Kulturno prosvetni delovni program in smernice Poverjeništva UJU — Ljubljana. (Sklepi sprejeti na delegaciji četrte pokrajinske skupščine v Krškem dne 8. julija 1924.) NARODNO - PROSVETNI ODSEK: 1. Organizacija šolskih odrov in naših knjižnic. reierent tov. E r n e s t T i ran iz Mor a vč: Organizacija šolskega odi-a. Cilj: 1. Hočerno vzgojiti novi rod v iskrene Jugoslovane, kulturno čim najvišje stoječe državljane ter etično in socialno polnovredne ljudi. Pot. ki vodi iz našega hotenja v uresničenje. je Prosveta. S tega vidika nam šolski oder (ŠO) ne bo več igraokanje, ki zanj v teh težkih časih nimamo časa, temveč vzgojno sredstvo prvega reda. ker se prilega tlorisu otroske duševnosti, tako kot malokatero drugo. . 2. Imamo sicer inštitucijo SU, nirnamo pa še sistematične organizacije SO. Delo, ki je odvisno od tisoč slučajev, delo brez trdne podlage in brez širokoosnovanega sistema ni delo. 3. Šolski oder naj se smatra kot današnjim časom najpotrebnejše vzgojno sredstvo. Nobena šola naj ne bo brez šolskega odra. Krajni šolski sveti naj stavijo v proračun letno primerne zneske za nabavo in vzdrževanje šolskega odra. 4. Organizacijabodi vglavnih osnovah takale: a) Predpogoj je, da se je ne smatra za manopol enega ali treh, temveč da se strnejo k delu vsi. ki so dobre volje. b) Pri okrajnih učiteljskih društvih naj se osnuje odsek za ŠO, ki naj tudi delo ŠO v okraju poživi, razširi. podpre. Skrbi naj dalje. da pritegne pim največ a k t i v n i h delavcev. Posreduje naj med poedinci in centralo pri narodnoprosvetnem odseku UJU, v zmislu rednega izmenjavanja opazovanj. določitve novih potov in izvršitve novih idej. Zbere naj se točno statistiko sedanjega stanja ŠO v okraju. Daje naj posamezniku pobude in ipomoči, da v svojem delokrogu pripravi tla ŠO tam, kjer ga še ni oziroma poglobi in razmahne tam, kjer je že bil. Skrbi naj dalje za razprodajo knjižnice ŠO med članstvom in otroci. 5. Gospodarska osamosvojitev ŠO. Predlog: Skupščina apeliraj na članstvo, da sprejme kot svojo častno obveza napram organizaciji sklep: 1. Za 1. december 1924 oziroma na nedeljo za njim se priredi na vseh šolah prireditev, katere čisti donos naj še votira na-rodno - prosvetnemu odseku UJU. Tam kjer bi prireditev z vstopnino nikakor ne bila mogoča, naj se priredi brez vstopnine. v goli šolski sobi. Ta naj obsega točke. ki ne zahtevajo niti odra. niti garderobe: petje, deklamacije. Brez take, vsaj za moralnim uspehom stremeče prireditve naj bi ne ostala prav nobena šola. Izfkazi vseh teh prireditev se priobčijo v »Prosveti«. 6. Vsak v UJU organiziran učiteljrazrednik prevzame dolžnost, da razpeea vsaj 3 izvode vsakega zvezka »Šolskega odra« ter dovoli, da se mu pošljejo ti izvodi, takoj ko izidejo. z računom in položnico vred. S prvim predlogom se bo dobila glavnica, ki bo za najnujnejši prvi začetek morda zadostovala, z drugim pa se doseže razprodajo naklade in zvišanje prihodkov od odstotka. ki ga po dogovoru plača tiskarna poverjeništvu za narodno - prosvetni sklad in od tantijem. Upoštevam tu samo finančni uspeh. 7. Pri reševanju^ ostalih nujnih in aktualnih vprašanjih ŠO naj — po principu diferencijacije dela — sodeluje čim najširši krog. Naloga centrale pa je, da na tak način dobljeni materijal sorfira, črpa iz njega smernice svojega dela ter skrbi za strdkovnjaško pomoč. 8. Vprašanje repertorja. Izdaja se naj samo igre, ki so v vseh ozirih neoporečene. Biti morajo tendenčne v plemenitem zmislu. Oceno naj izvršuje kritik ali več kritlkov, ki so obeTiem tudi dobri otroški psihologi. Prednost naj se daje igram, ki bodo vzgojevale ljubezen do ujedinjene domovine, posebno pa še znova draimile spomin na našo iredento. Zbere se naj vsaj naslove vseh primernih pesmi dddamovank. 