SVOBODNA SLOVENIJA r*™' ESLOVENIA LIBRE “Z Majske odločitve KA1DELJ SE KLANJA - HABSBURŽANOM “Ningún sectarismo” Včasih, morda nehote, pozabimo, da je bil mesec maj, s katerim je pričela naša begunska zgodovina., ne le mesec žalostnih spominov, marveč predvsem mesec velikih odločitev. Pričel se je s slovesno odločitvijo slovenskega parlamenta za Svobodno Slovensko državo, zgrajeno na demokratični osnovi. In nato so sledile odločitve, dan za dnem... Možje, fantje, žene, dekleta, cele družine, desettisoči so se odločili. Ostati, sprejeti žrtev preganjanja, krivice, omejitev svobode, ali odit’, sprejeti nase negotovost begunstva, nevarnost u-mika, težo zdomstva v zameno za upanje, da ohranijo svobodo. . . ? Drugi so med tem odločali o ustanovitvi republike pod diktaturo ene stranke — za vsako ceno. Odločali so o življenju in smrti svojih političnih nasprotnikov. Odločili so jih v smrt. Mesec političnih odločitev. Ali demokratično sožitje, ali vlada nasilja. Emigracija je pomenila tedaj — kakor še danes — vsoto tisočerih osebnih odločitev, ki iz zvene v protest proti načrtni odpravi politične svobode, ki je bila izhodiščna točka novega režima. Omejitve svobode na kulturnem področju m verska preganjanja, ki so sledila, celo množični umori razorože-nih domobrancev, so le posledice osnovne odločitve — glede' človekove pravice do svobode. Če je človeška svoboda vrednota — mora biti zagotovljena s političnim sistemom, ki sloni na spoštovanju človeške osebe in njenih pravic. Za kogar pa osebna svoboda ni vrednota — bo našel opravičilo in skušal streti, v imenu novega reda, fizično in moralno vse, ki o njej sanjajo. Kasneje so so razmere pod vlado komunistične stranke vsaj na videz o-milile. Strahovlada je po nekaj letih dosegla svoj namen: v domovini je razredčila vrste njih, ki verujejo, da je politična svoboda pogoj za razvoj človeške osebnosti. Zboljšal se je življenjski standard in vladajoča stranka je, vsaj za nekaj časa, dovolila več prostosti na kulturnem in verskem področju, a kmalu je pričela spet vidno in občutno manjšati obrok dovoljene svobode. .. Tn v tem je velika, nepremostljiva razlika med obema svetovoma: med našim, kjer je svoboda — pravica, in njihovim, kjer jo dele komur, kolikor in kadar se zdi vladajoči stranki primerno ! Mi svobodo zahtevamo, ker vemo, da imamo do nje pravico in ne moremo dovoliti, da bi kdorkoli našega rodu moral prosjačiti za nekaj, kar mu kot človeku — pripada. Predobro se "avedamo, da je svoboda na kulturnem in verskem polju le miloščina, če ne izhaja iz temeljev politične svobode, če je ne brani svobodni politični sistem Zato za nadoblast v domovini ni in ne more biti sprejemljiva, pa četudi od-¡pira meje in bi celo „dopuščala“ ljudem večjo ali vso svobodo na nekaterih področjih. Nismo nespravljivi, a če je bil princip politične svobode pred desetletji vreden velikih odločitev — je danes, po tolikih izkušnjah, vreden še toliko bolj, da se zanj spet in spet odločamo. Ne gre za narodne običaje, ne gre za dovoljenje procesij ali tiska te ali one revije. Gre za dejstvo, da ima vsak človek pravico do javne izpovedi svojega prepričanja, do dela za skupno blaginjo v skladu s tem prepričanjem, in to skupno z vsemi, ki enako čutijo, mislijo in hočejo, skratka, do svobodnega političnega delovanja. Dokler oblasti doma kratijo državljanom to pravico v teoriji in praksi je znamenje, da niso spremenili svojih odločitev izpred tridesetih let. Priznati pravico do politične svobode pa ni pomenilo za oblastnike v domovini isto kakor priznati nesmisel lastnih političnih zločinov, zato bodo težko našli pot iz tega začaranega kro- Ko je komunistični režim prevzel nasilno oblast v Jugoslaviji, je bila ena njegovih prvih nalog potvarjati zgodovino narodov Jugoslavije in tako tudi zgodovino Slovencev. Potvarjati ali zamolčati. V propagandi pa so si prizadevali dokazati, da se je zgodovina slovenskega naroda pravzaprav začela šele tedaj, ko so komunisti prevzeli oblast, šele po nekaj letih smo zasledili, da so komunisti priznali, da je nred drugo svetovno vojno v Sloveniji le še obstojala kaka organizacija. Polagoma pa so začeli proslavljati kake obletnice, ki komunističnemu stališču, da je bilo pred revolucijo v Sloveniji vse zanič, niso bile nevarne. Tako so tu in tam začeli proslavljati n. pr. nastanke gasilskih društev pred drugo svetovno vojno in podobno. To omejeno in smešno stališč« so morali pozneje pod sil« razmer opustiti, vendar priznanja kakemu ustvarjalnemu delu in dviganju slovenskega gospodarstva, kulture in prosvete pred drugo svetovno vojno še danes nočejo dati. Mimo vseh velikih dogodkov preteklosti ali pridobitev gredo z molkom ali potvarjanjem. Prav presenetilo pa nas je, ko smo brali, da je bila v ponedeljek, 3. junija, v Ljubljani proslava 100-letnice zadružništva in da so delegati drugega rednega občnega zbora Zadružne zveze na seji 3. junija podelili Edvardu Kardelju posebno zadružno priznanje ob 100-letnici slovenskega zadružništva. Ob tei priliki so ugotavljali, da je v Sloveniji že 333 zadružnih enot, ki združujejo nad 42.000 članov. Kardelj mora imeti res trdo kožo, da je to priznanje spreiel, ker vemo, da mu ni neznana zgodovina slovenskega zadružništva. In kaj se je zgodilo pred 100 leti? Cesarsko kraljevska dunajska vlada je izdala zakon o zadružništvu. Tn tega dogodka so se spomnili komunisti in s« s Kardeljem vred poklonili blagopokoj-nemu avstrijskemu vladarju Francu Jožefu. za tako veliko dejanje, da je izdal zakon o zadružništvu. Da pa je bil dr. Janez Evangelist Krek eden ti- V nedeljo. 19. maja 1974, ko je Slovenski narodni dom v Clevelandu 'z veliko slovensko parado na St. Clairiu in z obširnim kulturnim programom v veiki dvorani Slovenskega narodnega dicm?. zaključil tridnevno prbslavlja-nie svoiega zlatega jubileja, je prišlo v SL Clairsko slovensko naselbino „vse kar leze ino gre“ slovenskega v Clevelandu in okolici. Zlat' jubilej — 50-letnica Slovenskega narodnega doma v Clevelandu le bila soontana manifestaciia Slovenstva v Clevelandu in v Ameriki, kakršne v Clevelandu najbrž ni bilo v zadniih 50 letih. Izpolniena je bila zao-'bluba ustanoviteljev 'Slovenskega narodnega doma, k ¡so jo 1. marca 1924 , ob odprtih vratih“ v Slovenski narod- ga. Med niimi in nami stoji dolžnost do Pesnice in človeške svobode. Tudi oni to razumejo. Zato še vedno nadaliuieio to, kar so pričeli nred več kot tremi desetletji, le sredstva so prilagodili razmeram. Ni se bati, da bi končno zmagali. kaiti bore se proti človeški naravi, a kar nas unravičeno skrbi je. da nh'k '’elovanie ne bi omajalo življenjske sile slovenskega naroda. Zato moramo vztrajati — rod z« rodom— svobodnjaki, dokler bo božja volia! Ne utrujenost, ne lastne slabosti naj nas ne plaše. Tudi morebitne kulturne in verske svoboščine iz rok diktature nas ne smejo premotiti, kaiti le politična svoboda spremeni miloščino v pravico. Svobodni Slovenci pa miloščino odklanjamo! -žar stih, ki so imeli največ zaslug za slovensko zadružništvo, so komunisti zamolčali. Zamolčali so, da je bila prva raifajznovka pri nas ustanovljena poleti 1894, in da je pri tei priliki govoril tudi Krek. Naslednje leto se je ustanovila že Zveza kranjskih hranilnic, kjer je bil Krek tajnik, 1998 pa širša „Gospodarska zveza“ (društvo), ki je reorganizirana (zadruga) potem ko je „Zveza hranilnic“ prenehala, postala nova centrala kmetijskih zadrug, rajf-ajznovk, kmetijskih društev itd.... Pri tej čudoviti proslavi ob 100-let-nici slovenskega zadružništva seveda ni nihče omenil, da je samo Zadružna zveza imela 1915 že 590 zadrug-članic. Kljub prvi svetovni vojni je imela Zadružna zveza leta 1918 že 730 zadrug-članic, za Kardelja in komuniste to nič pomeni, da so koncem leta 1937 vse zadružne centrale v Sloveniji povezovale 1677 zadrug, med katerimi so samo kreditne zadruge, katerih je bilo 498 imele 155.977 članov. Ostale zadruge so bile nabavne in prodajne, mlekarske, živinorejske, kmetijske, vinarske in sadjarske, zadružne elektrarne, stavbne, obrtne itd. Znano je, da je bila Slovenija v zadružništvu ena najbolj razvitih dežel in da so bile zadruge gospodarski temelj najširših množic slovenskega naroda. In kaj so napravili komunisti: vso to mogočno zadružno zgradbo so uničili. Tisoče in tisoče vzgojenih zadružnih delavcev pa so pomorili. Uničili so požrtvovalno delo zadružnih delavcev, ki se je razvijalo pol stoletja. Da pa se je komedija ob 100-letnici zadružništva, kjer je imel glavno vlogo Kardelj, spremenila v tragikomedijo, pa izpričuje to, da so morali priznanje Kardelju izročiti — kmetje. To je, predstavniki tistega stanu, katerega so komunisti sistematično uničevali in ga spravili na tla. Zgleda, da Kardelj ne bi bil rad le najbolj osovražen človek v Sloveniji, ampak tudi najbolj smešen. To pa je za katerega koli politika najbolj nevarno. ni dom razglasili vsem ameriškim Slovencem: ...