Štev. 22. Cena ednoga drobca 60 fil. 30. Maja 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje Trojstvo. Troje, kaj vküp sliši, zovemo trojstvo. Materi, štera naednok porodi troje dece, pravimo, da je trojčeti porodila. Oča, mati, dete, to troje tvori familijo, rodovino. Vlada, podložniki, zemlja, kje prebivajo, so država, dühovni pastir, farniki i njihova zemlja so fara, koren, steblo i vrehek so drevo, fundament, stene i streha pa hiža. Zemljska trojstva so to i če se ločijo neso popolna so brez pomembni ti trije deli vsaki posebi. Ali pomeni stena kaj brez podloge i strehe? Je država, kaj če nema podložnikov? Je ne črbinava drüžina, če njej dete menjka? Če zemeljsko trojstvo kaže že popolnost, keliko bole more nebesko, šteroga je ono tenja samo. I ta božja popolnost v presvetom Trojstvi je njegova jedinost: Oča i Sin i Sv. Düh samo edno jedino naturo majo: božo. Vsi so edna neskončna ljübézen sebi i do nas. Ta ljübezen rodi i vodi narode. Rodila i v edno državo je pripelala tüdi edne hiše, jugoslovanske hiše tri siné: Srba, Hrvata pa Slovenca. Trojstvo je v Jugoslaviji, popolna brez vseh treh plemen tá ne bi bila, blažena pa brez edinstva ljübézni ne more biti. Troedni Bog, Oča, Sin i Sv. Düh, ki na je po dugi stoletah pripelao nazaj v staro hišo, odkot smo vsi jugoslovani shajali i pripelao nas je po svojoj goloj večnoj ljübézni, naj nam da edno ljübezen, ka mo si složni trije bratje Srbi, Hrvati i Slovenci v novoj domovini, v Jugoslaviji! Pozabljena so neobravnavana djanja vojakov proti vojaškoj pravdi včinjena v Jugoslaviji poleg odredbe št. 81. l. 1920. 10. Aprila, zvün če so včinjena z lakomnosti, dobičkaželjnosti. Novine moro biti dragše. Dragi naročniki 1 Vsi Časopisi so povzdignoli naročnino, zato ka so delavci i papir drož H postanoli. Naš bratski list, »Murska Straža", šteri tüdi samo ednok na tjeden Prihaja, je podigno na 30 K. svojo naročnino. Mi sm«) dozdáj meíšpaper, šteroga .kg. smo po 5 koroni . plačali. Öuséh-gamacr bomo mogli 27< K dati za eden kilogram čistoga papiri, to Je na celo Ieto 50 jezero komp, za . štamp i Poštnino pa 37 jezero koron. To je .87 jezero koron. Naj; računamo ešče posvet, pera, tinto, domačo jiošto i opravništvo, ne da bi samo en filer zdignoti za trüd, devetdeset jezero koron nas košta]« Novine to leto. Naročnikov mamo ne celo 4000; da vrli Amerikanci, bogato Jutro čti in o pošilajo, dobimo, če jo vsi redno plačajo 50 jezero koron naročnine, z podpore i oglasov pa mogoče do 10 jezero, to je 60 jezero, 30 jezera koron bi pa duga ostalo brezPbp-{tjp. Te dug pa nači' ne more* ni o .pIačati,* kakče po-dignemo naročnino na 20 koron, to je še osem. koron mora vsaki dodati . k prvejših! 12 koronarn. Položnice priložimo k deneštiiim Novinam, na te poravnajte svoj dug, poštnine pri teh ne trebe plačati. Prosili ste nas, dragi naročniki, naj podignemo mi naročnino, včinijo smo i prisiljeni smo bili včiniti. Cena Novin na-leto 1920 bo tak na celo leto . . . 20 K na pol leta ... 