62
toda za to venčanje poljskega truda in poljske tvorne sile, vam izrekam, gospodje člani Akademije, ki ste najvišji izraz misli in čuvstev vašega plemenitega naroda, kot Poljak najiskrenejšo in najgorkejšo zahvalo."
Jan Kubelik.
Spomenik Kopczyiiskega. Hvaležni Poljaki so pred kratkim postavili O. Kopczvnskemu lep spomenik. Onufrv Kopczyriski je bil rojen 1. 1735. v Černjejevu in je spisal dela, iz katerih je nastala vsa. poznejša poljska gramatična književnost. To, kar je bilo v tej stroki pred Kopczvriskim, ni imelo nobene znanstvene vrednosti. Kopczyriski je prvi obdelal oblike poljskega jezika na metodičen način, očistivši poljski govor barbarizmov; popravil je pravopis in vpeljal v proučevanje poljske slovnice filozofsko metodo. Leta 1752. je Kopczyriski postal duhovnik in učitelj retorike in literature; potem je potoval po Nemškem, Francoskem in ko se je vrnil, je spisal „ Gramatike: jezyka polskiego i lačinskiego dla szkol narodowych" (1. 1780.). L. 1794. je Kop-czyiiski zapustil domovino ter pet let potoval po tujih krajih brez službe. Končno se je zopet vrnil v domovino in je v Varšavi deloval kot član „To-warzystwa Przyjaciol Nauk". Umrl je 1. 1817. ter zapustil v rokopisu obširno delo „Gramatyka jezika polskiego", ki je izšlo šele po njegovi smrti. Razen tega je spisal še manjša dela, kakor n. pr. „Nauka o dobrem pismie", „0 duchu jezyka polskiego" in dr.
Fr. Št.
Doslej neznano Mickiewiczevo delo — najdeno. Jan Kwietniewski je našel na posestvu Tuchanovvske v vasi Smolczycich na Poljskem v starem kovčegu pod streho neznano delo Adama Mickie-wicza.  Z6ve se:  »Szczupak  Koldyczewski,  Ballada
dta Michala Wereszczaki". Rokopis je drobno pisan na sedmih četrtinkah. Pri Wereszczaku je bival Mi-ckiewicz v gostih. Kwietniewski je našel tu še zbirko verzov „Zosine piosenki" od Czeczotta in zbirko važnih pisem iz let 1833-1849.
Nova poljska igra. Izmed poljskih glediških iger je največje zanimanje vzbudila igra »Bagienko" od Boheslava Gorczynskega. Slika boj mladeniča proti oblikam družabnosti. Rad bi dvignil iz moralnega močvirja padlo deklico, a nima dovolj moči. Junak, prevaran v svojih iluzijah, resignira.
Umrl je poljski humorist Romuald K. The-odorowicz star 47 let. V uniformi sodnega uradnika ni zanemarjal literature. Zbirka humoresk „Przes barwne szkielka" je postala zelo popularna.
A. S. Afanasjev-Čužbinskij. Slovstveni krogi ruski so 6. septembra obhajali tridesetletnico po smrti beletrista narodopisca A. S. Afanasjeva. Afanasjev pripada sedaj k pozabljenim pisateljem. Akopram Afanasjev ne spada k ruskim pisateljem prve vrste, so se vendar njegovi spisi tiskali v najboljših ruskih časnikih („Sovremennik", „Majak", „Biblioteka dlja čtenija", „Ruskij Vestnik" in dr.)   „Spisi  Afanasjeva
—   piše S. A. Vengerov v svojem slovarju pisateljev
—  iz častniškega in provincialnega življenja so napisani živo in zanimivo. Manj zanimiv je njegov večji roman ,Peterburgskie igroki', ki je zato postal tako popularen, ker riše petrograjske kvartavce". — Afanasjev je začel literarno delovati 1. 1838. pod psevdonimom „Čužbinskij"; ta psevdonim je rabil do leta 1858., od tega časa pa se je podpisoval „Afanasjev-Čužbinskij". Afanasjev je v svojih povestih seznanjal bravce z  dvobojniki, don-juani, uradniki vseh vrst,
Giosue Carducci.