„Naj čujejo bratje onstran oceana, da živimo ameriški Slovenci svojemu narodu, ga ljubimo in ga hočemo ustoličiti v tujini na mesto, katero mu prinada! Naj služi ta stavba vsem Slovencem, kjer bomo goiili kulturo, vzgajali naše otroke in same sebe!“ Ah. da bi še živeli tisti zavedni Slovenci. ki so polagali prve kamne Slovenskemu narodnemu domu! Kako rm-nosnj bi bili, da je njihov ideal „ustoličiti Slovenstvo“ na tujem na častno mesto v Clevelandu in v vsej Ameriki, bil ob 50-letnici Slovenskega narodnega doma tako slovesno uresničen. Kako srečni bi bili, pe TJ mopdi videti, kako j« mladi slovanski rod. katerih starši ali c«lo stari starši so bili roieni v Ameriki, nastonal na odru Slovenskega doma. Kako ponosno so se na odm razvrstili v slovenskih narodnih nošA :n z leno otroško izgovorjavo nrene-vall slovenske oesmi. Ob zlatem jubileiu Slovenskega negodnega doma v Clevelandu ie vsak človek slovenske krvi na nroslavi lavno hotel nokazati, da ie Slovenec. Mno-gim s° sicer slovenski tezik že zatika, pa is,o1 na svoj način glasno izjavljali ..! am proud being a Slovenian“. Zelo je navdušila udeležence in gledalce velika slovenska narada, ki je trajala dobro uro. čast in nohvala prirediteljem, da v naradi ni bilo razne navlake in krivičnega kinča. Bila je nristna slovenska parada, slovesen obhod samo ameriških in naših pravih slovenskih zastav, slovenskih narodnih noš, okrašenih vozil s slovenskimi narodnimi motivi in skupin slovenskih društev. Menda je prvič na St. Clairju' Manifesitj!i«»Sie slovenstva, v OB ZLATFM JUBF EJU SLOVENSKEGA NAKOBNEGA DOMA En una reciente exposición ante el Congreso Justicialista, el presidente de la República, teniente general Juan Domingo Perón, recalcó para su movimiento los siguientes conceptos: “Los movimientos populares y masivos como el nuestro no pueden ser sectarios. El sectarismo es un factor de eliminación y es poco productivo cuando en un movimiento de masas comienza prematuramente a eliminar a aquellos que no piensan como el que forma. Vale decir, resulta necesario ver esa enorme amplitud, sin ningún sectarismo. “Los sectarismos son para los partidos políticos, pero no para los movimientos nacionales, como el nuestro. “Pero todo tiene su límite. Es indudable que no es suficiente con que yo diga que soy peronista para que todos crean que lo soy, porque en este sentido lo que uno dice no tiene el valor de lo que uno hace, y pensamos que dentro de nuestro movimiento, desde siempre, para conocer a un cojo lo mejor es verlo andar. “Por eso, nosotros a priori no rechazamos a nadie. Bienvenido sea todo aquel que quiera venir a formar parte del peronismo. En nuestro movimiento nadie es peronista por derecho propio, porque pertenece a un movimiento. Si pertenece ai movimiento, es peronista el que siente la ideología y la doctrina de! peronismo.” korakal v paradi pristni ribniški reše-tar z visoko naloženimi rešeti, radose-jami, žlicami, kuhljami, ribeži itd. Ta je najbrž „Liliji“ pridobil posebno priznanje za originalnost skupine. Od KSKJ so v sprevodu ponosno korakale kadetke društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Cleveland, Ohio. Prav posebno veselje so nam pripravili naši mladi, ki so s takšnim ponosom s svojmi izvirnimi slovenskimi motivi hoteli izpričati, da so Slovenci! Po paradi je na tribuni pred Narodnim domom govoril bivši senator Frank Lausche, ki se je predpoldne udeležil tudi slovenske sv. maše v cerkvi sv. Vida. Obujal je spomine na svoja mlada leta v tei naselbini in je svoj govor zaključil: Nismo se danes tukaj zbrali, da gledamo in proslavljamo te kamne in zidove Slovenskega narodnega doma. Tukaj smo, da poživimo in utrdimo našo slovensko narodno dediščino. Višek 50-letnice Slovenskega narodnega doma je gotovo bil zaključni kulturni del celotnega tridnevnega proslavljanja, ki je bil v nedeljo ob 4. uri popoldne v prostorih Slovenskega narodnega doma. Moram priznati, da sem bil v začetku nek liko v dvomih in sem se malo bal, da bo celotni kulturni program imel preveč angleškega poudarka, kar bi gotovo zameglilo pomen zlatega jubileja Slovenskega narodnega doma. A ves program, razen napovedovalca v angleščini, je bil pristno slovenski. Tudi napovedovalec je v angleščini izražal ponos, da je slovenskega rodu. Spored je trajal skoraj tri ure, a nikdo v do kraja napolnjeni dvorani se ni naveličal gledati in poslušati. Kaj takšnega še Slovnci v Clevelandu nismo videli in slišali vsaj zadnjih 25 let. Nastopilo je 11 slovenskih pevskih društev in skupin. Slišali smo izurjene pevce in otroške glasove. Te najmlajše, ki so kot mladi ptički široko odpirali usteča pri prepevanju slovenskih pesmi. To vam je bil pogled na slovensko mladino. Nastopila je najboljša folklorna skupina in več skupin mladih harmonikarjev. Vse pesmi in melodije so bile slovenske. Pevski zbori so skupno zapeli okrog 30 pesmi. Res je, proslava zlatega jubileja Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairju v Clevelandu je prilila veliko svežega olja k že brleči svetilki Slovenstva v tej naselbini. Slovenci so zopet ponosno dvignili slovensko zastavo, slovenske pesmi in melodije so na St. Clairju obudile stare spomine na živahno udejstvovanje Slovencev v tej naselbini. Mladi rod je s ponosom nastopil v slovenskih narodnih nošah s prešernim fantovskim vriskom ob ponosni hoji slovenskega dekleta. Slovenski St. Clair v Clevelandu je ta dan zaživel! Daj Bog, da bi Slovenski narodni dom še poznim slovenskim rodovom v Ameriki izpolnjeval poslanstvo, narekovano v pesmi Ivana Zormana, ki jo je ob začetku kulturnega programa z zanosom in v čisti slovenščini deklamiralo dekletce iz našega najmlajšega slovenskega rodu: Naj Dom ponos, zanos nam dviga, ljubezen bratsko v srcih vžiga, naj svete vzore dedov hrani, in čast, ime slovensko brani: Naj Dom Slovenstva bo glasnik, zvestobe naše spomenik. Jože Melalier Propad kmetijstva v Sloveniji Mnogo se je pri nas pisalo o propadanju kmetijstva v Sloveniji, na drugi strani pa o naporih vlade, kako spet poživiti slovenske kmetije ter zavreti izseljevanje kmetov iz vasi v mesta. V tovarne sili slovenski kmetski človek, dočim so veliki grunti na deželi, zlasti v hribih prazni, neobdelani in neobljudeni. Sedanjemu „ljudskemu“ režimu je uspelo, da so uničili slovensko vas in slovenskega kmeta. Tako smo zadnjič brali zanimivo statistiko o tem v Loških razgledih (XX, 1973) v razpravi Marijana Masterla, ki se zavzema za to, da bi se Jelovca in Soriška planina spremenila v enoten rekreacijski center osrednjega dela v Sloveniji, da se tako da spet življenje in življenjsko možnost razvoja temu ozemlju med Tolminom, Bohinjem in Jelovco. član-kar se zavzema za to, da bi se na tem območju škofjeloškega pogorja, oz. visoke planine, razvila in izgradila rekreacijska turistična postojanka, kajti pri študiranju terena v Sloveniji za tako smučarsko gričevje, je sicer triglavsko pogorje dobilo prvo mesto s 24 točkami, toda Soriška planina takoj za njim z 19 točkami oz. 80% možnih pogojev. Pri tem, ko opisuje možnosti take izgradnje ter njen pomen za te visokogorske kraje, mimogrede označuje tudi propad kmetijstva v tem kraju. Takole piše: „Če bomo obiskali najvišje ležeče vasice in zaselke, ki se v tem gorskem svetu vrste od zahoda proti vzhodu: Zgornje Danje (1220 m), Trojar (1066) Zabrdo (1100), Ravne (1020), Torka (1175) in Prtovč (1025), bomo v njih našteli 34 hiš ter le 100 do 120 ljudi ali povprečno 3,5 oseb na hišo (zaselek) , kar je glede na velikost kmetij in potrebno delo občutno premalo. Torka je poleg Goreljka in Podolševe najvišje ležeči kraj v Sloveniji. Kdor podrobneje pozna naselja in utrip v njih, bo s trpkostjo ugotovil, da je v njih vedno manj ljudi in vedno več ugaslih ognjišč. Više omenjena naselja so npr. L 1869 (pred sto leti!) štela 271 prebivalcev, leta 1966 pa samo še 122 ali 45% prvotnega prebivalstva. Proces odseljevanja kmečkih gorskih ljudi v dolino pa ni zaustavljeno, marveč teče iz leta v leto hitreje. Enako usodo doživljajo tudi nižje ležeča naselja Pod-lonk, Spodnja in Zgornja Sorica ter Petrovo brdo, ki skupaj štejejo 147 hiš. Tu je proces odseljevanja zadnja leta še znatno hitrejši kot v zgornjih naseljih. Tako so npr. od leta 1868 do 1. 