desno, zaklon — z zasij tem dl. ven fkozi za" ročen je odroči-ti, -dl. gor,
2.	vzklcči —vzroč.-ti, dl. naprej,
3.	—• 4. zancteiti vi-acko desno,
predklon vodoravno — slmzt piredročenje in priročenje od-rečiti, -dl. dol (-razovka-),
III.	1. vzkl-on, posk-ck izstopno z de-
sno naprej, prednožno v krčiti levo — skozi priročen je pred-ročiti, dl. dol,
2. poskok izstopno z levo naprej, prednožno škrčiti- desno-— skozi priročenje odročiti? dl -dol,
3 r-toja izstopno z -desno -naprej — Kkotzi priročenje vzročitt.-,, dl. naprej,
4.	1/1 obrat v levo v stojo zanožno z -desno — odročitii, dl-ger,
IV.	1. zib počepno — z J-okom gor
ekozj vzrečenj-e in predroče-nlje zaročiti, dl. gor,
2.	sesltek v desno uleknjeno — tkozi predročenj-e odiroči-tr gor, dl. naprej,
3.	doifcck v -počep — predročiti, dl. dol,
4.	vzravnava v stojo spetno —-priroči-ti, dl. not.
Vsi gibj so spojeni, prsti rok .n •nog etegnjoni (ne sproščeni). Ocene za pravilnost izvedbe:
I. taki: 1 točko,
II. tal;t: 2 -točki,
III.	takt: 1.5 -točke,
IV.	takt: 1.5 točke.
Skupaj 6 točk.
Ill./a Krogj v gugu:
1.	s tretjim pred-gugom 1/1
icibrat v -desno............
2.	v predgugu 1/1 obrat v
levo........................
3.	-predgug, v zaigugu zgiba
4.	v predgugu vi s — v za-
gugu -seskok u-leknjeno .	2	„
pravilnost itkupaj 6 točk
III.	/b Bradlja dvcvišinaxa (višja lestvina -dosežna, nižja lestvjna 80' cm nižje).
Temeljna postava: -stoja > ipet-no za bradljo, s čslom k višji lesitvini:
1.	nadpriijem, z odrivom so-n-ežno, premah skrčno obano-žno -naprdj v vis ležno prednožno -na nižji
la 'tvinj...................1 točka
2.	z drugim odrivem vzmilk spredaj v vzPciro na višji-
lest vini za rok-: m-a ...	2	„
3.	-odročiti — zanoe ti (telo
uleknj-ema).................0.5 „
4.	s preprijemom desne na nižjo jestvino % olbrata v 1, jn zalkoleb, v predko-lebu predn-ožba v des.no 2
pravilnost l kupi j 6 točk
IV.	Preskok čez kozo vzdolž (110 cm visoka, -navadna odrivna ds ka 10 cm vis.) z nalebrto na-zn ožita.
Vse ostalo velja enako kot pri mladincih.
V.	Skok v višno z naletom 115 cm.
Velj-a enako kat pri milad.-ncih.
1	točka
1 „
2	„
cm		točk
115	—	10
114	—	9.6
113	—	9.2
112	—	8.8
111	—	8.4
110	—	8
105	—	6
100	—	4
95	—	2
90	—	0
Za -vlak cm	nižje	se t<
W:W: ZVEZINI RAZGLASI
■X#t:
OBJAVA TEKMOVALCEM V OBODNI TELOVADBI
FZS je določila za tekmo v orodni telovadbi v Zagrebu dne 15. do 16. t. m. sledeče tekmovalce in tekmovalke:
Vadnov Jože, Janež Karol, Jeloč-nik Marjan, Grilec Konrad, Wild-man Oto, Strgar Miloš, Kokot Slavko, Petač Mirko, Oman Franjo, Oblak Ignac, Vitek Gvido, Lesjak Franjo, Primožič Tošo.
Rupnik Lidija, Gerbec Vida, Zorko Majda, Marinček Dana, Klerin Marjanca, Kovačič Milka, Teršek Marija, Malkovec Ruža, Lorger Ljubica, Černič Staža, Podgornik Zdenka, Jerman Draga, Lešek Sta-
nislava, Gustinčič Ema, Koršič Mi-leva, Pribošek Ančka.
Za sodnike so določeni tov. Pristov Janez, Zupančič Neli, Ing. Kaučič.
Vsi navedeni odpotujejo z vlakom v petek 14. t. m. in sicer ob 10. uri z Jesenic, ob 13.45 iz Maribora, ob 15.44 iz Celja in ob 14. uri iz Ljubljane ter se snidejo v Zidanem mostu.
Opremo, ki sestoji iz belih telovadnih majic, belih dolgih oziroma kratkih hlačk, ter belih copat, prinese vsi s seboj. Posebej opozarjamo na bele telovadne copate, ki jih mora imeti vsak brez izjeme.
Glavni odbor FZS
vMagcT
V športni rubriki nekega časopisa smo čitali, tla je v Ameriki največ poškodb na športnih tekmah dobljenih pri igranju košarke. .. ?
0.4 točke.
Fizkulturna zveza Slovenije.
TUDI PRI NAS BI BILO TAKO ...
ČE BI DOVOLILI
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Glavni urednik Zdenko Vahtar.