10 K na štrtín (frtao) leta 5 K. Ki je kaj naročnine že dao, doda samo teliko, ka celi znesek bo 20 K. če Novine ma na celo leto, 10 K. če je ma na polleta i 5 K., če je ma na frtao leta. • Opravništvo Novih. Kaj je v Ljubljani določeno gledoč naših sol? 10.) V krajoj, kje prebivlejo drügoredci ali se nahaja] Slovenci v menšem števili, naj ustanovilo koliko je mogoče otroške vrtci (ovoda) ali zabavišča s Slovenskim učnim jezikom ; kje bodo pa samo madžarska ali nemška deca, naj se guči tűdi ž njimi madžarski ali nemški. Tisti ot-roški vrtci, šteri so bili dozdáj, se naj obdržijo tüdi za naprej. 11.) Svčenjom naj Včasi začnejo tisti vučiteli^ šteri so sprejeti v Jugoslavijo. 1‘. • V 12.) Za slovenščino na madž. ali nem. šolaj naj Se pošlejo Slov. vučiteli, Če madž. ali nemi vučiteli ne bi znali slovenski. 13.) Tüdi na mesdahskij šolaj v Soboti in v Dol. Lendavi naj se začne včenje. Na meŠČankoj šoli v Soboti bodo učni jezik slovenski, madžarski in nemški, teva dva zad-njiva sta neobvezna, šteriva se vfíta po 3 vöre na tjeden po obveznom pouki pod tistimi pogoji, kak na lüd-skij šolaj. Ta šola ma štiri razrede sküpno za dečke in dekline. Na dečkoj meščanskoj šoli v Dol. Lendavi pa naj bo do dugšega Časa učni jezik madžarščina z obvezno ^slovenščino. Tozadevno število tjedenska vör se določi sledkar na podlagi nasveta prekmurskoga šolskoga sosveta. 14) Na meščanskoj šoli v Soboti se pridejíjo .£3/pvaatelp Janko Kotle, strahi)vol vučitel. 1 Ucsküpine v Žalct, za vučitela pa: 1.) Rudolf Kolbl ič, absolv. vučitelskoga'tečaja. 2.) Alojzij Peterlin, absolv. ucit. teč. 3.) Jožko Trebej absolv. vučit:' teč. 4.) Fcrtunat Turk, absolv. vučit. teč. in še eden madž. vučitel, šteri se. določi sledkar. Gl. odloka z dne 3110. 1919. št. 17016 in 17475. Na meščanskoj šoli v Dol. Lendavi se bo sledkar nastavo slovenski ravnale! in eden slovenski vučitel, šteri bo včio slovenščino. Za zdaj naj ostanejo Zdajšnji vučiteli, v koliko se ne nasvetüjejo v odslovitev ali v pokojitev. Slednjih se naroča, da se predloži šče 4. paračilo nadvučitela Hrana Cvetko od šolstva v Prekmurji. Predsednikov namestnik. Grafenauer s. r. (Konec.) Či ví In o obleko pokojnih vojakov dobijo njihovi domači nazaj, če občina potom komisariata pošlje vojaškoj oblasti prošnjo. V prošnji mora biti naznanjeno vojaka 1) ime i prii-' mek; 2) rojstno leto i leto štelinge ; 3) domovna občina; 4) kda je šo k vojakom; 5) k Šteromi polki, (regement) i stotniji je Šo; (>) naznaniti, kje je obleko odložo, jeli v Jugoslaviji leži ali zvün nje to mesto. 2 NOVINE 1920. maja 30. Dom i svet. zvünešnje reči, dr. Trumbič A., njegov namestnik, dr. Ninčič M., za notrašnje reči dr. Davidovič Lj., za ustavo Protič St., za prosveto Pribičevič Sv., za promet (železnico) dr. Korošec A., vojne Jovanovič B., za pošto dr. Drinkovič M., za šume i rüde dr. Kovačevič J., za socialno politika Kukovec, za vero Marinkovič V., za agrarno reformo dr. Krizman, za pravosodje (birovije) Trifkovič, za zdravstvo Rafajlovič Š., za peneze (finančni) Stojanovič K., za prehrano Jojkič R., za zgradbe (zidanje) Jovanovič J., za poljedelstvo Jankovič. Vlada je zaprisežena. Volilni občinski red je odobrio, potrdo regent Aleksander za Slovenijo. Poleg toga do od 21. let više stari vsi, še ženske, volili občinske poglavare. Švicarsko. Švicarsko ljüdstvo je glasüvalo za to, naj Švica stopi v „zvezo narodov“. Zveza narodov je veliko drüštvo iz večih narodov, štero bo