1948 ali v 80 letih ta naselja izgubila 45 prebivalcev, od 1. 1948 do 1966 pa kar 270 prebivalcev. Neštete vasi so skupno 1. 1869 štele 886 prebivalcev, 1. 1948 še 841, 1. 1966 pa samo še 571 prebivalcev. V vseh 10 naseljih in v 181 hišah pod sorškimi gorami in Ra- (Nad. na 2. str.) »trau Z AMERIŠKE KORISTI SO PRVE NIXONOV GOVOR Ameriški kongres bije proti predsedniku Nixonu boj za spremembo severnoameriške zunanje politike do Sovjetske zveze. Številni ameriški poslan- ' ci in senatorji, zlasti ko je izgubil svoj položaj v senatnem zunanjepolitičnem odboru odprtju na Vzhod naklonjeni senator Fullbright, zahtevajo, naj bi ZSSR najprej spremenila svojo notranjo politiko zatiranja človečanskih svoboščin, potem pa naj bi ji šele ZDA stopile korak nap"oti v zmanjšanju napetosti med obema velesilama. Predsednik Nixon, ki ima v zunanji politiki sicer svoje poglede, je pa trenutno pod močnim vplivom svojega zunanjega ministra Kissingerja, ki tudi zagovarja sporazumevanje z Moskvo brez zahtev po zrahljanju policijskega sistema, ki ga vzdržuje Kremelj, je bil prisiljen na vedno glasnejše zahteve v ameriškem kongresu končno le odgovoriti in je to javno storil v govoru mornariškim kadetom v severnoameriški mornariški akademiji, kjer je med drugim izjavil: „Z vseh strani čutimo pritisk in slišimo zahteve, naj bi ZDA v svoji zunanji politiki poskušala spremeniti notranjo pa tudi zunanjo politiko nekaterih držav, med njimi ZSSR. Toda,“ je nadaljeval Nixon, „naša zunanja politika mora temeljiti na naših idealih in namenih. Nikdar ne moremo pristati na okrnjenje človečanskih pravic, so pa meje, znotraj katerih si moramo zastaviti nekatera težka vprašanja.“ „Ali bi morda zmanjšanje ali pa, obratno, zvečanje napetosti moglo pomagati ali škodit: pozitivnemu razvo- ju drugih družbenih sistemov? Kakšno ceno — če bi obnovili konflikt — smo pripravljeni plačati za izvajanje pritiska v prid človečanskih pravic?“ „Ne zaradi naše izbire, temveč zaradi naše zmožnosti moramo v prvi vrsti stremeti v zunanji politiki za tem, da vplivamo na mednarodno vedenje držav na svetovnem poprišču.“ „Toda ne bi pozdravili vmešavanja drugih držav v naše notranje zadeve in ne moremo pričakovati, da bi sodelovale, če iščemo, kako bi se mi direktno vmešavali v njih:.ve notranje zadeve. V nuklearni dobi mora biti naša prva naloga preprečiti vojno, ki bi lahko u-ničila vso družbo.“ Ameriški kongres doslej ni hotel pristati na Nixonov predlog, da bi ZS SR smatrali za državo, ki bi spadala med tiste, ki imajo velike carinske u-godnosti pri ameriškem izvozu in uvozu in mnogi kongresniki izjavljajo, da na to ne bodo pristali vse dotlej, dokler sovjetski režim ne bo prenehal o-mejevati svobodo in rasno diskriminacijo, ki so ju deležni tako Judje kakor tudi drugi narodi v ZSSR. Nixonov govor pred mornariškimi kadeti tik pred njegovim odhodom na petdnevno potovanje na Bližnji vzhod, zatem pa 27. t. m. v Moskvo, smatrajo opazovalci za opozorilo tako Zahodni Evropi kakor ostalemu svobodnemu svetu, da imajo ZDA tudi drugo možnost zunanjepolitične izolacije, ki bi bila bolj priljubljena tako Moskvi kakor Pekingu, ker bi jima odprla prosto pot za zavojevanje sveta. Ameriški predsedniki in njihov konec V ZDA počasi a vztrajno narašča mnenje, da bi bilo treba zadevo Water-, gate čim prej končati, ker v zunanjem svetu vedno bolj jemlje ugled tako to-žiteljem kakor državi sami, da ne govorimo o nevarnosti popolne zrušitve sleherne vladne in predsedniške avtoriteta, kolikor jo je sploh še ostalo v ZDA. Nekateri, še do nedavna obsodbi Ni-xona naklonjeni dnevniki, so začeli dvomiti o umestnosti obsodbe Nixona, ker da bi se lahko zgodilo, da bi ustvarili precedent za vse naslednje predsednike, ki bi jih bilo vedno lažje obsojati in jih menjavati v Beli hiši. New York Times npr. v tej zvezi ugotavlja, da je v tem stoletju od enajstih ameriških predsednikov, deset predsednikov zapustilo Belo hišo ali zaradi smrti ali pa, ker jim je bilo njihovo politično dobro ime uničeno. McKinley je bil umorjen. Theodore BRI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■!■■■■■■■■■■■■■■■■■ PROPAD KMETIJSTVA (Nad s 1. str.) titovcem danes živi samo še okoli 690 ljudi ali povprečno 4 v eni hiši, medtem ko so naselja leta 1948 štela še 1036 ljudi! V knjigi Staneta Planine Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino (1973) je za zaselek Torka navedeno (str. 179) naslednje: Pri popisu 1. 1948 je vasica imela še 34 ljudi, 1. 1971 pa samo še devet! Mogočni dom gornjega Torkarja je žgoč primer gospodarskega socialnega stanja hribovskih kmetij, saj od 12 sinov in hčera nihče ni ostal doma na posestvu, ki ima skupaj 60 ha gozda in senožeti.“ Kdo se pri tem ne spominja tega, kar je napisal ravnatelj Dolenec v svojih spominih (str. 242) za svojo rojstno vas Sopotnico v tem istem gorskem svetu: „Ko sem bil še v gimnaziji (koncem prejšnjega stoletja) so obdelovali v Sopotnici 18 posestev: 12 gruntov in 6 bajt. Danes jih je samo še polovica: 6 večjih, 3 manjša. Pa še pri teh devetih je vprašanje, ali se bodo mogla obdržati ali ne... Tako hudo kot Sopotnica se pri nas ni izpraznila nobena vas.“ Spričo takih ugotovitev pripominja Masterl: „Ob 100-letnici zgodovinskega razvoja tega ozemlja se nehote ukrade misel, ali se ne bo našel kronist, sedanje in bližnje preteklosti, ki bo prav s to obletnico označil tudi začetek pospešenega propadanja tistega, kar so pridne roke ljudi dolgih 600 let vztrajno in marljivo spreminjale iz prvotne divjine v obljudeno okolico in tako skozi stoletja bogatile ta čudoviti del nara- Roosevelt je predal predsedstvo Willia-mu Howardu Taftu,, nato naistopil proti njemu in sta oba zgrmela. Wilson se je zgrudil, Harding je umrl za pisalno mizo. Collidge se je odločil, da ne bo znova kandidiral, Hoover je bil poražen, Franklin D Roosevelt je umrl. Truman je postal nepriljubljen in zato ni znova kandidiral, Kennedy je bil u-bit, Johnson pa je enako kakor Truman ugotovil,' da ne sme več kandidirati. Samo Einsenhower je izšel iz Bele hiše živ in z neomadeževano politično osebnostjo, kljub temu, da je bil dvakrat zapovrstjo predsednik, kolikor dovoljuje ameriška ustava. Iz zgornjega pregleda je razvidno, da večina ameriških predsednikov zaključi svojo politično kari jero na tri načine: s smrtjo ali z umorom, s porazom ali z odstopom, se pravi odklonitvijo ponovne kandidature, ker vedo, da bi izgubili. ve. Ali so zares ostali le še obrambni interesi, zaradi katerih naj bi ljudje ostali na svojih gorskih domovih in ali ne gre v bodoče bolj spoštovati širših in trajnejših vseljudskih in narodnih interesov? Obljudena in kultivirana gorska okrajina zagotovo pomeni višjo kulturo in hkrati vrednost narodnega imetja izvor zdravega rodu, dodatni vir prehrane in končno tudi ob vsakem času pričujočo roko v prirodi, ki je vedno pripravljena skrbeti za red in ravnotežje nasproti uničljivim vplivom divjine, ki si sama prehitro jemlje nazaj, kar ji je bila v stoletjih iztrganega. . . še posebno škodo pomeni ugotovitev, da propadajo prav naša najvišja ležeča gručasta naselja v Sloveniji s svojo značilno gornjeselško arhitekturo.“ Tako ugotavljajo o stanju kmetijstva v Sloveniji gotovo nepristranski strokovnjaki, ki jim gre resnično za to, da bi se tem krajem, ki so tako zapisani izumrtju, najde kakšen drug vir zaslužka in ohranitve. In tako se pojavljajo načrti, kako izgraditi v tem prelepem visokogorskem svetu rekreacijsko središče Slovenije. Na vsak način: ugotovitve sedanjega položaja so obupne, kot vidimo iz teh statistik, kar je končno izrazil Cankar sam s pripombo kmečkega človeka, ki je rekel: „O-puščena kmetija deluje na turista nekako tako kot človeška lobanja na mladega človeka.