The problem of p o tte ry is com plicated as well. M any vases cannot possibly 
have been im ported from Ionia, b u t cannot b e p ara lleled w ith bucchero p o tte ry 
either. V arious Vasic/s »slip and wash« sipecimes are not clear eith er. A fra g ­
m ent of a so-called Ionic vase w hich has been discovered by chance is p ro ­
bably m uch later, if not recent.,
The periodisation of Vinca is to h e solved by com parisons w ith T roy II, 
various cultures of A sia M inor, and n eolithic cultures of so u th -ea ste rn E urope.
Josip Korošec.
Ejnar Dyggve, D ru g a (bazilika u rb an a s baptisterijem 
u Saloni. Zbornik filozofskog fakulteta, Beograd, 1948, k n jig a I., 
str. 369—374 z angleškim in ruskim rezim ejem .
Ob prom ociji za častnega d o k to rja b eo grajske univerze je 
D yggve im el govor, k i je ponatisnjen pod gornjim naslovom. 
V njem je avtor, v zvezi z 1 . 1931 odkrito in raziskano drugo 
baziliko urbano z b ap tisterijem v Saloni, načel nekoliko zani­
m ivih problem ov, ki so pom em bni tako za zgodovino Salone 
kak o r tudi za zgodovino krščanske cerkve. N ekatere od teh p ro ­
blem ov je skušal tudi razrešiti. Eno od teh je tudi pripadnost 
te druge bazilike. Prva, že p o p rej znana bazilika, k i je, kak o r 
kažejo razne prezidave, tudi d alj časa služila k a k o r druga, je 
prip ad ala nik ejsk i verski skupini. Po stilističnem videzu je bila 
sezidana n ek aj p red letom 500 n. e. O d n ik ejsk e b azilike se pa 
ne razlik u je niti po arh itek tu ri niti po oprem i (ograja oltarnega 
ikonostasa, tranzene, p lu te ji itd.) niti po o krasju. N iti m ed pisci- 
nam i obeh krstilnic ni razločka. N ju n a k o n stru k cija je enaka, 
prvotna oblika križ. R azloček je samo v p ristopu ozirom a v 
stopnicah, ki v piscinah vodijo k bazenu. T ako im a n ik e jsk a 
krstilnica v Saloni stopnice na zahodu in vzhodu, druga, po 
av to rju arijan sk a, p a n a severu in jugu. Tpenutno p a nim am o 
nobenih oprijem ljivih analogij za ta prim er, ki je doslej osam­
ljen. Zato ga bo treb a šele raziskati in ugotoviti, ali je im el kak 
poseben pom en v cerkvenem ritualu. Svojo hipotezo, d a n a j bi 
bila to arijan sk a episkopalna cerkev, opira avtor le n a h ie ra r­
hični stru k tu ri vesoljne, t. j. nikejske, cerkve, po k a te ri dve 
škofiji v istem m estu nista možni. K er spada p ro v in cija D alm a­
cija s Salono pod konec V. in v začetku VI. sto le tja (od. 481—535) 
pod oblast O d o ak erja, ta k o j nato pa pod oblast O strogotov 
s Teodorikom in njegovim i nasledniki n a čelu, ki so bili arijanci, 
prip isu je D yggve to drugo episkopalno (\?) cerkev arijancem . 
Podobnost ozirom a identičnost obeh stavb in n ju n ih arh itek to n ­
skih delov p rip isu je avtor želji, da bi se arijan ci izognili vsem 
zunanjim kontrastom . Tako n a j bi prišlo do te sorodnosti, k i j e

celo večja, kakor bi jo pričakovali p ri n a jb o lj sorodnih litu r­
gičnih obredih.
Poleg tega glavnega problem a je še v rsta drugih, ki jih 
avtor n akazuje in ki jih bo, p rav tako k ak o r prvega, treb a šele 
proučiti. Takšno je n. pr. v p rašan je obreda k rsta sam ega (ali 
samo s polivanjem ali s potap ljan jem krščenca).
Josip1 Korošec.
P ripom ba k članku B. G avelle: Odnos k ikladskih idola i 
egipatskih ushabti figura prem a vinčanskim statuetam a (Prilog 
p ro u čav a n ju vinčanske plastike). — Zbornik Filozofskog fakul­
te ta u B eogradu. K njiga I. — Beograd, 1948.
V zvezi s pomenom in funkcijo k ik lad sk ih idolov je že d o k aj 
arheologov postavilo svoje hipoteze. Tako je tudi avtor om enje­
nega članka hotel ponovno načeti to vprašanje. N avajal pa je 
le obširno m nenje M. G. N ilssona in J.W iesn erja, k a r so v naši 
literatu ri storili tudi že d ru g i (Yasic, V inca I, str. 27 in sl.). P rav 
tako so tudi že pop rej povezovali m ed seboj kikladske idole in 
egipčanske ushabti figure, k a r tudi avtor sam ugotavlja. Na 
koncu članka avtor v n ek aj vrsticah om enja vinčansko plastiko 
v zvezi s pomenom in funkcijo kikladskih idolov, ki jo pa ča­
sovno oddvaja od teh idolov zaradi Vasiceve d atacije neolitske 
Vince v VII. stol. pred n. e.
V inčanske plastike se k lju b podnaslovu ni tako rekoč niti 
dotaknil. M orda m u ni znano, k a r je že zdavnaj ugotovljeno, 
da predzgodovinska plastika Vince p red stav lja simbole božan­
stev. Povezovanje ushabti figur s figuram i, najdenim i v gro­
bovih, bi bilo vsekakor možno, toda grobov v Vinči doslej še 
niso odkrili. Odnos kikladskih idolov do vinčanskih statuet je 
dokazan, m edtem ko slednje z egipčansko plastiko in ushabti 
figuram i nim ajo nikak ršn e zveze. Še bolj pa je čudno avtorjevo 
časovno o d d v ajan je vinčanskih od kik lad sk ih statuet. Sploh se 
p a iz članka ne m ore razbrati, k a j je avtor pravzaprav želel 
podati odnosno povedati.
Stanislav Jesse.
Jaroslav Böhm: NASE NEJSTARŠI MÈSTA — P raha, 1946.
K njiga je izšla kot drugi zvezek zbirke »Razgledi po p re d ­
zgodovini evropskih ljudstev«, ki jo iz d a ja D ruštvo češkoslo­
vaških predzgodovinarjev v Pragi. N jen nam en je nuditi za­
interesiranim čitateljem sicer strokovno pa tudi širše razum ljivo 
dello, ki p o d aja tren u tn o stališče predzgodovinske vede o v p ra ­
šan ju n astan k a m est v Evropi. Č eprav im a težišče n a češko­
slovaških arheoloških n ajdbah, je v en d ar zasnovana v širšem