melo to nalogo, ka prepreči bojno i svajo med narodi po mirnoj poti odpravi. Madjarsko. Stranke so se pomirile Vlada je ostala. Stranka malih kmetov se je odločila, da mirovno pogodbo podpiše. Kmetsko zvezo so napravili Madjari z domačimi Nemci, Nemčija. Francozi so zpraznili desni breg Rena (Rajne) i odišli popolnoma mirno. Rusija. Polaki so v Polesiji vničili ostanke desete ruske vojske. Boljševiki há pomoč Zovejo celoga sveta proletarc, Polákom se pa opirajo posebno pri Kievi pri Dnjepri so je celo nazaj porinoli. Odeso so zgübili boljševiki, ki so večinom i pod židovskimi voditeli. Zdaj z Rusije pridoči vlovljenec nam pripovedáva, da mesto ruske zastave židovsko zvezdo „Mogeo Doved“ majo za znamenje. Italija. Bonomiji je odklono Sestavo vlado sestávlja jo znova bivši minister Niti!. Türčija. Enver baša je prišo v Baku z 50/jezero ljüdi je na poti v Georgijo | išče zveze z upornikom Ketpal Mustafoln za boj proti ententi. Irsko. Sinfojnovci (stranka za samostojnost Irske) so se poreberili proti Angleškoj oblasti. Boji se še zmerov* vršijo, Anglija pošilja vsikdar več vojaštva na Irsko. Podlistek. Zdaj leto. Maja 29. na zastépljenje Gospodovo ali na Malotelovo pride neki mož z Bistrice k meni z temi rečmi: Žalosten glaš sem Vam prineso, g. vučiteo naš so zvedeli od nekoga boljševiškoga Častnika, ka ti prido po vás; ohránile si življenje, beži te. V Bogojini s je proščenje bilo ravno. Mešam so, čakao sam. Na drügi den me po g, plivanoš ešče ednok opomini dotični dober vučiteo: idi te, rešile se. Mešam šo. Kriv nesem bio. Nekfe pismo bi brž pisao proti boljševiškoj pesjoj vladi, zato me zgrabijo t osmrtijo, ar je v pismi guč od punta proti* boljševikom. Istino, ka sem z vsemi vred jaz tüdi iz srca želo, naj mine ta streho Vlada, a piseo nesem nikomi, kriv nesem, zakaj bi šo. V Soboti je t® den Tkalec Viljen, črensovski vučiteo, boljševiški pover-jenik razglaso slovensko socialno-demokratične republiko. Včino je pa to de 'zato, kak da .bi se povrno iz zmotnjav i zmešiijav roparskih Ijüdo-morcov, boljševikov, nego naj reši tiste milijone, Štere je pograbo í za štere ga je pečenka boljševiška Vlada na račun pozavala. Da računa ne bi mogo dati i bi v vozo priše, je naj reši.svojo kolo, vojake rdeče, preci jih je bilo med njimi Goričancov, na-hujskao. Obečo njim je, ka popovske grünte i židovsko bogástvo njim razdeli, naj ga samo branijo. Bogali so ga pa nekaj civilov, posebno držina grofe Stürgna z Obranje. Vseh vküp je bilo kakših 350 vojakov a brez strliva. Nemci i Talijani so ga püstili na cedili, Jugoslovane pa je sevra žo. V soboto, 31, maja so rdeče boljševiki začeli iti nazaj, Tkalčovi beli kommunisti pa naprej. Boljševiki so vzeli sebov v vozo črensovski g. plivanoša i kaplana, mené so püstili. Drügi den, junija 1. so Tkalčovi prišli do Črensovec, pred poldnom, popoldne so pa Že prišli rdeči nazaj. Tkalec je odbežao z milijonami, po-kradjenimi nedužno zapelane ljüdstvo pa se en čas držalo, zatém pa po-iegnolo na stotine no ljüdstvo pa se en čas držalo, zatém pa potegnole na stotine prek mej. Beltinska, Črensovska, bogojanska, tišinska, Cankovska fara je prazna, brez dühovnikov. Žalostni spomini. To nedelo sem opravo v svojoj kapelici še