“ In kdo je kriv tega odseljevanja človeškega življa s stoletja trdnih kmetij in te divjine, ki zdaj zopet prerašča nekdaj plodna polja? Ne-ljudski „ljudski“ režim, ki mu je uspelo ubiti slovenskega kmeta. Mednarodni teden PORTUGAL se je odločil vzpostaviti redne diplomatske odnose z ZSSR. Portugal je diplomatske odnose z Moskvo prekinil takoj po sovjetski komunistični revoluciji leta 1917. Portugal je diplomatske odnose že vzpostavil z Romunijo in Jugoslavijo. FRANCOSKI PREDSEDNIK GIS-CARD je doživel prvi notranjepolitični pretres, ko je ukazal ministrskemu predsedniku Chiracu odstaviti ministra za reformo J. J.Servan-Schreiberja, ker je ta nastopil proti novim francoskim atomskim poskusom v južnem Pacifiku. Servan-Schrediber je že pred volitvami izjavil, da nasprotuje francoskim atomskim poskusom, a ga je Giscard kljub temup sprejel v vlado v upanju, da bo v tej zadevi sedaj vsaj molčal, če je že ne odobrava. Toda Servan-Schreiber je znan po svoji politični vihravosti in so se opazovalci čudili Gis-cardu, da je tvegal z njim poskus sodelovanja. AMERIŠKI GENERAL Omar N. Bradley se je na čelu starih ameriških vojakov, ki so se bili 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji in napadli Hitlerjevo namišljeno „Festung Europa“ ter s tem povzročili začetek konca nacističnega vladanja evropskim narodom, u-deležil kratke slavnosti v St. Mere-L‘Eglise, ki je bda prva evropska vas, katero so zavezniki zavzeli in osvobodili pred 30 leti. DRUGI DEL Solženicinovega Otočja Gulag je izše» v ruščini v Parizu. Zajema razdobje od 1918 do 1959 in v njem Solženicin dokaže, da je bil Lenin tisti, ki je ustvaril in organiziral koncentracijska taborišča v ZSSR, Stalin pa jih je prevzel za njim kot najuspešnejše sredstvo za zastonjsko delovno silo in za absolutno kontrolo nad vsemi narodi Sovjetske zveze. V prihodnjih tednih bo tudi ta drugi del Otoičja Gulag preveden na glavne svetovne jezike. RUMORJEVA VLADA v Italiji je spet padla, ker se koalicija demokristjanov, socialistov in social-demokra-tov ni mogla zediniti glede gospodarske politike. Italijanski zunanjetrgovinski deficit znaša 1.300 milijonov dolarjev in nihče v Italiji ne ve, kako bi .državo znova postavili na trdne gospodarske temelje. Tem trem načinom konca politične karijere ameriških predsednikov, ugotavlja New York Times, sedaj hočejo dodati še četrti in peti: obsodbo in neizogiben odstop. „Življenje je kratko, učenje dolgo, prilika bežna, poizkus tvegan in sodba nelahka." Začetek hipokratskih zdravniških aforizmov (Aphor I, 1 4. stol. pr. Kr.) Iz življenja in dogajanja v Argentini Med tem ko peronizem, po svojem vsedržavnem kongresu, skuša institucionalizirati svoje vrste, naletava vlada na precejšnje težave in to na raznih področjih delovanja. Institucionalizacija v lastnih vrstah je sicer ena najbolj bolečih točk peronizma. Saj jo obljublja praktično, odkar je bilo pod vojaško vlado gen. Lanusseja dovoljeno politično delovanje. A. to široko politično gibanje kot je peronizem, je kaj težko spraviti v bolj ozke tirnice politične stranke. Perón pa se dobro zaveda, kot so pravilno ocenili analisti, da je za prevzem vlade dovolj imeti široko politično gibanje, za vladat: pa se rabi zaslombo disciplinarane politične stranke z določeno in priznano ideologijo. Te pa peronizem nima, in njegov vodja general Perón stalno poudarja potrebo ideološke enotnosti. Iz jasnih praktičnih razlogov je peronizem zaenkrat izločil iz svojega ustroja mladinsko vejo, dokler se stvari med mladino ne urede. Nasprotno pa radikali v polnosti strankine demokracije izvajajo svoje volitve, in kaže da bo večino delegatov v strankin kongres dobil dr. Balbin, in si morda zagotovil tudi potrebne dve tretjini delegatov za ponovno izvolitev na mesto strankinega vodje. Enako mirno so se izvedle notranje volitve v Razvojnem gibanju, kjer sta ponovno na vodstvu bivši predsednik države dr. Frondizi in pa dr. Rogelio Frigerio. Napredni demokrati so pa tudi ponovno priznali za vodjo dr. Thedyja, na drugem partijskem mestu (tajnik) pa je bivši podpredsedniški kandidat dr. Rafael Martínez Raymonda. Vlada medtem preučuje snov, ki je dvignila mnogo prahu: televizija. Zahteva po podržavi j en ju vseh kanalov, ki je padla s strani sindikatov (na namig iz vladnih krogov?), pa je naletela na velik odpor v raznih krogih javnega mnenja in pa tudi v Kongresu. Snov sta v posebnem sestanku obravnavala tudi predsednik Perón in radikalni vodja Balbin. Ta je s strani Perona dosegel obljubo, da se bo novi zakon o televiziji rešil po normalni parlamentarni poti, kot to predvideva ustava. Tu bodo radikali, s pomočjo ostalih strank opozicije, lahko dosegli ublažitev nekaterih perečih točk zakonskega osnut- ka, kot se je to zgodilo že pri univerzitetnem zakonu. Radikali, kot ostale stranke, se bojijo državnega monopola iz enostavnega razloga, da bi to povzročilo monolitno politično usmerjenost tega javnega občila, ki ima po analizah sociologov prav v Argentini neizmeren vpliv na množice. Da se povrnemo k političnem delovanju, medtem ko se maje socialni pakt kateremu so nekateri neperonistični sindikati porinili nož v hrbet. Provincijske stranke so se pretekli teden zbrale na svoje tretje zasedanje. Pripravljajo dokument, na podlagi katerega bi zgradili enotno politično strukturo, in se s tem uvrstili na mesto tretje politične sile v državi takoj za radikali. Možnosti so velike in izgledi so lepi. Saj bodo prav federalisti, katere zastopajo te politične stranke, želi desničarske glasove, ki jih bo na svoji težavni poti vlade izgubil peronizem. Slovenec v vatikanski delegaciji V ponedeljek, 20. maja, se je začelo, in bo trajalo do i4. junija prvo zasedanje Konference za proskripciio v mednarodnem trgovanju merkancij. Zasedanje poteka v palači Združenih narodov v New Yorku, ter se ga udeležuje tudi vatikanska delegacija. Predstavništvo Svetega sedeža sestavljata mons. Francesco De Nitis in Slovenec dr. Peter Remec, kateremu iskreno čestitamo k temu položaju. NOV ODMEV NA ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE Klic Triglava, ki že 37. leto izhaja v Londonu, je v letošnji aprilski številki tudi takole pisal o našem Zborniku: „Čestitati je treba urednikom in izdajateljem Zbornika Svobodne? Slovenije 1971-72, ki je izšel z malo zamudo koncem lanskega leta. Je to obsežna knjiga 440 strani velikega formata, s sodelavci z vsega sveta, četudi je iz povsem objektivnih razlogov postalo nujno združevati zbornik dveh Irt v eno knjigo, na vrednosti tega podjetja to ničesar ne spremeni. Za spretno rabo in užitek, pa tudi za poznejšo dokumentacijo.“ Vladimir Kavčič : Zapisnik ODLOMKI IN! MISLI V Založbi Obzorja v Mariboru je lani (1973) izšla zanimiva knjiga Vladimirja Kavčiča Zapisnik. Zanimiva gotovo za bravee duma, pa tudi za nas v emigraciji. ¡Priznani mladi pisatelj je tokrat napisal „legendo“, kakor pravi on sam, da se zavaruje pred očitkom, da opisuje v noveli morda realne in določene osebe, ali dogajanja, ki so se v resnici godila. Zato vso zgodbo postavi v irealnost, v izmišljotino, v legendo, v katero lahko verjameš ali pa tudi ne. Kako bodo doma brali to povest, nas ne zanima, gotovo bo marsikdo našel v njej mnogo novega, doma še ne-povedanega, mnogo takega, kar je veljalo do zadnjega časa za nedotakljivo. Mi bomo brali kot je zapisano, in bomo pisatelju hvaležni za marsikakšen^ odlomek in za marsikatero misel, ki jo je zapisal in je tiskana šla med ljudi. Ni prava povest, ne roman, čeprav spada v leposlovno zvrst, je zanimiva po zamisli in po kompoziciji. Pisatelj si je „zamislil“ nekega Brodnika, visoko stoječega komunista slov. KP, ki je bil pri partizanih med revolucijo, -Dachau, a je bilo njegovo ponašanje že tedaj sumljivo, vendar je bil oproščen vsega ter se je naglo povzpel v vrhunske oblastnike v Sloveniji. Po dvaisetih letih so obnovili proces, da se dokaže, ali je bil nedolžen ali kriv med vojno, kot so začeli proces že tedaj. Nekateri dvomijo v pravilnost tedanjega postopka. Začne se znova proces. Nastopalo najrazličnejše priče in pisatelj jemlje ..na trak“ njihove izpovedi, tako je nastal ta ..zapisni!.