9. Vprašanje odra, kulis, garderobe itd. Izdeb se naj načrt za cenen, pTaktičen, zložljiv oder. Zberejo naj se skice za enostavne, v čim največ igrah porab- ne kulise. Pokrene naj se vprašanje ustanovitve okrajnih šolskih garderob, ki bi bile proti obrabnini na razpolago vsetn ŠO v okraju. Geslo bodi: V vsako šolo — šolski oder! Pri igrah, ki jih bo izdajal centralni narodno - prosvetai odsek, naj bo tudi kratka karakteristika nastopajočih oseb ter dejanja. Mnogo bi bilo olajšano delo tudi z navodili za šminikanje. masko, lučne efekte, sploh vse tehnične pripomooke. 10. Vprašanje statistike in propagande. Uvede naj se obvezno poročanje o prireditvah okrajnemu odseku ŠO. V to svrho naj se razmnoži vse za statistiko važne rubrike obsegajoč formular. Okr. odseki pošiljajo centrali letni pregled o delovanju ŠO v okraju. Centrala naj skrbi, da se bo naše delo videlo in primerno ocenil^ tudi v široki javnosti. Poročanje o prireditvah v dnevno časopisje naj v prvi vrsti povdarja pomen istih in nai o^tane v rokah prireditelja samega, bodi pa njegova dolŽTiost. 11. Stanovsko delo je stanovska dolžnost. 12. Prostor za šolski oder. Razmahu prosvetnega delovanja uči- teljstva je najv&čja ovira pomanjkanje primernih lokalov. Vsaka nova šolska stavba, ki se bo gradila, naj ima primerno veliko telovadnico s stalnim šolskim odrom. Na eno- in dvorazrednicah pa bodi učna soba tako velika. da se lahko v njej prirejajo mladinske igre. Naše knjižiiice. Glede krijižnic naj povzemamo glavne misli iz izčrpnega referata, ki ga je objavil tovariš Ivan._Dimnik v »Prosveti« št. 8 in 12: »Dviganje prosvete v tiarodu s knjigo in organizacija naših knjižnic«. 1. Knjiga je najprimernejsa oblika narodovega prosvečivanja. zato mora biti naša skrb, da infiltriramo ž njo najširše mase narodove. Naš temeljni princlp bodi: Vsaka šola imej čim bogatejšo šolsko, mladinsko, poleg nje pa še javno ljudsko knjižnico. 2. Naša prizadevanja bodo rodila poln uspeh šele, kadar bodo strogo sistematična. To dosežemo: a) pri mladinskih '(šolarskih) knjižnicah: S sistematičnim, intenzivnim vzgojevanjem mladih bralcev potom čim boljšega mladinskega leposlovnega lista; s pomnoževanjem dobre mladinske literature. literaturo s podporo našim raladinskim pisateljem, podporo pa s čim največjo dosegljivo razprodajo založenih knjig. Razprodaja naj se pospeši s tem, da izdaja Učiteljska tiskarna začetkom vsa-kega leta čim obširnejši katalog vse mladinske literature. da si pridobi čim širši krog stalnih odjemalcev, z organizacijo prodaje knjig v krogu staršev in otrok samih. Treba je dalje doseči, da se zvišajo dotacije krajnim šolskim svetom za šolarske knjižnice. Razven tega je treba organizirati šolski oder, ki bo lahko sčasoma postal stalen in znaten vir za pomnoževanje in popolnjevanje šolskih knjižnic. Obnesla se mi je tudi zbirka prostovoljnih najmanjših prispevkov (stalnih), ki jih zbirajo otroci sami; taka zbirka je, kakor sem spoznal, velike važnosti zlasti z vzgojne strani. b) Pri društvenih, javnih ljudskih knjižnicah: S tern, da vzbudimo srnisel in veselje do lcnjige, bi dali najboljšo podlago tudi društvenim in javnim ljudskim knjižnicam. Take, kot so zdaj. je namreč v veoini slučajev vseeno, če bi bile ali ne. Naj bo knjižnica še tako bogata, še tako izbrana, v še tako vesSih rokah, še tako idealno urejena —¦ če je nihče ne uporablja — je mrtva. V največ slučajih bi jih bilo nujno treba preorganizirati iz dna, za to ni ne volje, ne sredstev in bi tudi ne rodilo uspeha, dokler nima duševnega stika s široko maso ljudstva. Ta stik pa bi mogla doseči edino šola; zato je treba začeti s snovanjem jamih ljudskih knjižnic v šolah. Kako bi naj bile te urejene na znotraj, bo najboljše pokazalo izkustvo. Važno je. da zberemo vse podatke o poslovanju naših knjižnic, ki že poslujejo ponekod. TISKOVNI ODSEK: 2. Naš tisk in naše naloge za osvojitev javnega mnenja, referent tov. I v a n D i m n i k , urednik »Učit. Tovariša«. Organizacija z ozirom na Javen tisk. 1. Najvažnejši in najodločilnejši faktor javnega mnenja je časopisje. 