zavolo slaboga zdravja sv. mešo cerkev je žalüvala brez bože slüžbe. Može sem toti zgono po gospode dühovnike, a nešteri neso šteli iti, ki so pa šteli, neso smeli. Dva so boljševiki celo zgrabili i zaprli, drügi so komaj spovujšli. Smrtna tihota je ladala v Prek- murji ... Glas zvonov je zamučao, strah, joč, jéčanje trpečih, vmirajočih je napuno naše rodno - pole V o.r 1 Jun. 2. v pondelek, so rdeči kommunisti bele kommuniste prSna-gaii . . . Zmagoslavno je Šla divja banda drügi den nazaj na Madjarsko ali se pa razvrstila po naših vesnicah, posebno kre Műre... če ne bi zmagali, bi nam vse porüšili. Za črensovsko cerkev so meli krédi že bombe, da jo razvržejo. Do večera sem bio še na mesti, te sem pobegno, ar me je ljüdstvo sililo. Bog me je vodo i rešo. Popišem že kak. Večna hvala njemi, ka mi je dao dobre düše na pomoč. Jun. 3. v tork večer so zgrabili i zaprli mojo držine i pozna tiče, na drügi den me Ščista oropali, še moje cerkvene reči odnesli... . Vsaka düša je kričala še ti najvekši Madjari; Bog prinesi Jugoslovane. Celoga Prekmurja prošnje je poslühne Bog,, prišli so Jugoslovani ravno te, kda se je začeo treh boljševizem po celom Madjarskom', v naj jakšem časi. če bi malo zamüdili, bi živina í zrnje Prekmurja odramala... Ka so prle ne prišli, je kriva ententa, ne jih je püstila. Za štere je molilo celo Prek-murje Boga, štere je Bog prineso sem, naj tüdi On obdrži tű v svojem božem, pravičnom dühoč. Urednik. Glasi. Za komisara za Prekmurje je imenüvan okrajni komisar Lipovšek z Mozirja na Štajarskom. Kmečka Zveza v Beltincih je na agrarno reformo gledoč sledeče sklenila i oprosila Prekmurce, katoličance i evangeličance, naj se njoj pridrüžijo tüdi oni: 1.) Prekmurska zemlja se sme deliti samo Prekmurcom. 2.) Zemljo poleg véši ležečo naj dobijo v prvoj vrsti tisti Siromaki, ki nemajo svoje hiše, ka si jo tam tik vési lehko gorpostavijo. 3.) Meštrom, ki nemajo zemlje, naj se ta da, čeravno majo hišo kak i drügim kuča-rom. 4.) Naj dobijo zemljo .vsi ki. jo obdelavalo, so bili v boji ali ite], ženske kak moški, pa sebno pa hromi vojáki i dovice pokojnih vojakov. 5.) Naj na falejši intereš dobijo peneze na posojilo, ki do zemljo dobljeni) ž njimi plačüvali, 6.) Vsaka občina naj na pravico si nehati zemljo za faro, šolo, sirotišnici bolnišnico, kak pa£ šče i potrebüje. 7.) Ten, šteri ležijo na grofovskom imanje pri zdržavanje fár ali cerkvi ne morejo spadnoti na farnike i da .so več štoletne pravice cerkvene, ne smejo se zgübiti. 8.) Logovje naj bodo občinski. Večjpb-Čin vküp naj. dobi svoj log, šteri "de se v parcelaj sekeo od 40— do 60 3 NOVINE 1920. maja 30. let. Vsaka občina dobi svoj olog, šteroga poseka i tüdi nazaj posadi. 9.) En log naj se odloči, iz šteroga se ne sme sekati les za drva nego samo za cimper i drüge hišne potrebe. 10.) Naj se močvarni kraji spremenijo v logé, kje jaušje hitro zrasté, ka de cela Krajina preskrbljena z drvami. 