-“ kot ga izjavljajo pred sodiščem pričo Vsaka priča drugače. Toda iz gloda"' iz različnih kotov na delo Brodnika so razvija pred nami panorama dogodkov iz revolucije, ki obtožujejo oz. razhr---meniujei.o obtoženca. To je vsa zgodba, ki pa za nas ni ..legenda“, izmišlio-tine, temveč resnična „legenda“ po etimologiii besede: ..Ki naj so bere“ In smo io prebrali. Pa ne mislimo povesti ne ocenjevati ne podaljšati pU, no vsebino. Samo od časa do časa bomo prepisali iz nie takšne odlomke- ai; pa tudi samo kakšne stavke al; mio'-' ki nas v emigraciii zanimalo. "NTi* t»? Brez razlage in brez sodbe. Nai g-' vore „izpiski“ sami. Npr. ta-le portret Brodnika (str 78—80): Na Brodnika so se vohunske službe lepile kakor muhe na med. Sumljiv je bil že pred vojno. Telovadil je pri Sokolih in se kazal narodnjaka, hkrati pa je imel dobro službo v strojnih tovarnah. Kdor je živel v Lipnici, pa ve, da je dobro plačano mesto v tovarni dobil le, kdor je služil lastnikom. Ni bilo dovolj, da si bil dober delavec, strokovnjak; delavna mesta, kjer ni bilo posebnega napora, so dobili le vohljači in nemčurji. Kajti lastniki so bili Nemci, se razume, Najbrž je že tedaj delal kakšne usluge, za lep obraz ga gotovo niso plačevali. Morda je bil kul-turbundovec, kdove. Takoj enainštiride-setega je začel sodelovati z oef. Zdaj lahko ugibamo, ali je bilo njegovo sodelovanje iskreno. Potem pa so ga o-pazili Nemci, kot je bilo baje ugotovljeno na procesu. Nekega dne, ko je pred časopisnim kioskom bral časnik, je k njemu pristopil gestapovec in ga povabil, naj mu sledi. Na gestapu naj bi mu povedali, da vedo za njegovo podtalno dejavnost, ker pa poznajo njegove sposobnosti, mu dajejo možnost, da napake popravi, da torej o vsem, kar zve, poroča njim... Od tedaj naprej naj bi bil na fronti deloval po nalogu in z vednostjo gestapa, kar je seveda možno. Ubijal je Nemce, saj je znano, da je sodeloval pri nekaj uspešnih a-tentatih. Gestapu pa je izdajal komuniste in druge aktiviste... Ko so naši postali pozorni, ga je gestapo umaknil s pozorišča, so ga navidezno aretirali, nekaj mesecev so ga imeli zaprtega v Gabrju, tam se je celo dal pretepsti, da bi bil videti drugim ujetnikom bolj zanesljiv, da se jim je lahko približal in jih izdajal. Nato so ga poslali v Dachau. Gori je spet izdajal naše ljudi. Ni se mu godilo slabo, skrivaj je dobival večje obroke hrane, večinoma je delal v skladiščih, kjer si je lahko pomogel s krajo, ali v pisarni, kjer so pregledovali pakete in je jetnikom jemal priboljške. Sprejemal je celo obiske, koliko" jih je hotel. Vse to tako spretno, da dolgo niso opazili. Ko ga je prišla obiskat žena, je imel prost izhod cel dan. To pa je bilo že preveč, da bi moglo ostati skrito. Vrnil se je v Lipnico, kot da so ga Nemci izpustili. Medtem so bili Nemci seveda že spravili s poti vse tiste, ki bi lahko pokazali kakršnikoli dvom glede prejšnjega delovanja. Partizani so ga sprejeli kot izkušenega aktivista, takoj so mu dali odgovornejšo mesto in spet je delal na obe strani. . . Po vojni je bil sekretar okrajnega komiteja in poslanec, menda tudi član čeka ja (Centralnega komiteja KP! — naša opomba). Po dveh letih ga je u-stavil na cesti neki moški, ki se je predstavil za novinarja Borbe in bi ga rad intervjuval. Sestala sta se v kavarni in tedaj je pokazal barvo. „Tovariš Brodnik, mi vemo za tvoje sodelovanje z gestapom. Ker si ugleden človek s položajem, lahko marsikaj narediš tudi za nas. Saj n > zahtevamo nič nemogočega. Podatke o tovarnah, o proizvodnji... Samo nadaljeval boš, kar si začel. Bojeval si se proti komunizmu poprej, in bojeval se boš zdajle z drugačnimi sredstvi, hi se obotavljal ali če bi nas hotel speljati na napačno sled, bomo poskrbeli, da dobe komunisti v roke izčrpne podatke o tvoji medvojni delavnosti. Ker so dobili v roke nemške arhive, to ne bi bilo težko, . . Ni izključeno, da bo dobival dve penziji... Eno v dinarjih, eno v funtih... Takrat po vojni je bil čas, da bi prišli stvari do dna. Zdaj je že veliko prič mrtvih, marsikdo pa je tudi užaljen in se noče ve.č mešati v to. Zakaj vi ne natočite čistega vina? Zakaj ne pokažete vse resnice? flM ®>w ss «: nas je zapustil. Pokojni^ Slavko je bil med prvimi Slovenci, ki so prišli s taborišča v šni-talu na Koroškem v ta konec Argentine. V začetku je delal z drugimi rojaki pri delih v Koloniji Chapadmalal. Pote™ pa ie dobil službo pri podjetju YARAVI in tam nepretrgoma ostal kot zelo cenjen uradnik do svoje smrti. Takoj se je zavzel za svoje rojake. V ^začetku Je vodil ob nedeljah nekak tečaj o krščanskem socialnem vprašanju. Potem pa je zelo aktivno sodeloval pri slovenski šoli. Ko na je odšel dotedanji pevovodja ing. Pitterle na svole novo službeno mesto, ie rajni Slavko posvetil ves svoj prosti čas našemu pevskemu zboru. Peli so v cerkvi pri mašah, pa tudi nri raznih drugih prireditvah in to z dosti vidnim uspehom. Poleg tega je s svojim globokim krščanstvom zelo ugodno vplival na rojake in jih tako približal k cerkvenemu življenju. Ob vsem tem pa je bilo njegovo srce stalno nri njegovi družini, ki io ie moral ob odhodu v tuji svet pustiti doma v Ljubljani. Tukaj je imel edino v svojem bratu Mirku, s katerim sta skupaj delala in živela, malo doma. Oktobra lani je operacija razkrila njegovo neozdravljivo bolezen. Prenašal io je s krščanskim junaštvom, mirno in poln zaupanja v božjo previdnost. Že ves oslabljen je mislil na blagoslovitev slovenske cerkve, pa ga je Bog odpoklical k sebi. Ko so rojaki zvedeli za žalostno vest. so se celo popoldne in pozno v noč v soboto 1. jun. vrstili ob njegovi krsti, kjer smo zmolili tudi molitve za rajnega. V nedeljo dopoldne ob 10 uri pa smo lin, Trbovlje; Martina Jesih r. Božja (65), Bizovik; Ludvik Završnik, Goto-vlje; Franc škrlep, up„ Stanežiče; Karel Križaj, miz. m. (62), Svetlje; Franc Kotar, Kočevje: Albin Kermolj, Sveto pri Komnu; Marija Klun r. Stegu, II. Bistrica; Anton Prepeluh, pos„ Dobru-nje: Andrej Rok, Bloška Polica; Sabina Meliva. r. Trobec, uč. v p., Maribor: Franja Marinšek, Slov. Bistrica; Jože Artač, šef žel. p., Brezovica: Maksimiljan Goričar, Dolsko; Jakob Praprotnik up. (79), Trbovlje: Alojzija Vrankar. r. Pleterski. Celje: Marija Javoršek, r. Pogačnik, D. M. Polje; Alojz Suhadolnik, Jnizar v p., Dragomer; Adolf Mešan, Trebnje; Terezija Okoren, r. Habič Sr. Besnica; Minka Verderber, r. Šušteršič 181). Žalec: Bogomir Berce, de-kam Kanal: Ana šmon. r. Mahkota Zaga-rie; Marila Hooffele (89). PoHane uri Dol. 'Toplicah; Elizabeta S+ošek. r Pint°rič. Podsreda; Stane (Ivpihar, De1 "U Hrastniku: Ernesta Zep-a, Kourjva • «mfanjin, Cselman. Moravče- Wni'i« Širi ek. 90. š“ntiu r nri Oeliu: T„“u Avsenik up.. 75, Lesce: Tvan De*1™. 90 Vo-v-hupc /PrO n ‘„pr, _ Oerknica • A n „-ela r V"-1 ■ ■ - — T>r>-i-Vo, Penova, -tras- 1'--p,,..!-,, ,, ruuer, Piran: Jože Glašič. ur,., rr-vas. S lav »m Tršinarju v spomin Pred pičlimi 4 leti sem prav na tem mestu Svobodne Slovenije napisal nekaj skromnih besed prijatelju Slavku Tršinarju za njegovo 60-letnico, danes pa mu pišem v slovo kajti dragega prijatelja ni več med nami. V soboto zvečer dne 1. junija so nam po telefonu sporočili iz Mar del Plate žalostno novico, da so se Slavku stekli dnevi njegovega trpljenja. Saj smo zadnji teden vsak dan pričakovali te zle novice pa nas je, ko je v resnici dospela do dna pretresla. Odšel je po večno plačilo k Njemu, ki. ga je v življenju tako težko preizkušal. Š Tršinarjem je legel v grob človek, ki ga bodo zlasti rojaki v Mar del Plati in Miramarju težko pogrešali. Bil jim je vez, ki jih je družila in izravnavala nesoglasja, ki tako_ rada zaidejo med nas Slovence. Bil jim je živi zgled praktičnega katoličana in zavednega Slovenca, zvest in požrtvovalen prijatelj in vodnik, priljubljen povsod kamor je prišel med staro ali no-vonasljenimi rojaki. Učil jih je petin njihove otroke maternega jezika, bil jim je slavnostni govornik na njihovih slovesnostih in pogostni predavatelj. Pa tudi v Buenos Airesu in okolici je imel pokojni Slavko širok krog prijateljev in znancev, ki so ga cenili in spoštovali. Večina med njimi ni vedela, da nosi že leto dni v sebi smrtni kal bolezni, kajti vajena ga je bila gledati zlasti ob vsakoletnem romanju v Lujan, nasmejanega in vedrega ter vedno pripravljenega poslušati težave svojega bližnjega. Zato je novica o njegovi smrti vse tako pretresla. k,o» iso na nedeljski proslavi v Slovenski