2. Našemu stanu in šoli nasprotno časopisje dosledno ustvarja šoli in našemu stanu neprijazno javno mnenje v narodu. 3. Edina protiutež temu neprijaznemu javnemu mnenju za šolo in naš stan ter edino sredstvo za borbo proti širjenju takega javnega mnenja je napredno časopisje. 4. Učiteljstvo se je dosedaj premalo posluževalo izvenstanovskega naprednega javnega časopisja, da bi ustvarilo našemu stanu in šoli prijazno javno mnenje v narodu, in je dosedaj premalo podpiralo to časopisje s poročili občejavnega, kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socialnega značaja, da bi se potem to časopisje tudi lahko razširilo in ukoreninilo med narodom. 5. V to svrho je potreba organiziranega sodelovanja učiteljstva pri izvenstanovskem javnem časopisju. 6. Vsaka socialna skupina. ki se hoče uveljaviti v javnosti, ne sme idej in zahtev širiti le v lastnih vrstah. temveč mora gledati, da prodre z njimi tudi v javnosti. 7. Nikdar ne smemo pričakovati, ko smo svoje zahteve obrazložili v stanovskem tisku, da se bo javnost potem sama potegovala za te naše zahteve. ali da bi jih začelo časopisje samo širiti. 8. Kdor hoče, da bo zavladalo za učiteljstvo in šolstvo prijazno iavno mnenje v narodu, ta se mora poslužiti izvenstanovskega javnega časopisja in se mora pridružiti organizaciji učiteljstva za dopisovanje v javne liste ter mora s pomočjo dobrih dopisov skušati širiti napreden tisk v narodu. V prvi vrsti pa bi bilo za to treba še enotne in prave vzgoje in organizacije za časnikarsko delo učiteljstva. 9. Pričeti bo treba buditi vse zaspance in bojazljivce med učiteljstvom. ki nikdar ne vzamejo v roke peresa. da bi poročali listom o dogodkih in kulturno-gospodarskih ter političnih potrebah ljudstva iz svojega okraja in bi jih bilo treba za to delo organizirati; na drugi strani bi bilo treba ustvariti stalen kader, (nekak dopisni urad učiteljstva), ki bi vse napredno časopisje stalno in dosledno informiral o vseh naših prosvetnih. šolskih, stanovskih zahtevah in ustvarjal nam prijazno javno mnenje. po" tom javnega časopisja; na tretji strani bi bilo potreba organizirati tudi obrambno delo na napade v časopisju, s tem, da bi si porazdelili časopise, katere bi zavračali in časopise, v katere bi dopisovali. Doipisniiki bi moral biti v stiku za enotno postopanje in taktiko. ODSEK ZA STANOVSKI NARAŠCAJ. 3. Vzgoja našega stanovskega naraščaia za izvenučno deldvanje učiteljstva, referent tov. Andrej Škulj iz Ljubljane: Vzgoja stanovskega naraščaia. 1. Napredek šole in prosvetnega dela med narodom, moč naše organizacije in po njej ugled učiteljstva sloni v bodočnosti na našem. za šolsko in in izvenšolsko delo dobro pripravljenem naraščaju. 2. Odsek za »Stanovski naraščaj pri poverjeništvu UJU s tozadevnimi okrajnimi odseki na sedežih državnih učiteIjišč naj s smotrenimi predavanji, poučnimi zleti in prijateljskimi sestanki pomorejo k vzgoji in pripravi našega.naraščaja, da se bo vsaik naš bodoči učitelj zavedal svojega zvanja ter z vso vnemo in prevdarkom nadaljeval v započetem prosvetnem in gospodarskem delu med narodom. 3. Okrajni odseki naj sporazumno s centralnim odsekom in okrajnim učitelj skim društvom dotičnega okraja. poskrbe za predavanja. sestanke in morebitne prireditve primeren lokal. V tem lokalu naj bi bil po možnosti sedež okrajnega učiteljskega društva. okrajna učiteljska knjižnica in čitalTiica. 4. V svrho čimvečjega razmaha izvenšolskega gibanja naše jugoslovenske učiteljske omladine je nujno potrebno, da se ustanovi posebno glasilo za naraščaj. »Učiteljska Omladina«, glasilo jug. učit. omladine. Izdajatelj UJU pov. Ljubljana. To glasilo naj tvori vez med naraščajem vseh učiterjišč v državi. Tehnično izvedbo oskrbi tozadevni centralni odsek sporazumno z glavnim urednikom »Učit. Tov.