11.) Drva z Prekmurja se ne smejo voziti izvzemši samo za premog (vogelje). Načelniki kmečke zveze beltinske fare. Prostovoljci (önkéntes) samo tisti dobijo zemljo, ki po vojnom ministerstvi posvedočijo, ka so se zaistino borili za Jugoslavijo. Tü je guč od vojakov, šteri v prvoj vrsti dobijo zemljo, za njimi pa dobijo tudi siromaki. Ki šče kamen voziti na državne ceste naj prečte pomidbo na 4 strani Novin. Priporočena pisma, štera so ne dobro naslovjena se v Celji na pošti v ednom leti nej zdignejo, ovak se vničijo. Ta so 1) z Sobote: Bočkaj Ferenc, Bethlehem, Birorvski Karol, Budapest, Konsz, Bethlehem, Marotz Karol, Čakovec, Fabriczy Erzsèbet, Hajdunánáš, Katalin Daniel, Budapest, Kiadiné, Gokalj; Pinter Trenk, Bethlehem; Klonfar Štefan, Hamilton; Flegar Joszef, Loniszville; 2) z D. Lendave: Bohay Bertuska, Mátészálka, Dobis Irma, Arad, Dorner Pál Komarom, Fijačko Janica, Mihovljan, Imre Gyula, Szentantalfa, Horvat Mari, Slunkova, Horvat Laczi, Zagreb, Jagič Majdica, Slatina, Lorina Mirko, Zagreb, Liszer Jakob Nagykároly, Markovič Drašta, Beograd, Milojevič Ilija, Medinci, Budai Margit, Léva, Mondle József, Szeged, Pintar Barica, Mala Sobotica, Stajger Ravao Krajnina, Partay Eugen Buccari Plasinevič Drago, Čačak Pančič Gjorgjio, Dubrovnik, Sagošen Tone, Varolek. List „Europa“ ische Wirtschaftszeitung je v Jugoslaviji prepovedan. Cena soli v državnih skladiščah je: bela, kameno, semleta 5 K. 60 fil. morska 5 K 20 f., siva morska 4 K. 80 fil., ribarska mleta kamena sol 4 K. 28 fil., ribarska bela morska sol 3 K. 80 fil. siva 3 K. 40 fil. po kilogrami. Amerikancom, ki ido domo, do dolare izmenjavale državne menjalnice v Kotori, Dubrovniki, Metkoviči, Spliti, Sarajevi, Ljubljani i v Maribori. Čiste peneze dobijo nazaj, šterim so vzeti bili pri štempljanji. Naj se samo zglasijo z dobljenim potrdilom pri davčnom uradi Dolarov cena jako kaple. Zdaj že komaj 115 koron davajo za nje na borzi. I kem lepša de žetev, tem bole do kapali tüji penezi, naši pa goršli. Kakše pravde valajo v Prekmurji? V Jugoslaviji tiste pravde valajo, da ešče nega enotnih pravd, kakšo prlé valale.—To je ,v„Prekmurji Atedjimurjl bivše .vogrske, na Štajerskom bivše Austrijske itd. PoIeg prvejših pravic se níšče ne sold]o v naše ob* Činč naselili, komi jé občina ne dála dovoljenja. To pravico ešče t zdaj majo občine. Nema piša zato se brez vašega; dovoljenja níšče naselili po, vaših občinah, poglavarje. Pazite, ka kakše kommuniste ne püstite pod svojo streho, ki do za par let v velikoj židini prebivali kak milijonarje, vaše kače do se pa podiralo. Pri sod nji se jiidi mora gledati na stare pravde kak se gleda v Medjimurji. Pomali že pride enotna postava, te de lehžej šlo vse. Kak je v Rusiji? V Petrogradi marc. 9. pisarno i na Vogrsko poslano pismo to pravi: »Živemo, kak če bi nas strašna skušnjava pitala. Ljüdje gladüjejo, betegi! jej o, z mrza-vajo . .. Živemo brez vere ... Do dma srca smo napunjeni z britkostjov.., Jakosti so prejšle, svétoga več nikaj nej, deca je pokvarjena, vse je samo blato i zamazebe. Boljševike sovraži celi orsag, ali mučati mora, ar strašno pazijo. Pod cari, Če so še telko grehov meti, je vendar paradižom (naj), bila naše življenje., Z Rusije j zva-. fati je ne mogoče,. Prévoza nega.. .orság je Siromaški, brez pova. Nesrečnoj domovini samo čüda more pomagati. Strašen tifus lada tu. Po deset mrtvecov nesejo vö z edne hiše. Na počivališdi -cele gore . mrtvecov ležejo, ne zadolejo je zakapati. Boljševiške novina den za dnevom pišejo naj vüši