hiši zvedeli za njo. Zavratna bolezen se mu je pojavila lani koncem majmka. Po temeljiti preiskavi so se zdravniki odločili za o-peracijo, ki so io izvršili sredi oktobra 1973. Rezultat je bil porazen: rak na glavi trebušne slinavke. Prisodili so mu 6—12 mesecev življenja in o tem obvestili pokojnikovega brata. Slavko sam pa je upal na ozdravljenje neve-doč, da nos; začetek konca že v sebi in delal načrte za v bodoče. Za božič 73 je spet prišel k nam, da z nami preživi praznike. Bil je poln upanja in dobre volje, mi pa smo vedeli kako je z njim. Ko sva se poslavljala mi je na moje povabilo naj spet pride, zagotovo obljubil v februarju svoj obisk. In b: res prišel, da se mu ni stanje prav pre.l odhodom poslabšalo. Potem pa se je spet najavil za 8. maia. V tem mesecu it po navadi preživljal svoj letni dopust pri nas in tudi poromal skozi 23 let v Lujan, Pa je popoldne pred svojim nameravanim prihodom po telefonu sporočil, da ne more ker mora v sanatorij kjer so ga ponovno operirali. Zadnji teden pa je vedel, da gre njegovo življenje h koncu toda klonil ni. Bil je veder in nasmejan, nikoli ni tožil o bolečinah, katero je možato prenašal. V soboto ziutrai pa so se stekle ure njegovega življenja. Kako močne volje ie bil pokorni Slavko naj nam pove samo tale primer; mesec dni pred smrtjo je imel s svojim pevskim zborom, za katerega ie ves živel in mu bil do skrainost.i predan. vaio katero na je vodil vsieu izčrpanosti sede. Slavko Tršinar se je rodil 10. septembra 1910. Ljudsko šolo ie obiskoval na Ledini, klasično gimnaziio pa na Polianah, potem pa se je vpisal na ju-ridično fakulteto ljubljanske univer;5. Po končanih študijah je služboval v tajništvu notranienega ministrstva pr. dr. A. Korošcu. Po nekajletni odsotm -sti se je vrnil v Ljubljano in vstopi v službo pri Pokojninskem zavodu pr -vatnih uslužbencev in ostal tam vse do svojega odhoda v begunstvo. Že od : -troskih pa vse do zrelih let, se je pok -j-nik udejstvoval v katoliških organizacijah. Najprej pri Orlu, kasneje pa pri ZFO kjer je bil med drugim tudi v zvezinem odboru. V visokošolskih je-tih pa je bil član Danice , in vsa letu tudi KA. V dobi okupacije in komunistične revolucije ie bil član protikomunistične organizacije in v njej zve.g. sodeloval. Begunska leta je po Veitrinju preživljal v Spittalskem taborišču s presledkom dobrega pol leta v Bischfshoi-nu, kamor se je umaknil pred preganjanjem in pritiskom angleškh oblasti. Koncem februarja 1949 pa je prišel v Argentino kjer se je najprej zaposlil pri javnih delih v Mar del Plati. Po nekaj mesecih težaškega dela pa je dobil službo pri sedanji družbi Yaraví, kjer je s svojo pridnostjo in vestnostjo napredoval do vodilnega uradnika v podjetju. Kako visoko so cenili njegovi predpostavljeni delo, ki mu je bilo zaunano naj bo dokaz to. da so mu pred leti dali mesto med delničarji samimi. Rajni Slavko Tršinar je bil mož v pravem pomenu 1 esede. Odločen protikomunist, zaveden Slovenec in zvest ter požrtvovalen prijatelj. Mož, ki je tudi pri svojem nasprotniku videl dobre strani in lastnosti in, ki ni nikogar in nikoli obsojal. Žal, da se mu je v življenju izpolnilo le tako malo želia. Ločitev od družine ie tiho in junaške prenašal in le redkim je o tem sem ie tia notožil. Kljub toliki oddaljenosti od nje pa je storil vse kar je bilo v niihc-vih močeh, da ie bil hčerki Marjeti in smu Tomažu dober in nadvse skrben oče. Pokojni Slavko zapušča v domov™' hčerko dr. Marjeto, sina Tomaža. no. mater in brata ter zeta in vnučko ter vnučka, v Mar del Plati pa brata Bogomirja, katerim izrekamo iskrene sožalje. Njegovi številni prijatelii pa ga bomo ohranili v trajnem spominu. J. Kr. ARGENTINI ga pokonali na pokopališču Parque ob veliki udeležbi rojakov z Mar del Plate in tudi z Miramara. pa tudi mnogi njegovih sodelavcev pri podjetju, kjer je tako zvesto delal. Sedaj rajni Slavko počiva v argentinski zemlji. Bog naj ga za vse dobro obilno poplača. Njegovemu bratu Mirku ,pa naše iskreno sožalje. Boris Koman REPRIZA GOLDONIJEVE KRČMARICE Y SLOVENSKI HIŠI Dramatski odsek Društva Slovenska vas je v soboto, 8. Junija, ponovil v Slovenski hiši Goldonijevo klasično komedijo Krčmarico v režiji Cirila Jana. Ne bomo pisali ocene, ker je bila že napisana ob priložnosti prve uprizoritve v Slovenski vasi v Lanusu, temveč lahko samo poudarimo, da je nas presenetila v več pogledih. Najprej v lepi tekoči slovenščini tudi pri igrav-cih (in igravkah) rojenih že v Argentini. Nismo opazili strahu pred slovenskim igranjem, ki ga ponavadi mladina izkazuje na odru, temveč sigurnost in lepo izgovarjavo, k čemur moramo seveda čestitati. Tudi je odkrilo nekaj novih igravskih talentov, poleg režiserja seveda in Revna, kakor predvsem Jožeta černaka in dekleta. Tretjič: vidimo, da se je v Lanusu ustanovila lepa igravska družina, ki ho gotovo vidnejše in z uspehom še nastopala med nami bodisi samostojno bodisi v zvezi z drugimi ansambli, ki se bodo gotovo radi posluževali njene pomoči. In še to: tudi naša obrobna prosvetna gledališča se ■oprijemljejo modernejših režij in zahtevnejših snovi. Režiser Ciril Jan je gotovo velika pridobitev za Lanuško društvo. Pri tej režiji bi si želeli samo več komedijskega tempa, več dejanja, ki ga sicer avtor ne navaja v tekstu, ki pa bi ga režiser lahko dopolnil z raznimi domislicami. Saj je to končno co-meddia d‘ arte, kjer je dovoljeno marsikaj improviziranega, da se napolni in razgiba ederska zgodba. Gledavcem je lanuški oder prinesel lep užitek, saj smo spet gledali vrednostno komedijo. Goriška, in Primorska SLOVESNA PODELITEV NAGRADE „VSTAJENJE“« V Ponedeljek, 20. maja, je bila v ulici Donizetti v Trstu, v okviru Društva slovenskih Izobražencev slovesno podeljena letošnja nagrada „Vstajenje“ koroškemu pesniku in pisatelju Valentinu Polanšku. Pesnik sam se je proslave udeležil s svojo ženo in župnikom Golmajerjem. Njegove pesmi sta recitirala člana radijskega odra Marija Mislej in prof. Jožo Peterlin. O pesniku je govoril prof. Martin Jevnikar, knjigo, za katero je pesnik dobil nagrado, pa je predstavila Zora Tavčar-Rebulova. Večer je bil zelo prisrčen in ob lepi udeležbi je ravnatelj hranilnice na Opčinah dr. K. Gantar izročil nagrado Valentinu Polanšku. Slovenci po svetu VENEZUELA Umrl je Godina Kristjan Iz „Življenja,“ ki ga za venezuelske Slovence izdaja tamošnji dušni pastir č. g. Janez Grilc, posnemamo, da je Bog poklicaJl v večnost g. Godino Kristjana, ki je živel v Barquismento, ki je pridno sodeloval pri delu za slovensko skupnost v tem mestu in ki je imel svoj dom vedno odprt za slovenskega duhovnika. Z njim so Slovenci izgubili svoje središče v tem kraju. Srebrna poroka V krogu svoje družine in ožjih prijateljev sta dne 31. maja obhajala 25-letnico svoje poroke g. Ivan Rojnik in njegova soproga ga. Gizela roj. Pau-lus. G. Ivan se je že pred vojno in med njo v domovini javno udejstvoval in bil odločen in aktiven protikomunist, kar je seveda še danes. Sedaj je v službi \-tovarni Bigott v personalnem oddelku. Njegova soproga pa je arhitektinja, v službi Ministrstva za javna dela. Arhitekturo je začela študirati v Zagrebu, diplomirala je v Gradcu in nato ponovno v Caracasu. Imata dva sinova — Cirila in A-Ieksandra —, ki še študirata. G. Roj-nik in njegova soproga, čeprav je po rodu Hrvatica, se pridno udeležujeta vseh slovenskih prireditev. G. Rojnik je zvesti naročnik Svobodne Slovenije že od začetka njenega izhajanja in tudi nje občasni dopisnik. K lepemu jubileju obema iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Kakor vsako leto, ima tudi letos Zveza slovenskih mater in žena svoj dobrodelni mesec. Od 15. junija do 15. julija bodo matere in žene obiskovale slovenske družine ter prosile za prostovoljne prispevke v dobrodelne namene zveze, ki v zimskem času že več let oskrbuje z najnujnejšim osebnim in posteljnim perilom naše pomoči potrebne rojake. Ker je to delo omogočeno le s prispevki, katem nam blagohotno naklonijo rojaki predvsem v tkzv. dobrodelnem mesecu naše zveze, prosimo tudi letos našo slovensko skupnost, da bi nas velikodušno pdoprla pri našem delu. Letos so žene in matere v zvezi s tečajem za ročna dela pripravile dve slov. narodni noši, ki bosta izžrebani na dnevu Slovenskih mater in žena (1. septembra ob 16. uri v iSlov,eniški