« 5. Uspešno delovaTije odsekov za naraščaj je odvisno od povoljnega gospodarskega stanja. Osnuje se v to svrho »Učiteljiščniški sklad«, ki ga opravlja centralni odsek pri pov. UJU in se iz njega prispeva posameznim okrajnira odsekom sorazmerni zvezek po številu vsakoletnih učiteljiščnikov in učiteljiščnic 4. letnika. V ta sklad prispeva vsak organiziran učitelj potom svojega društva letno 10 Din. Prispevek se plača s članarino. 6. Po možnosti se krijejo s tega aklada pbtrebe za izboljšanje socialnega položaja naraščaja za časa študij. 7. Primerno podporo naj preskrbita tudi »Konvikt« in »Učiteljski dom«. O p o m b a: Sprejet je bil tudi errtvten načrt predavanj za učiteljski naraščaj za oba odseka na sedežih državnih učiteljišč. GOSPODARSKI ODSEK. 4. Naše gospodarske ustanove in moralna podpora s strani organizacije, referent tov. Rado Grumiz Ljubljane. Gospodarska organizacija. 1. S smotrenim in organizatoričnim delom dvignemo svojo stanovsko gospodarsko organizacijo na višek popolnosti. 2. V dosego tega morata obe organizaciji delovati pararelno kot nerazdružna celota. 3. Preorientirati se moramo gospodarsko, ker je sicer naša stanovska organizacija nepopotaa in pomanjkljiva, uspehi pa mnogo manjši. 4. Vsak posamezni član te naše skupne organizacije mora storiti v polni meri svojo dolžnost tudi v gospodarskem zmislu in to z zavestjo. da kar koristf organizaciji, koristi saimemu sebi. 5. Če bomo gospodarsko močni, bomo močni tudi stanovsko. 6. Gospodarsko krizo, ki jo preživljamo, bomo prestaJi le v skupnem organizatoričnem delu, če se zavedamo svojih dolžilosti in položaja, v katerem se nahajamo. 7. Pomagajmo svojim gospodarskirH ustanovam z nasveti in predlogi, zavračajmo in obsojajmo pa vsako negativno delo. ki skupnosti le škoduje in jo ruši. 8. Vsak organiziran učitelj(ica) bodi član vseh na- 'ših gospodarskih zadružnih organizacij in društev. 9. Naročajmo vse svoje diterarne, pisarniške, šolske in druge potrebščine in učila pri svojih lastnih podjetjih in naš* 1'vornici učil, ker jim s tem osiguramo njihov obstoj, skupni organizaciji pa postavimo temelj lepše bodočnosti. 10. Nalagajmo vse denarne zneske v naših denarnih zavodih, ki naj postanejo takorekoč centri našega gospodarskega Kibani* in razvoja. 11. Ogibajmo se tujega kapitala, ki razjeda vse naše delo, skrbimo pa, da bomo imeli dovolj lastnega kapitala na razpolago. da ž njim svojo stanovsko gospodarsko organizacijo okrepimo in dvignemo. 12. SociaJna ustanova učiteljstva Slovenije. Sklep: Učiteljstvo pozdravlja ta socialni pokret v dabrobit našega stanu. Uvideva pa-. da je ta ustanova v okviru predloženih statutov neizvedljiva. Odsek, ki je deloval na teh statutih, naj zadevo v okviru in sporazumu z odborom »Učiteljske samopomoči« znova prouči in najde pot za izvedbo in uresničenje te prepotrebne ustanove z reorganizacijo »Samopomoči« v smeri. da nudi svojim članom pomoč tudi v slučaju bolezni. 13. Prirejajo naj se stanovsiki gospodarski tečaji, v kaiterih se bo predavalo o stanovskih in narodno - gospodarskih vprašanjih. KULTURNO - PEDAGOŠKI ODSEK. 5. Organizacija kulturnega gibanja našega stanu, referent tov. F r. M a r t i n c iz Št. Janža pri Ptuju. Organizacija kulturnega gibanja našega stanu. 1. Da se izvede strokovno - kulturni del svrhe naznačene v pravilih UJU. čl. 2. ter podrobno opredeljene v pravilniku UJU, poverjeništvo Ljubljana § 21. b) 4. (smoter (kulturnega pedag. odseka), v kolikor zadeva ista organizacijo kuiturnega gibanja našega stanu, ki je istovetna z organizacijo samoizobraževalnega dela učiteljstva, včlanjenega v UJLJ. poverjeništvo Ljubljana, je izdelal načelnik kulturno - pedagoškega odseka s sodelovanjem članov tega odseka osnutek organizačnega načrta. na podlagi katerega naj bi se organiziral ves naš duhovni pokret. (Načrt je bil priobčen v »Popotniku« št. 1, leta 1923.). 