prepravljajo. Vse je zvüšivilo. Čistoče nikje. Niti na karte ne dobiti živele, sküpne kühnje so, kje dobi ljüdstvo, Štero se podrži prle, kaj za jesti. Drugi si moline izkapajo i jejo. Kilogram, mele košta 2500 K., krűha 900 K., 25 cigaret 650 kron. — Strašna podoba. Mir z Madjarskov, kak časopisi vogrski glasijo, je podpisao ; po-drob nosti i uradno poročilo dnes tjeden. Na podporo M. Lista i Novin so darüvali v koronah. N. Trnje, 20, Vučko Marija, G. Bistrica, 10, Perčič Ignac, Marof, 9, Gerič Franc, M. Polana 4, Balažic Martin, Adrijanci 20, Kociper Marija, G. Bistrica, 4, Bejek Štefan, Krog 6. Podporo je zgübila v beltinskoj fari ženska zavoljo pijanosti. V Polani. Preminoli tjeden je našo občino obiskala roparska banda. Okradnola je oštarjaša Lebara. Pri Jaklini so jabočnico z lagva püstili tolvajje. Oboroženi so bili i strelali. Krčma se zapre oštarjaši, če de točo žganico. Vlaki idejo z Ljutomera pred poldnem ob pol sedmih i ob ede- najstih v Maribora v Ljutomer pa pol šestih i poledenajstih predpoldnom. Velika orlovska slavnost se je vršila v Bratincih na risalski pondelek zavolo menkanja prostora pride popis drügoč. Prekmurci v Maribor. Zadnje dni julija i prve augusta bo veliki tábor v Maribori Prido. katoličanske društva z celoga sveta. Rimski sv. oča so tüdi. Že imenüvali svojega namestnika date tábor, nuncija Charu-binija, prido dr. Kordač, püšpek (Škof) iz Prage itd-Iz vsake vesi .naj pri uredništvi Hovjn javijo, keliko oojili šlo na té tábor. Da če bi se ji dőkfa Zglasilo, bi dobili Prekmurci poseben vlak. Prosimo širitel Novin, ali drűge dobre duše, naj prevzemejo to sladko dužnost i spišejo romare v küp. K Mariji, Materi milosti v Maribor, da cožo pot pridite! Zglasiti se do 30. junija trebe. Krščansko misleči vučitelje iz Štajerskoga, to je Kotrige wSlbmškove Zveze" so meli na Štajerskom pr€o sejo 22. maja v Maribori. Na té sestanek so pozvali i naše prekmurske krščansko čtiteče vučitele j vučitelice. Poziv je pa prišo prekesno. Zato potom uredništva »Novin* sé oprosijo tak Prekmurci, kak iz Slovenije k nám prišli g. vučitelje ino vučitelice, tak katoličanci^kak evangdikanci, kim da srci leži verska i narodna zgoja dece, naj naznanijo svoj pristop krščanskoj vučitelskoj, Slomškovoj Zvezi" Ša Uredništvo Novih v Črensovce Prekmurje To bölmehá* öcTposedeo na predsedništvo. V Ptöji na Štajerskom je ‘bilo v četrtek 20. trn. veliko zborovanje zavoljo napeljave elektrike iz velike elektrarne pri Falu v ptüjski ormoški, Ijutomerski in gornjeradgonski okraj, nadalje v Medjimurje, Prekmurje in ništerna hrvatska mesta. Od Prekmurja je prišao na zborovanje župan dolnje-lendavski g. Božidar Sever. Sklenilo se je, da se prek da inženirom (Mer-nikom) da bodo izmerili in izračunili, koliko bo to koštalo. Izvolil se je tüdi posebni odbor, šteri bo to celo delo vodo. V odbor je od Prekmurja voljeni dr. Lipovšek novi Civilni komisar. Kdaj bode izračunjeno, keliko bo koštalo, bomo pisali v Novinah, da si potem moreje vse občine elektrike napeljali. Türnišče. Na risalski pondelek je bio pri nas velki liidski shod na Šterem je govor držao doijelcndavski župan g. Božidar Sever od našem gospodarstva in politiki. Blizp 10 jezer ljudi je poslüšalo. Sklenolo