Naši dopisi. Dobrova dno 9. avgusta. (Šolsko). Dne 29. julija dokončali smo tukaj 1889/90. šolsko leto brez posebne javne preskušnje. Tega dne bila je ob 7. uri zjutraj šolska sv. maša s „zahvalno pesmijo", daroval jo je naš p. n. gospod katehet Anton Lesjak. Vsakega razreda otroci zbero se potem v svoji šolski sobi. P. n. gospod župnik Jernej Babnik ogovoril je v vsakem razredu otroke v daljšem primernem govoru, ter jih spodbujal k pridnosti, pobožnemu življenju in spodbudno-lepem obnašanji napram domačim in tujim odraščenim ljudem, da delajo čast sebi, svojim starišem in celi šolski občini, ter da tako postanejo enkrat iz njih dobri pobožni kristjani, uzorni farani in hrabri koristni državljani. Istotako je vsak učiteljev z gosp. katehetom vred otrokom dal primernih podukov ta dan, po katerih morejo časno in večno, dušno in telesno, če se bodo po njih ravnali, postati srečni. Prednostno in pohvalno napredujoči učenci in učenke vpisani bili so v „zlato knjigo" te šole; pohvalili so se javno. Najpridnejši izmed njih bili so obdarovani z ^Aogeljči" in ^MoliLVenik^^ drugi pa 8 podobicami. Darila ta nakupila sta iz lastnega žepa domača p. n. gg. duhomika. Slava in hvala jima za to. Razdelila so se šolska naznanila; zapelo se je več mičnih pesmic v vsakem razredu, katerim sklepčna bila je ,,ce8arska h^"mna". Ob začetku in sklepu opravila se je šolska molitev. Otroci odpustil so se na dom o VžlO- uri predpoludnem. M. R. Iz I^jubljane. — Gospod deželni predsednik baron Wf'^kler, k^' je bival nekoliko dri v Beli Peči na počitnicah, vrnil se je minuli petek nazaj v Ljubljano ter je prevzel poslovanje deželnega predsedoištva. — Shod slovenst'*h pevcev vršil se je v Mariboru minulo nedeljo sijajno. Politična oblastva so prepovedala sijajni vhod v mest', pa to ni bilo slavnos*^^ nikakor v kvar, toliko večja postala je vdeležba pevcev, pevkinj in prijateljev slovenskega petja. Prepevanje na vrtu Gambrinove pivarne vršilo se je sijajno v najlepšem redu in med veliko navdušenostjo. Po petju bil je ples. Nasprotni nemški krogi so se poskrili, v mestu samem in v nepristranskih krogih mestnega prebivalstva pa je zapustila slavnost najboljši vtis, prav tako pa so tudi z Ljubljane in od drugod došli gostje saboj vzeli najboljše spomine. Oni nemški krogi, ki se na vse kriplje branijo resnice, da je z Maribora do Trsta dolg postanek za nemški most do Adrije, so se lahko prepričali, da je ta most zidan vkljub nemškemu ^Schulvereinu in Stidmarki" samo na željah in domišljijah prusijanov avstrijskih. — Nevihte : Minuli teden prizadele so nevihte in toča mnogo škode v deželi. Loška okolica in Crnomeljsko-Kočevska meja je po toči hudo poškodovana. Tudi krog Senožeč so bile hude ure in na več krajih je blisk pou-zročil požare in pa pobil živino. — ;;Matica Slovenska" razglaša nastopni stalni program „Slovenske Besede", ki je po prejšnjem nekaj prenarejen : Matice Slovenske odbor je sklenil izdajati znanstven list ;,Slovenska Beseda", kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega knjižnega jezika ter določiti in utrditi jednotne pravilne oblike v govoru in pismu. V ta namen se je imenovani odbor obrnil do nekaterih slovenskih jezikoslovcev ter skupno z njimi določil bodočemu listu stalni program. Po tem programu se bodo razpravljala v „Slovenski Besedi" vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dogoana ali še ne dosti razjasnjena; pri tem se določi, koliko se je ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, a najbolj se bode oziral na pravorečnost in jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in na jiodlagi teh beležkov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knjižica. ^Slovenska Beseda" bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si toraj prizadevala pripomoči v to, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se strokovno nazivoslovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih slovenskega jezika in da se jezik obogati iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, k« so ali sploh manj znane, ali ''naajo v različnih krajih različen pomen. Najpriprgvnejši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih mej; sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovensk-b knjig z ozirom na njih jezik. Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera uči polagoma spoznati resnico, bode j,Sloven8ka Beseda" p^^i razpolaganje; a izključeno iz nje bode vse strastno ^n osebno napadanje in pikanje, za kar jamči uredništvo, kateremu je glede tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelor, 263 časopisa pride vsako leto na svetlo blizu dvanajst pol v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mesec. List prične izhajati, kadar se nabere dokaj gradiva. To podjetje je pa le tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrudnikov, ki bi list podpirali z rednimi spisi. Odbor Matice Slovenske torej vabi vse slovenske razumnike na skupno delovanje ter jih uljudno prosi, naj z znanstvenimi razpravami, z mirno kritiko, pa tudi s kratkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovenske knjiž-nosti prekoristno podjetje, da v resnici doseže svoj namen. Dopise bode sprejemal od 10. septembra t. 1. dalje urednik bodočemu listu, gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani. V Ljubljani, dne 29. julija 1890. Odbor Matice Slovenske. — Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani zborovala je včeraj popoludne ob 4. uri v mestni dvorani, svetovalci zbrali so se nenavadno hitro k sklepčnosti (večinoma bilo je 18 členov navzočih) in rešil se je obširni dnevni red 21 točk. Potrdil se je zapisnik zadnje seje, zbornica pridružila se je prošnji solnogradske zbornice, da naj bi so vsaki zbornici pripoznala pravica voliti po enega člena v državno-železniški sovet, tako tudi, da bi se znižala telegrafiška besedna tarifa, ravno tako, da naj bi država prevzela trgovinsko šolstvo. Dalje je zbornica sklenila vladi priporočiti privolitev 4 novih letnih semnjev za živino in blago na Rakeku. Dalje je poročal zbornični tajnik o shodu vdeleženih zastopov v Celovcu glede nove železnične proge Divača-Škofja Loka. Za člena železniškega soveta po pretekli 31etni dobi izvoli se člen zborničen Karol Lukmann. Vsled naročila trgovinskega ministerstva izvoliti je na novo osnovan carinski sovet, kateri bode imel nalogo sodelovati, da bode poslovanje v carinskih vprašanjih bolj enotno in hitreje, izvoli zbornica za člena carinskega sveta gosp. Baumgartna, za njegovega namestnika pa gospoda Jož. Kušarja. Še pred 6. uro bila je seja končana. — Zanimiva slovesnost bode na Dobrovi prihodnjo nedeljo dne 17. avgusta. Pride namreč gori milostljivi knezoškof sam blagoslavljat novo narejen altar lurdske Matere Božje in prenovljene kapele na pokopališči. Govor imel bode gospod kanonik Klun, kateri bode popoludne pri volilnem shodu poročal o svojem delovanji v državnem zboru. — Deželni zakon gledne mitnine v kamniškem mestu, dobil je z Najvišjem sklepom z dne 30. julija t. 1. Najvišje potrjenje. — Slavnostno razkritje Miroslav Vilharjeve spominske plošče v Planini prireja Planinska čitalnica in prosi, da se doneski rodoljubov za to slavnost dopošljejo čitalnici do 15. avgusta. (Obširno vabilo došlo nam je prekasno za današnji list. 264