2. Načrt temelji na načelu delovnega zadružništva, ki je najbolj prikladna obHka organiziranega duševnega dela z ozirom na ekonomsko izrabo sil in sredstev ter popolnotna ustreza notranjemu ustroju, _ri je takemu delu lasten. Kot temeljne edinice, na katerih sloni zadružno dedo za nadaljno izobrazbo učiteljstva, so zamišljeni pedagoški odseki pri okrajnih učiteljskih društvih. Ti odseki morajo biti v stalnih stikih s centralnim cxisekoin pri UJU, poverjeništvu Ljubljana. Načirt stikov urejuje načrt, v katerem sta isiočasno opredeljeni tudi vprašanji inicijative in usmerjenja. Upoštevana je (končno tudi potreba propagande na znotraj in na zunaj. od katere je v veliki meri odvisen uspeh vsega pokreta. 3. Poziv uredn. »Popotnika« (predstavnika centr. pedag. odseka), ki _e bil priobčen obenem z osnutkom načrta za duhovno organizacijo učiteljstva v zgoraj navedeni številki »Popotnika«, naj skoraj dobi poročila o tem, kako se okraj ni odseki ustanavljajo in delujejo. ni našel od strani okrajnih učiteljskih društev odziva. To znači, da med večjim delom učiteljstva še ni dovolj krepko občutena potreba po zadružnem strokovnem in obče kulturnem samoizobraževailnem delu. Številni tovariši pa se zavedajo, da svrha našega udruženja ni samo stanovsko-borbena, temveč tudi strokovno-kulturna. a ti niso na jasnem, kako naj se ta del svrhe smotreno izvede. 4. Naloga centralnega kulturno-pedagoškega odseka UJU, poverjeništvo Ljubljana je. da pripravlja intenzivno in sistematično zasnovani propagandi tla za realizacijo načrta duhovne organizacije učiteljstva. Zbujati mora razpoloženje in ustvarjati potrebo^po organiziranem delu za nadaljno izobrazbo ter širiti razumevanje za zadružni značaj takega dela med širokimi vrstami učSteljstva, včlanjenega v našem udruženju. 5. Upoštevaje dejstvo, da So nosilci vsakega novega gibanja vedno le poedinci, morajo člani kult.-pedag. odseka iskati direktnih stikov s tovariš., v katerih je razumevanje za duhovno organizacijo že dozore.o. Vzporednc) s propagando ideje bo z njihovo pomočjo mogoče postopno tudi podrobno izvesti organizacijo za nadaljTio izobraževanje našega stami z us.anavljanjem pedagoških odsekov pri okrajnih učiteljskih društvih, financiranja teh odsekov od strani ministrstva prosvete in še z drugačnimi sredstvi, ki se organizačnim pooblaščencem zde primerna. 6. Od nestrokovnjaških predavanj ima učiteljstvo le malo haska. Ker podeželsko učiteljstvo nima priložnosti, po slušati predavanja na univerzi, naj prosvetno ministrstvo financira predavanja strokovnjakov na zborovanjih stanovskih organizacij. Stanovske organizacije sestavijo evidenco strokovnjakov, ki bi prišli v poštev. Tako bi se lahko sistematično poglabljala naša izobrazba in bi se vsaj deloma ustregdo naši dolgoletni želji po višji izobrazbi. 7. Skupščina odklanja brezplačne uradne konference, ker ne prinašajo učiteljstvn onega haska, ki bi odtehtal gmotne žrtve posameznikov. 8. Prosvetni oddelek v Ljubljani z dne 5. junija 1924, št. 8585 poziva učiteljstvo glede dopusta za višjo pedago§ko šolo in za konservatorij »Glasbene Matice« v Ljubljani. Od prosilcev pa se zahteva, da niso stari nad 30 let in da so samskega stanu. — Naj se odpravi predpisana starost v takih slučajih. 9. Odlok ministrstva za prosveto O. N. z dne 23. maja 1924, št. 25.519 zahte,. va, da je polovico prihodkov Vidovdanske prosJave poslati ministrstvu prosvete za narodno prosvečivanje. Tudi v tej zadevi naj UJU ukrene, da se ta odlok začasno sistira. 10. Poverjeništvo UJU Ljubtfana 3eluj na to, da se naredba ministrstra prosvete, ki ureja višje pedagoške šole, izpremeni tako. da bodo ti zavodi do končne zakonite ureditve vprašanja učiteljske izobrazbe dostopni vsemu učiteljstvu in bodo služili le splošni strokovni učiteljski izobrazbi. 