se je, da se pošle vladi ‘prošnjo, da. mesto Radgona ostane pri naši državi. Na shod je tüdi péišo in se lüdstvi predstavo novi gospod komisar Lipovšek. Oblübo je da bo z veseljem delo za Prekmurje., 1920. maja 30. NOVINE 4 Plese je oblast prepovedala i samo zvünredno se dovolijo. Novi krščanski list. Naša krščanska stranka na Horvackom je za- čela pod naslovom „Pučka Sloboda“ izdajati tjedenski list v Požegi. Naročnina na leto znosi 48 koron. Preporačamo ga tistim, ki znajo horvacki. Slovenski krščanski listi, štere z mernov düšnov vestjov lehko čtete so eti: „Slovenec“, Večerni List“ (izhajata v Ljubljani vsaki den), „Straža“ izhaja trikrat na tjeden v Maribori, „Slovenski Gospodar“ (Maribor), „Domoljub“ (Ljubljana,) „Mir“, (Prevalje, Koroško), „Novine“ (Črensovci — D. Lendava), „Murska Straža“ Radgona, izhaja vsaki tjeden; na mesec ednok izhaja v Ljubljani, „Jugoslovenski obrtnik“ (mešter,). Horvacki listov ma krščanska stranka 4 dnevnike, i z tjednikov, slovenskih pa dva dnevnika i 6 tjednikov pa eden mesečnik. Ti listi so štüki, za krščansko Jugoslavijo, krščeniki, na bijajte té štüke z svojimi naročitvami. Uradni dnevi Črensovske posojilnice so vsako nedelo predpoldnom po ranoj sv. meši do velike, popoldné pa po večernici v katoličanskoj šoli v „staroj šoli“. Velike svétke se predene uradni den na drügi den i to se vsikdar pravočasno naznani. „Kleklnova ulica“. V D. Lendavi so brez mojega privoljenja edna ulico po mojem imeni imenüvali. Proso bi poštüvano vodstvo mesta D. Lendava, naj dotično ulico po drügom kom vrednejšem imenüje. Jaz te časti nesem iskao, nesem je zaslüžo, sprejeti je zato ne morem. Pa prebivalstvo D. Lendave me itak ne pozna, ne morem zato to imenüvanje meti za volo i željo prebivalstva. KLEKL JOŽEF, urednik Novin. Ad št. 495 Ponudbeni razpis. Radi nabave gramoza za jesensko posipanje cest v Prekmurju leta 1920. ki se nahajajo sedaj v državni upravi t j. ceste 1.) iz Radgone, črez Mursko -Soboto, Beltince, Dobrovnik do Dolnje Lendave . „ , - . , \ 2040 m ’ 2.) od demarkacijske črto pri Rediču črez Dolnjo Lendavo do mosta pri Murskim Središču . 420 m:i 3.) iz Dolnje Lendave do dem, íőrte pri Pincih .. . . 650 m3 4.) iz Beitincev do Dolnje Lendave . . . . . 1445 m3 5.) iz Dobrovnika črez Bogojino Tešanovec do Maríjancev 640 m3 6.) Iz Dobrovnika do dem. črte pri Kobilji . . . 430 m3 7.) Iz Murske Sobote črez Martjance, Fokovci do demarkacijske črte pri Prošenjakovcih . 749 m3 8.) Iz Martjancev črez Markovec do demarkacijske črte na Srebrnem bregu . .. . 646 m3 9.) Zvezne ceste pri Martjancih .'•, . , . , . 15 m:l 10.) Iz Hodoša do Krajcarovega brega ... . . 320 m:1 11.) Od kiižišča „Na Kančovce" črez Gornjo Lendavo do Pito č 430 m* 12.) Iz Gederovcev črez Cankovo Sv. Jurij do demarkacijske črto pri To ki . . . 1140*m:1 13.) Iz Cankove do prejšnje Štajersko —. prekmurske meje proti ÍRadgoni . . .. 50 m3 14.) Od križišča „Na Kančovce" črez Petrovec do Hodoša. 535 ne 15.) Iz Mačkovcuv črez Križovce do demarkacijske črte pri Somorov-cih ... . . . 490 in3 se bo vršila ponudbena razprava dne 31. maja 1920. v gradbeném uradu za Prekmurje v Murski Soboti ob 10. uri dopoldnc. Do tega časa je vložiti ponüdbe pri omenjcnem gradbenem uradu. Ponudbe morajo biti opremljene s položnico kr. davčriega urada v Murski Soboti da je pomidnik položi! 