hiši). V ta namen je zveza izdala posebne bone po 5. pesov. Isti dan bo prišla na dražbo — poleg drugih vezenin in ročnih del — tudi lepa slovenska avba, prav tako delo naših žena. Odbor zveze je prepričan, da se bo slovenska javnost velikodušno odzvala tej prošnji ter s tem omogočila uspešno pomoč našim potrebnim. Za vsak dar se že vnaprej lepo zahvaljujemo. Od vsepovsod NAVADNE ŠTEVILKE — Prihodnje leto bo vsak jugoslovanski državljan dobil svojo nosebno „osebno številko“, to pa zato, da ga bo javna adminL stracija laže .obravnavala“ z raznimi računskimi stroji. Osebna števika bo sestavljena iz trinajstih številk. Sedal ni jasno še, če jo bo moral vsak državljan znati na pamet. Iz Mendoze Dan slovenske pesmi Naš letošnji Dan slovenske pesmi, ki ga prirejamo vsako leto seta okoli praznika ¡sv. Marka, samo letos zavoljo romanja nekoliko odmaknili. Pripravili smo ga za nedeljo, 19. majnika. Pa je imel letos za slovensko Men-dozo še svojo posebno pomembnost. Iz ZDA so bili na obisku pri Božnarje-vih trije sorodniki: g. Milko Božnar, brat našega g. Pavla Božnar ja s sinom č. g. Jožetom Božnar jem in pa č. g. dr. Matevž Setničar. Tako smo v zares prazničnem razpoloženju imeli dopoldne slovesno kon-celeblrirano mašio*. ker sta se oba gosta — duhovna gospoda, pridružila našemu dušnemu pastirju č. g. J. Hornu. Pred mašo je zbor zapel Premrlovo „Marija Pomočnica“, med mašo je pa prepeval Vrabčevo „Slovensko mašo“ v B-duru; zaključil je liturgično opravilo z Mavovo: „Slovenci Mariji“. Med sv. mašo je imel nedeljski nagovor č g. Jože Božnar, celebrant. Za popoldne ob 18 pa so nas društvena vabila zbrala v dvorani našega doma k glasbeni prireditvi pod naslovom „Mendoza poje“. Predstavilo sc nam je tokrat z našo pesmijo vse — mendoško slovenstvo. Prvo besedo je imel naš otroški vrtec, ki ga vodi gdč. Francka Grintal-Ob spremljavi klavirja so naši npi-maniši veselo presenetili vse navzoče, zlasti seveda svoje očke in mamice r tremi pesmicami o vlaku, o Izidirju z ovčicami in o Marku, ki skače po zeleni trati. Sledili so otroci iz šolskega tečala sv. Cirila in Metoda. Odpeli so nam takisto ob spremljavi klavirja osem pesmi • Z Bogom vsi začnimo. Prvič v selo, Jaz bom mali sončni žarek. Deč°k trim, Marliiva delavca, Pomladna, čebelic« m He) Slovenci. Pridružili so se nam tokrat tudi na- ši mladi fantje in dekleta — v oktetu, ki ki jih je za nastop pripravil g. Marko Bajuk ml. Zapeli so nam nadvse toplo pozdravljeni Ko ptičica sem pe-vala, Je pa drevi slanca pala (v dvoglasnem ženskem zboru) ter Reci, dobra stara mamica in Najlepše veselje (v mešanem oktetu). Po kratkem odmoru je sledil nastop našega pevskega zbora. Zapel nam ie 13. pesmi. A v uvod je prvikrat zadonelo „Geslo“, ki ga je po besedah rajnega ravn. Marka Bajuka našemu zboru priredil in poklonil g. Drago M. Ši.ianec. („še bomo peli, dokler bo živel slovenski rod!“) Sledile so: Hišica očetova (Hribar); V tujini (A. Groebning), V Korotan (St. Premrl), Oj ti norčava gvava (P, Kernjak), Planinska (Foerster); Slavec (M. Bajuk), Teče mi vodica (dr. Kimovec), Pridi, Gorenje (Potočnik-Šijanec), Ženka mi v gostPj gre (Prelovec), Eno si zapojmo (M. Bajuk-Šijanec), Misli na me (¡Bajuk), Marico skače (dr. Kimovec) in Pevec (Foerster). Med zborovim petjem se je k besedi oglasil s pozdravnim nagovorom č. g. Jože Božnar. Ves večer je povezal vse navzoče v prisrčnem in toplem doživetju. Kaj bi tudi ne! „Mendoza poje!“ — da; vse: staro in mlado je tokrat prispevalo k našemu tradicionalnemu pevskemu prazniku. V veliko zadoščenje nam je lahko ta fetiošn-a prireditev, ko smo se prepričali. kako živi med nami naša pesem, pesem dece, pesem mladine, pesem o-draslih in ■— pesem vseh v našem domačem bogoslužju! Pevskemu geslu našega pevskega zbora bi lahko na eni strani z zadoščenjem, na drugi pa s srčno željo in u-paniem malce nremeniali besedni ro3 ter zapeli: ..Dokler bomo še peli, bo živel slovenski rod!“ Bb \ Mladinski športni dnevi — „con hacha y tiza“ Ko se je bližal čas olimpijade, so klasični Grki poslali poslance od rodu do rodu, da poravnajo medsebojne spore in jih povabijo k olimpijskim igram. Prav take kot stari Grki, tako pošiljamo tudi mi, športniki vseh domov, nekaj misli, vsakemu in vsem, nastopajočim kot gledalcem na naših športnih dnevih. Smo sredi tekmovanj, zato je prav in potrebno, da pokažemo lik športnika, poslanstvo, ki naj opravlja šport med nami, kakšna r.o pota in cilji, ki jih želimo doseči s takimi prireditvami, ter tako opravičiti. potrebnost športnih dni. Samo bežen pogled v 2000 letni kulturni razvoj nam prepričljivo kaže, da je nihalo človekovega jaza stalno nihalo med dvema poloma človekove usmerjenosti •— telo in duh. V zgodovinski dobi, ko je bila njegova uperjenost preveč usmerjena v fizični razvoj, je tej sledila druga, kjer je triumfirala duhovnost nad oblikovanjem telesa in je bil kult telesa potisnjen močno navzdol, da ne rečemo, da je bil omalovaževan. Ta obdobja, ki so si sledila, pa niso bila enako dolga. Njih življenjska doba je zavisela od nj:hove resnične vrednosti in praktične.1 izrabe. Atenskim Grkom je b'l cilj telesnih vaj, povezati zdravo in lepo telo z bogato dušo. In iz take vzgoje sta zrasla Platon in So-fokles. Slabost človeške narave in množice, ki so izgubile iz vidika ta čili, so spre-v!nr1 e telesno kulturo, da je postala mirna s •' i namen, in postavile v živ-l'—:- '-’lične atlete poznega Heleniz-” m uničujoče gladiatorske bor-Mpis'-ih cirkusov. Rim je prevzel rr"1-' 1 ’-"no vzgojo, ko ie ta že bila v imadnuin, z grškimi profesionalnimi r+1'ti, ki ro se borili na. življenje in mr' 7. nasprotnikom, pa naj je bil to človek ali pa žival. Zato je mogel Euri-pides zaklicati: „Le naislabši liudie morejo postati dobri atleti.“ Citius, al-tius, fortius — hitreje, više, hrabreje, napis ki je nekdaj blestel nad vhodom v stadion, je ostal le še žalosten spomenik nekdaj tako cvetoče kulture. Tako pripoveduje zgodovina. In danes? Zdravniška veda uči, da so za zdravje in obdržanje zdravega telesa notranji organi in koža veliko večjega pomena kot krepko’ razvita muiskulatura; športni pedagogi razumejo pod napredkom večjo zmogljivost in odpornost telesa;' sociologi primerjajo šport ogromnemu veletoku, ki ga n; moči ustaviti ampak usmeriti; telo je tempelj duše, .opozarjajo duhovni vodje in vzgojitelji so si edini, da so telesna, umska in nravstvena vzgoja tako tesno povezane med seboj, da bi s forsiranjem ene škodovali drugi. Zato je lahko zaključiti, da je le taka vzgoja naravna in resnična, ki temelji na pozitivnih duševnih osnovah, le taka pomeni vzgojo osebno- DR. JUAN JESUS \ K ELA SNI K Specialist za ortopedijo in travmatologijo j C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed : Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4188 ■ ■ □ ■ • Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ od 17 do 20 MARIJA SNEŽNA OSTERC ZOBOZDRAVNICA Thames 2272 7. nadstr. „E“ Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure sti, le taka je sposobna voditi k vzgojnemu cilju, ki je: Navajati mladostnika k izpolnjevanju niegovih dolžnosti, vzgojiti ga v telesno zdravega, v delu napredujočega in versko zavednega. Zato šport brez duševnih vplivov vodi v akrobatstvo, k lovu za rekordi, v pretirano skrb za nego telesa in zavaja k omalovaževanju nravstvene vzgoje. S športom in potom njega se more navduševati za narod in domovino, za vero očetov in njih šege, za resnico in čistost, za poštenost in pravico. Zato je športnik socialno čuteč, požrtvovalen, zvest in dober prijatelj, skromen in potrpežljiv. Bori se proti mehkuž-nosti, mlačnosti, svojevoljnosti in ko-modnosti. Zaveda se, da je v športu na prvem mestu vzgoja volje, ki je neizmerno bogastvo, ki naj ga spremlja v življenje. Zaveda se, da nič ne pomaga vse znanje in vsa nadarjenost, če jo poseduje človek brez volje Zato športni prostor ne more biti nikak gledališki oder in noben gledalec naj ne pričakuje nekakšnega gledališkega nastopa, športni nastop mora biti rezultat in prikaz dela in lepo socialno dejanje, ki naj navduši in pritegne še one, ki stoje ob strani. Ne samo izbranci, tudi fizično slabotni se morajo v športu udejstvovati. To so pota in cilji, ki jih današnja doba nalaga športu. Na ta pota vstopa vsa mladina in prepričani smo, da bomo v naših krajevnih domovih našli vso podporo in razumevanje. Pogledi naših mater in očetov so uprti v naše obraze, zato pazimo, da jih ne umažemo. In v praksi? Ozrimo se na igrišče, ki privablja največ gledalcev in ki druži v sebi še največ pripadnikov: nogomet, kjer poklicni nogometaši za velik honorar izkazujejo svojo hitrost, vzdržljivost in virtuoznost v obvladanju žoge in se poleg tega poslužujejo vseh mogočih zvijač, ki so pravega športnika nevredne. In kot v posmeh, jih pri teh nečednih dejanjih podpihuje zbor navijačev, da se je nekdo izrazil: „Drhal pa tuli na tribuni: pritisni, dregni, suni!