11. Ker uvidevamo, kakšne strašne rane seka alkoholizem našemu narodu in ker spoznaivamo ves njegov slab vpliv na vzgojo in pouk našega narodnega naraščaja, pozivljamo vse učiteljstvo. da posveti vse svoje zmožnosti m vso svojo dobro voljo protialkoholnemu delovanju. — Da se pa bode to vršilo smotreneje, predlagamo: a) Vsem okrajnim učiteljskim društvom se svetuje, naj tekom prihodnjega leta obravnavajo to vprašamje na svojih zborovanjih. b) Skupščina pozivlje širši sosvet, da isto vprašanje stavi na dnevni red prihodtije pokrajinske skupščine. c) V okrilju naše organizacije naj se osnuje odsek, ki bode dajal temu delovanju smernice. STANOVSKO - POLITIŠKI ODSEK. 6. Najnujnejše smernice za posHovanje naše orga-iizaciie, referent tov. R u d o f D o s t a 1, strokovni tajnik v Ljubljani. Smernice za poslovanje naše organizaciie. 1. UJU poverjeništvo Ljubljana je stanovska organizacija, ki temelji na načelih jugoslovanske narodnosti in demokratizma. 2. Težisče naše stanovske organizacije leži v okrajnih društvih. 3. Okrajno učiteljsko društvo združuj vse učiteljstvo svojega okraja na podlagi iskrenega tovaristva, temeljnih naprednih vzgojnih in jugoslovanskih načel. 4. Okrajno učiteljsko društvo prirejaj po možnosti mesečna zborovanja. 5. Na zborovanjih naj prevladujejo predavanja in referati o stanovskih vprašanjih. Debati je posvečati posebno pažnjo, ki naj se ie udeležujejo razni člani, ne vedno eni in isti. Predsednik uvajaj v debato in društveno poslovanje sploh predvsem novince in mlajši naraščaj. 6. Zborovainja naj bodo ogledalo in odsev živahnega ter intenzivnega stanovskega življenja in stremljenja vsega članstva okraja. 7. Vsako okrajno društvo posluj na podlagi vzorno izdelanega poslovtiika. 8. Okrajno društvo poročaj o svojem stanovskem gibanju stalno in izčrpno. Za resolucije in predloge. ki jih društvo želi objaviti v stanovskem listu. naj to izrečno izjavi. Uredlii_tvo jih mora nato objaviti, odgovornost zanje prevzema dotično okrajno društvo. 9. Okrajna učiteljska drustva vodijo evidenco neorganiziranih in članov. ki se ne udeležujejo društvenih zborovanj. , 10. Poverjeništvo objavljaj vse važnejše organizačne zadeve, sklepe in sprejete resolucije ter predloge ožjega in širšega sosveta v stanovskem glasilu. U. Okrajna društva poslujejo s centralo v Beogradu potom poverjeništva. 12. Poverjeništvo tvori vez med okrajnimi društvi i_i centralo v Beogradu. 13. »Načrt poslovnika učiteljskega društva za marenberški okraj naj se da v razpravo okrajnim učiteljskim drustvom. katerim naj ga poverjeništvo razpošlje.« OBRAMBNO - PRAVNI ODSEK. 7. Posebni disctplinarni predpisi po čl. 170. čin. zakona in posebna ocena po čl. 72. cin. zakona za učiteljstvo. referenta tov. Hinko Šumer iz Šmarja, in tovariš Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku. Discipli-tari-i predpisi za učheljstvo. I. Posebni disciplinarni predpisi za učiteljstvo so neoibhodno potrebni1 in v zmislu čl. 170. zakona o civilnih uradniVih tudi mogoči; zato zahtevamo za učiteljstvo posebni disciplinarni postopek. kateremu naj da podlago šolski zaikon. 11. Naše najvažnejše zahteve so: 1. Učiteljstvo naj sodi disciplinarni senat, obstoječ iz strokovnjakov, katerega člani naj bodo: a) šef prosvetnega oddelka ali njegov namestn.k; b) 1 prosvetni inšpektor (višji šolski nadzornlk); c) 1 okrajni šolski nadzornik ali njegov namestnik; č) 2 voljena zastopMka učiteljstva; d) disciplinarni tožitelj iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ki je stalno prideljen prosvetnemu oddelku^ 2. Prizivna fnštanca naj bode mimstrstvo prosvete Upramo sodišče in dr- žavni svet naj le razsodi v slučaju, ako se je pri preiskavi kršil zakon. 3. Denarne gilobe naj odpadejo popolnoma. 4. Disc_plinarne preiskave se ne sme otvoriti na podlagi anonimnih ovadb in nepodpisanih časopisnih člankov. 5. Vsako ovadbo dobr obdolženec takoj v izjavo, tako dobi tudi vpogled v vse akte pred disciplinarno preiskavo. 