z ljubkimi deklicami na deželi in tudi z nadležnimi despotskimi starkami. S svojimi spisi, ki so bili objavljeni v raznih časnikih, je obrnil Afanasjev na se pozornost velikega kneza Konstantina Nikolajeviča, ki ga je poslal z drugimi ruskimi pisatelji proučevat
63
življenje in šege primorskih prebivavcev v južni Rusiji. Plod tega potovanja je bilo delo Afanasjeva „Po-jezdka v Južnuju Rossiju". Uredoval je liste »Nedelja", „Novyj Russkij Bazar", »Novosti" in dr. L. 1864. je ustanovil »Peterburgskij Listok". Zbrani spisi Afanasjeva so izšli v 9 zvezkih (1890    1892.)
Jevgenij Andrejevič Solovjev, nadarjeni ruski publicist, je dne 7. septembra v Šuvalovu naglo umrl v 42. letu svoje starosti. Dovršivši študije na petro-grajski univerzi, je bil nekoliko let učitelj v zahodni Sibiriji. Pozneje je bil časnikar in je pod psevdonimom Scribe in Andrejev napisal neštevilno vrsto kritičnih  študij  in   razprav  v   liste napredne  smeri.
(»Russkaja Žizn", „Rus", „Novosti"). Ker je za svojega bivanja v Sibiriji dobro spoznal tamošnje življenje, je napisal krasno knjigo „V razdume".
Marja Aleksandrovna Lohvickaja. Meseca septembra je umrla v Petrogradu ruska pesnica M. A. Lohvickaja, hči imenitnega kriminalista A. V. Lohvickega. Rajna sa je porodila 1. 1869. in je začela literarno delovati 1. 1887. Izdala je 5 zvezkov poezij; v prvih zvezkih so pesni polne veselja do življenja, strastne erotike, globokih in smelih čuvstev; v zadnjih zvezkih je pesnica zapustila prejšnjo smer svojih pesni in se je ozirala tudi na pojave vsakdanjega življenja. Oblika njenih  pesni je krasna. L. 1896. je
Lohvickaja dobila za zbirko lirike Puškinovo nagrado ruske znanstvene akademije. Poizkušala je svoje moči tudi na dramatičnem polju, ali poizkusi ji niso uspeli; v njenih dramatičnih spisih je preveč liričnega sub-jektivizma
M. S. Šahtahtinski. 3. septembra je v Baku tragične smrti umrl musulmanski publicist M. S. Šahtahtinski ; — umorili so ga lastni sovcrci — tatari iz maščevanja, da je pisal o njih rezke sicer, a resnične članke, obsojajoč bratomorni boj na Kavkazu. Šahtahtinski je bil zelo omikan mož, ki je dolga leta študiral v zahodno-evropskih krajih. Poznal je teoretično in praktično francoski, angleški in nemški jezik

L. 1902. je ustanovil in uredoval v Tiflisu list „Šjarki-Rus" (Ruski Izhod), ki se je tiskal v aderbejdžanskem jeziku Namen lista je bil, širiti omiko in napredek med musulmanskim prebivalstvom Kavkaza, zbližati mahomedance z rusko in zahodno omiko. Ali „Šjarki-Rus" je zlasti vsled konkurence, ki mu jo je delal šo-vinistiški turški list „Gejat" (pod uredništvom Agaeva) 1. 1903. prenehal izhajati.                               Fr. Št.
Rusija pred 314 leti. L. 1591. je izišJo v Londonu obširno delo z naslovom „Of the Russe com-mon wealth", ki ga je spisal angleški potovalec Flet-scher, sovrstnik Shakespearjev. Fletscherja je namreč kraljica Elizabeta poslala v Moskvo, da bi tam uredil
Časnik „World",   „Manhattan",   Cerkev presv.                        „Traktalska družba"           St. Pavel,           Kapitol
89,4 m            zavarovalnica, Trojice 87,5 m   Park Row                88,? m                        93,4 m       v Washingtonu,
9«,9 m                                       117,4 m                                                                             87,4 m
Časnik „Sun", 21,3 m
Primera orjaških hiš v New Yorku.