5% ni vadij, zračunjen po’ ponudbeni svoti ter kol-kovane s kcdKom za 2 K. Ponudbe, ki bi pozneje' dospele, ali ponüdbe, ki niso, sestaOtjene po tem predpisu, se ne vpoštevajo. Položenl vadi} je ob enom varš-čina za zdravno nabavo gramoza in se vrne podjetniku, ko izvrši nabavo. Za vacfij* se sprejemi, razen gotovoga denarja, državni papirji po borznem kurzu. Ponudbe se lahko glasijo na nabavo gramoza za eno ali več cest. Z nabavo gramoza se mora pričel! takoj, ter končati do 30. avgusta t. ž., da se izvrši kolavdacija. Napoved cen je prepüščena ponuüni-. kom, enotne cene za 1 m1 so zapisati s številkaaii in besedani, ter je navesti skupno ponüjano svoto. Ponudbe sine staviti vsak, kdor položi predpisati vadij in je zakonito upravičen sklepali veljavne pogodbe. Pogoji v nabavi glede izdclovanja dovuza in zlaganja gramoza, potreb-nega za vzdržavanje državnih cest se morejo vsak * dan ob navadnih uradnih urah. vpogledati pri zgoraj omenjenem gradbenen. uradu. Končni ukrep o dospelžh ponud-bah je pridržati gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani. Ponudnjki so za ponüdbe od časa ponudbene razprave 4 tednc zavezati, ako v ponudbi ni naveden drugačen rok. Je-lj. ponüdba sprejeta ali odklonjena, to naznani ponudnžkdm gradbeni urad za Prekmurje takoj, ko dojde končni ukrep gradbene clirekcije za Slovenijo. Odölačila zaslüžka se bodo nakano vala podjetniku po dobavljefti mno-žini gramoza. I&tk Gradbeni urad za Prekmurje v Murski Soboti, dne 15. maja 1920. Itd. ANTON HUPKA J. r. višji gradbeni komisar. e Beltinci leta 1919 meseca septembra smo prevzeli ravnanje beltinske občine, .Občina ni meIa nikši penez zvün 1.3 bolševiški bank štere so dnes den še v občinskoj pisarni. Po dovoljenji občinskoga sosveta smo vzeli meseca novembra. 300 kron z Beltinske hranilnice šteri font -je bio namenjeni za občinske moste. Ar občina drügi penez ni mela, smo mogli tam vzeti kje je bilo. Zaté peneze 9...küpili:. les za moste v raščiéaj, za gori stoječi les smo dali 2090 kron v logi za razno žaganje delavcom O96 k. Za foringo 440 kron, domá za les lesa nje in žaganje 1367 kron. Za 'moste deklajersk>£dajEolav— Gom 1200 k rotir Zdaj sé pa te najdejo lüdjé, šteri ni samo doma nego ludi po drügi fara)*, trosijo laži rekoč. ,,ka smo. mi skase peneze zeli in smo je zapravili^. Nego poznamo mi dobro te tüdi, to so tisti, ki so meli dobre slüžbe za mažarske bolševiške vlade, in še z mi ráj se njim sine cedijo po tisti bláženi časi. To so tüdi tisti lüdje, šteri so sede düše sovražili Jugoslovansko mišlenje* in zmiraj bogali naše lüstvo ka te, pa te, pridejo Vogri in do visiti vse Jugoslovane. Zato Še ednok ponovno zapiáemo kaže vse laž, ka té proti županstvi govorijo. Što se šče prepričali naj pride v Občinsko pisarno in se njemi drage vole pokaže čarno na belo, zvünski. si pa naj poglednejo nove moste v Beltinci. Vam pa ki takše rečih Nosite med svet ni istinske, povemo zdravilo gda de vas glava bolela za takša dela, te natešče cvrtino pridi há viite pa vse bolezen miné „Županstvo Beltinci'1. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.