6. Preiskavo vodi okrajni šolski nadzornik s pomocjo voljenega učiteljskega zastopnika. 7. Preiskave se imajo smatrati kot nujne in rešiti praviloma najkasneje v roku treh mesecev. III. UJU poverjeništvo Ljubljana predloži osnutek disciplinarTiih predpisov glavnemu odboru UJU v Beogradu, ki naj deluje na to, da se ti predpisi uzakonijo. Javna ocena učiteUstva. L Na osnovi člena 72. zakcttia o civilni'h uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki določa, da ocenjanje po uradniškem zakonu ne velja za nastavnike vseh šol, zahtevatno, da se vnesejo v novi šolski zakon določbe o službenem ocenjevanju učiteljstva, ki bodo odgovarjale modernemu načinu ocene. II. Moderni način ocene mora temeljiti na sledečih načelih: 1. Ocena mora biti javna, t. j. z ozirom na ocenjenega. 2. O oceni odločaj komisija strokovnjakov. 3. Učitelj(ica) ima pogled v oceno, se sme zoper slabo oceno pritožiti in v slučaju potrebe zagovarjati. III. Slovensko učiteljstvo se je dolga desetletja borilo za tako moderno oceno, jo doseglo po prevratu in ima že od leta 1920. v veljavi predpise. ki odgovarjajo modernemu načinu in postopanju pri ocenjevanju. (Naredba poverjeništva za uk in bogočastje o usposobljenostnem ocenjanju učiteljev na javnih ljudskih in meščanski'11 šolah v Sloveniji. »Uradni list« II. letnik. št. 52, točka 194.* Zato zahtevamo, da se slični moderni predpisi o ocenjevanju vnesejo tudi v novi šolski zakon in se tako zakonitim potom zabrani možnost ocenjevanja po zastarelem in nemodernem načinu. ODSEK ZA OBMEJNO ŠOLSTVO IN NEODREŠENO OZEMLJE. 8. P o 1 o ž a j obmejnega š o 1 stva in koraki za odpomoč, poročal A. H r e n iz Studencev pri Mariboru. Že nad dve leti povdarjamo v svojem stanovskem glasilu in na svojih skupščinah veliko važnost našega obmejnega šolstva. ki ni samo eminentno narodnega in kulturnega, ampak prav tako državno-obrambnega pomena, sklicujemo seje in sestanke, sklepamo in razpošiljamo resolucije ter razpravljamo tudi v javnosti to vprašanje, vendar ne dosežemo prav nioesar za lzboljsanje položaja. — Vse naše narodno prerojevalno in državno-obrambno delo na naši jezikovni in državni meji — kolikor se ga sploh vrši — slonr na šoli in učiteljstvu. je več ali manj le slučajnostno brez pravega sistema, prepuščeno dobri volji in spretnosti posameznih idealnih delavcev, kateri žrtvujejo čas, zdravje in pogosto še že itak skromna sredstva. Zato pa prejmejo ti delavci v najbolišem slučaju kako papirnato priznanje in imajo lahko »tolažilno« zavest. da ostanejo ravno zato, ker so kolikortoliko dobri narodno kulturni delavci, še nadalje na onih od sveta in prometa oddaljenih mestih. Nase šole so še danes — po petih letih osvobojenja — po veliki večini v slaibem stanju, zelo pomanjkljivo preskrbljene z učili in knjižnicami ter le za silo zasedene z začasno nameščenirn učiteljstvom. V z r o k i: a) Davčne razmere naših obmejnih šol še sedaj ali niso urejene. ali Da šolske občine ne morejo zmagati velikih stroškov za popravo in vzdrževanje šolskih poslopij. oprave, nabavo učil in knjižnic, kar se je uničiio in poškodovalo ob času prevrata po obmejnih četah. b) Učitelfstvo ne more izhajati s svojitni prejemki, ker so zaradi slabih prometnih sredstev in oddaljenosti življenjske potrebščine mnogo dražje od onih v zaledju. Da se temu odpomore, je treba nujno storiti sledeče: 1. Davčne razmere obmejnih šolskih občin naj se črmpreje urede. Revnejšim šolskim občinam naj se da za popravo in vzdrževanje šolskih poslopij, oprave, za * Zbirka Fink: I. št. 49, 60, 64. 79; II. št. 25 in III. št. 46, 47 in 76. nabavo učil, učnih pripomočkov uOencem in knjižnic — v kolikor ne zmorejo same pokriti stroškov — primerna državna ali pa privatna podpora. Gledt knjižnic se posebno priporoča. da se vsaj za prvo silo nemudoma osnuje vsaj nekaj takozvan.h potovalnih šolskih knjižnic za naše obmejne kraje potom prosvetnega fonda aii pa potom privatnih institucij (CMD). 