“ Nevede se tako publika ponižuje samo sebe in se približuje dr-. hali, ki je po cestah starega Rima tulila: „Kruha in iger nam dajte!“ Da se ne bi taki prizori kdaj pojavili na naših športnih dnevih, smo športniki odločeni podvzeti vse mere, pa čeprav drastične, vse v cilju, da privedemo in približamo vso našo mladino resničnim ciljem in poslanstvu športa. športni referent ¡SFZ in sodelavci Po športnem svetu Tri Japonke so se 4. maja povzpele na 8.156 visoki himalajski vrh Manaslu. Japonska ženska alpinistična odprava je peta, ki je osvoiila ta vrh, obenem pa je postavila tudi ženski višinski rekord: ženske so prvič stopile na vrh višji ko+ 8000 metrov. Toda Manaslu je zahteval tudi žrtev. V zadnji fazi vzpona je 30-1 etna Teiko Suzuki izginila in se boje, da se je smrtno ponesrečila. Letošnje jugoslovansko nogometno prvenstvo je osvojil splitski Hajduk, ki si je ta naslov priboril že sedmič. Toda FOTOGRAFSKI NATEČAJ ŽIRIJA, ki so jo sestavljali gospodje dr. Jože Dobovšek, Marijan Šušteršič in zastopnik SLOGE, BARVASTI DIAPOZITIVI: Prva nagrada: RIBIČI Pohvala: VRTINCI — — Jože Draksler dr. Marko Kremžar ČRNO-BELE FOTOGRAFIJE: Prva nagrada: PRAZNI KLAS — Marko Fink Pohvala: SEM ŽE ZA VAMI — Emil J. Boštjančič Dela bodo razstavljena v mesecu oktobru t. 1. na razstavi Slovenske podjetnosti, ko bodo zmagovalcem tudi podeljene nagrade. V SLOGI JE MOČ! ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenas Air*-* T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit OBVESTILA SOBOTA, 15. junija 1974: V Slovenski hiši ob 20 kulturni večer SKA. V srečanju z našimi ustvarjalci: ..Tine Debeljak — prevajalec“. SKAD: pričenja jezikovna tečaja v Slovenski hiši. Angleščina «b 14. uri, Nemščina ob 16. uri. NEDELJA, 16. junija 1974: V Don Boscovtm zavodu v Itamos Mejia tel-ovska procesija. V Slomškovem domu po telovski procesiji na razpolago domače kosilo. SREDA, 19. junija 1974: V Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 sestanek Lige Žena-Mati s EVHARISTIČNI KONGRES V SALTI od 6. do 13. oktobra Avtobusno podjetje Chevalier bo vozilo s posebnimi omnibusi iz Buenos Airesa do Salte. Vožnja bo trajala 24 ur. Vozni listek za pet tja in nazaj stane 37-100 m$n. Vozili bodo za to ceno od 8. do 13. oktobra KdOr bi hotel prej, doplača vsak dan 2.100 $. Vlak vozi 36 ur in stane v eno stran 31.325, Pullman, s posteljo 42.025. Avion AA istar.e za pot tja in nazaj 132.000 $. Za iolmniblus se pijača predplačilo 7.500 $, ostalo- se more plačati v 5 obrokih. Hrano bo dobil Vsak trikrat na dan z listkom, ki ga kupi tukaj ob prijavi in plača za ,0'seb-o 2-500 do 3.000 $ na dan. Stanovanje za eno noč v zasebnih hišah — 2-000 $ na osebo, v prenočiščih (residencial) z lastno kopalnico 4.500 $. V hotelih soba za 2 olsebi z lastno kopalnico o l 6.000 $ do 9-000 S , odvisno je od kai ego rije. Mladina bo prenočevala po klubih in plača za vse dni — 500 $,. in*,!.' mora. pa s -seboj spalne vreče. Izseljenci bodo imeli posebno prireditev v petek, 11. oktobra. Za nje je določena cerkev >sv- Frančiška, 3 -kvadre od stolnice. Za izseljence pomaga organizirati vso1 udeležbo Comisión Católica de Migración, Laprida 930. Prijave ureja tudi Slovenska dušno-pastirls-ka pisarna, kateri je treba udeležbo prijaviti do 27. junija, da moremo urediti glede omnibusa. Če bo dosti prijav, moremo imeti lasten omnibus, sicer se pridružimo drugi skupini. Vsak more- urediti direktno pri Chevalier. Najbolj idealni čas odhoda je «reda. 9. oktobra, popoldne. Vrni-tev bo že v nedeljo, 13. oktobra popoldne. Z molitvijo spremljajmo1 visi ta argentinski evharistični kongres, ki ima za ge-slo: Sprava v Kristusu. to prvenstvo je zaslužil šele v zadnjem kolu zaradi boljšega količnika v golih, kajti mostarski Velež je zbral v 34 kolih nekako število točk: 45. Ljubljanska Olimpija je v zadnjem kolu izgubila z Vojvodino s 5:3 in se je z 32 točkami uvrstila na 10 mesto. Naš dom San lissio priredi v nedeljo, 23. junija 1974, ob 15 svojo tradicionalno LOVSKO VESELICO Za okusno lotvske jedačo in pijačo bo zadostno poskrbljeno, zabaval nas bo priznani orkester DUC IN ALTUM, videli pa bojste in spoznali v posebni lovski šali, kako si brez ruma poguma doboš in postaneš neustrašen m csž, ki ise nikogar ne b-c-ji, ne zajcev ne zveri, nobene celo ne — svoje žene... Ljubeznivo' vabi k udeležbi Odbor RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZEIŽA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpiolago najfinejšo pohištvo spominsko svečanostjo za padle domobrance. Govoril bo Adolf Škrjanec. SOBOTA, 22- junija 1974: V Slomškovem domu ,ob 19. uri spominska proslava: sv. maša, spominska beseda, simbolični nastopi, petje, godba in molitev za mučence pri slovenskem znamenju. V Slovenski hiši ob 19 očetovska pro-isilava! otrok Jegličeve šole s sv. mašo in akademijo. NEDELJA, 23. junija 1974: V Slovenski hiši ob 16. Alojzijeva proslava slovenskih šol s sv. mašo in igrico v pripravi slov. šole iz Carapa-chaya. V Slovenskem domu v San Martinu sestanek naraščajnikov od 7 do- 11 leta in fantov od 12 do 15 leta. V Našem domu v San Justo tradicionalna lovska veselica od 15 dalje. ČETRTEK, 27. junija 1974: V Slivenski hiši ob 17. 30 -sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predaval bo Lojze Debevec. Vabljeni tudi možje in fantje. NEDELJA, 30. junija 1974: V Slomškovem domu družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, zanimivo predavanje. debata in kosilo. SOBOTA, 6. julija 1974: V Slovenski hiši ob 20 koncert zb-o’ra Slovenske madenke. NEDELJA, 14. jubja 1974: V Sovenskem domu v San Martinu družinsko kosilo, popoldne- tekma v balinanju -med moštvi Carapachay in San Martin. Argentino Correo Central (B ) FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N° 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual Nç 2.233.341 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L.. Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Napev naših rodov ŽeniVvanie v Korotanu Iz zibke slovenske Pevski koncert zbora SLOV. MLADENKE 6. julija 1974 ob 8 zvečer v Slovenski hiši 23. JUNIJA OB 16 V SLOVENSKI HIŠI ALOJZIJEVA PROSLAVA slovenskih š'oiI s sv. mašo in igrico SAMOSTANSKA MAŠNA STREŽNIKA V PRIPRAVI JURČIČEVE ŠOLE IZ CARAPACHAYA Vabi šojlski odsek ZS Mrtva srca govorijo, ne pozabite nas nikdar... SLOMŠKOV DOM, sobota, 22. junija 1974, ob 19: SLOVENSKIM JUNAKOM SV. MAŠA IN DOMOBRANSKA PROSLAVA s sodelovanjem pevskih zborov, recitatorjev, mladinska godbe in Slclmškove šole- — Govori g. Milan Magister. — Vabljeni vsi rojaki! Za mrtve1 ne bodi mrtev! mmttm iSip-or.dčamio v-s-em prijateljem in znancem, da nas je po božji volji dne 1. junija 1974 v 63. letu starosti za v-e-dno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, sin, brat, gospod Slavko Tršinar !Naš dragi pokojnik je -bil pokopan dne 2. junija na pokopališču v Mar del Plati. Naj v mira počiva! Njegovo dušo priporočamo v m-o-litev. Žalujoči : v Argentini: brat Mirko in -svaka Marijan Kocmur in Boštjan Kocmur z družim/; v -domovini: ž-ena Marica roj. Kocmur, hčerka Marjeta por. Korbar, -sin Tomaž, mati Ana roj. Lindič, hrat Stane1 z družino, zet inž. Marijan Korbar, vnukinja Miriam, vnk Jurček in ostalo sorodstvo. Mar del Blata (Chapadmalal), Ljubljana. Maribor, Ramos Mejia Vsem rojakom sporočamo žalostno! vest, -da je v soboto, 1- junija, mimo v Gospodu zaspal gospod Slavko T ršinar Pokopali smo ga na binkoš-tno nedeljo na poiktopališču Parque. Dra-gega pokojnika priporočamo! v pobožno molitev in hvaležen spomin. Za slovensko skupino v Mar del Plati Boris Koman, krajevni dušlni pastir. Mar del Plata, 3. junija 1974.