2. Organizacija in oblasti naj skušajo doseči uveljavljenje ugodnosti § 40. o draginjskih dokladah in § 137. uradniške pragmatike o štetju službene dobe tud; za naše obmejne kraje, med katere je šteti zaradi izrednih razmer — celo Prekmurje. Ker pa je uveljavljenje teh dveh §§ za naše kraje še zelo daleč. če že ne — po sedanjih razmerah in izkušnjah sodeč — izključeno — narodno prerojevalno in državno-obrambno delo na meji pa zelo, zelo nujno in neodložljivo, smatramo za potrebno: a) Šolska uprava naj da učnim osebam, katere so že uslužbene na obmejnih šolah, ali pa katere ondi nameščč. pismeno obvezo. da imajo po najmanj petletnem zadovoljivem službovanju na raeji brezpogojno prednost pri kompetencah za ugodna mesta v zaledju pred drugimi prosilci. Ta obveznost naj bode šolski upravi sveta in ne samo prazna obljuba in vaba. b) Za učiteljstvo — pa tudi za dobre narodno-kulturne delavce drugih stanov — naj se dosežejo od privatnih institucij (CMD) — katerim prispevaj tudi država — gmotne podpore. Te podpore pa naj bodo popolnoma individual_ne z ozirom na narodno kulturno in državno obrambno delo. ki ga vrši dotičnik. kakor tudi z ozirom na krajevne razmere in osebne potrebe. Pri teh podporah naj se postopa strogo bbjektivno in jo naj dobi le tisti, kateri je je vreden — in potreben. 3. Narodno prerojevalno in državnoobrambno delo na meji se naj spravi v sistem. katerega smernice določi posebna anketa, sklicana od na_ih sedanjih obrambnih društev in na kateri naj bi bili zastopani narodno - kulturni delavci iz naših obmejnih krajev ter Prekmurja, kakor tudi zastopniki drugih važnejših kulturnih in političnih organizacij. Predvsem pa bi morali biti tudi udeležniki te ankete zastopniki državnih oblasti. katerih delokrog sega v obmejne kraje (žandarmerije, finance, sodnije, politične oblasti). Doseči se mora sodelovanje vseh — torej tudi državno-upravnih faktorjev, da se bode pri nameščanju državnih uslužbencev in duhovnikov — postopalo enotno v skupnem soglasju in ravno tako pri podeljevanju raztiih koncesij. Le na ta način je možno uspešno narodno prerojevalTio in državno-obrambno delo, ne pa tako — kakor je žalibog danes marsikje, da kar učitelj in šola sezidata, to drugi podero. O vsem tem pa ne morejo odločevati posamezne osebe. ampak le strogo izvedene organizacije. le te morejo nositi tudi veliko odgovornost. 4. Zato naj se osnuje v vsakem šolskem okolišu nekak »Narodni svet« (podružnica CMD). kateri naj ima le omejeno število članov. kateri itnajo delo in potrebe lastnega kraja v evidenci. Vse te posamezne korporacije v enem srezu naj se združijo v skupno srezko organizacijo in srezke v okrožno. okrožne pa v oblastno, oziroma pokrajinsko. ki je kot vrhovna organizacija. Oblastna oziroma pokrajinska organizacija naj vzdržuje stik z okrožnimi. srezkimi in krajevninn orgaTiizacijami s svojim posebnim stalniin potovalnlm informatorjem. ki jih vzpodbuja k delu. sprejema od njih informacije ter jim sporoča naročila ter ima v evidenci vsa izpraznjena mesta v obmejnih krajih od navadnega finančnega paznika pa tja do vaškega župnika. učitelja. sodnika ali zdravnika. Najnujnejši koraM: 1. Prosvetno ministrstvo naj stavi v prihodnji državni proračun večjo vsoto za okrajne učiteljske knjižnice ob meji, posebno v Prekmurju. 2. Apeliramo na narodno čuvstvovanje urednikov obmejnih listov in voditeIjev strank v obmejnih krajih, da z ozirom na narodnostne razmere in državo ne uporabliajo nekulturne politične bojne metode. 3. Na manjšinskih šolah — zlasti v Prekmurju — naj se uvede stopnjema v posameznih predmetih slovenski učni jezik. To bode tem lažje, ker ima vse učiteljstvo na teh šolah državni izpit iz sJovenšoine. (Tako delajo tudi r Avstriji in Ttaliji).