December 2005 Številka 10 Letnik VI novice iz moravske doline OBČINA MORAVČE 1251 MORAVČE. TRG SVOBODE 1 - A. l'rrilnina plaCana pri po*i 1251 Moravče "a" Knjižnica Domžale Ljubljanska 58 1230 Domžale miklavž, dedek mraz in božiček , vi« 7 J h ud' Am> OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče GLEDALIŠKI ABONMA Spoštovani, obveščamo vas, da je v soboto, 28. januarja 2006, ob 19. uri na sporedu abonmajska predstava Pri nas gostuje GLEDALIŠČE SMEHA KOPER s predstavo Andreja Jelačina NEPOZABNI PIKNIK S TVOJO ŽENO Iz vsebine: Komedija o ljubezni, zvestobi in nezvestobi, o ljubosumju, osamljenosti, nasprotjih med moškim in žensko, spominih na mladost je polna Jelačinovih domislic, ki izvabljajo smeh in aplavze ob odprti sceni, hkrati pa spodbujajo razmislek. KULTURNI DOM MORAVČE VABI NA TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT ki bo v četrtek, 29. 12. 2005, ob 18.00 Nastopili bodo: • Pihalna godba Moravče, • Moški zbor in Ženska vokalna skupina ODA KD Tine Kos Moravč, • fantovski zbor Vandrovčki, • vsak od izvajalcev bo Imel svoje goste. Osrednja gostja večera bo: Nuša Derenda Program bo povezoval: Andrej Hofer Vljudno vas vabimo! Prodaja vstopnic po 1.000 SIT bo do srede, 28. 12., v Centru Resnik in na dan koncerta od 17. ure dalje po 1.300 SIT. frizerski safon spei Suzana Bizilj s.p. Trg svobode 19 MORAVČJ Je/.: 01 72 11-241 gsm 041 r, 20-102 STIÎANKAM VCSCIM VESEL I30ZIC IN Sm=ČNC V PRIHAJAJOČEM LIETH. ČISTILNICA In PRALNICA ČISTO S. P. VEHO VEC ANICA TRG SVOBODE 003 1251 MORA VČE DELOVNI CAS: PON.-PET. 14.30-18.30 SOBOTA 08-12 Tel: 01/72 31 586 _ HRANA ZA MALE ŽIVALI bofch VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! MANITJFAKT1IIL' VAM DA JOLANDA OREHEK s. p. TRG SVOBODE 2 1251 MORAVČE GSM: 041/407-570 od 20. do 31. dec. 10% novoletni popust ob nakupu nad 3.000,00 SIT VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ttovnitas: ufjeki Z^iW> torekSoSoUL OSAM /""" nedeÇa: 08.00 U.oo t'4 .M'''ueo)uwv«anzaniva r r,mm*fU. 10 Jot rMsit«an^vriHla*zrrh^VH,^ran,rrirf Mnenje pripravila: Branka Lesnik, diplsan.inZ. Odgovorna osebsv/V^' France kirmikjrf^AM san inj Število izvodov in prejemnik: - Naročnik: I izvod, • Arhiv ZZV Kranj: 1 izvod VrKljaZicSuta^Jiigieno: Majda Pnhar, dr med., spec. higiene Drtija ni bila smotrna zaradi prevelikih stroškov. Idejno zasnovo rešitve z navezavo na Ples je upravljavec potrdil v letu 2003. Občinska uprava je v lanskem letu na osnovi proračunske postavke in projekta PZ1, ki ga je izdelalo projektantsko podjetje Hidroinž.eniring Ljubljana, izvedla razpis za izbiro izvajalca del, vendar pogodba z. izbranim izvajalcem ni bila podpisana, ker je prekoračila proračunsko postavko. Letos smo z. novim izbranim izvajalcem na osnovi ponovnega javnega razpisa malih vrednosti investicijo s pogodbo prenesli na upravljavca, kije takoj opravil prevezavo po projektu v dolžini trase ca. 400 m iz. Gaberja na VH Straža. Povezava je ž.e v funkciji in pomeni bistveno izboljšanje vodooskrbe navedenih naselij. Investicijo smo tudi precej pocenili, ker smo dosegli soglasje z. lastnikom zemljišča in traso spremenili od dražje projektirane ob asfaltirani lokalni cesti. Upravljavec pa ugotavlja, daje z. novo prevezavo na sistem višjega tlaka takoj potrebno pristopiti še k zamenjavi starih dotrajanih vodovodnih cevi, ker se že pojavljajo napake na neustreznih starih ceveh, ki pa jih upravljavec sproti odpravlja. S prevezavo sistema VH Straža je stara vodooskrba preko črpališča Drtija v celoti ukinjena in s tem problemi, ki so bili vzrok slabe volje občanov lega območja občine. Ostane pa še investicija zamenjave vodovodnega cevovoda do zaselka Brinje, kar bomo poskušali izvesti v letu 2006. Obljubljamo tudi, da bomo občane sproti obveščali z. zadnjimi analizami vode iz. javnih vodovodov, ki jih za upravljavca izvaja Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja, zato ž.e prilagamo zadnjo analizo, s katero trenutno razpolagamo. M. BRICL Črna kronika Na pomoč v Dešen Noč iz. 30. 11. na 1. 12. 2005 se je za družino Firm iz. Desna srečno končala predvsem zaradi prisebnosti Srečka Firma, ki ga je okoli polnoči prebudil vonj po dimu. Takoj je vstal, v kuhinji prižgal luč in zagledal dim, ki se je valil iz. kletnih prostorov. Pomislil je, da je prišlo do tlenja večje količine kruha, ki sta ga kupila za krmo prašičev in ga z. ženo prejšnji dan dala sušili na kmečko peč v pritličju in kletnih prostorih. Šel je pogledal okoli hiše, ali kaj gori, kjer pa ognja ni bilo videli. Vsa vrata v kletnih prostorih so bila zaklenjena z. notranje strani, v prostorih pa veliko dima, zato seje odločil, da takoj pokliče NA POMOČ. Najprej je poklical na 112. Ker je dajal telefon znake zasedenosti, je poklical 113, kjer pa so mu dali klicno številko Policijske postaje Domžale. Dežurnega je ob 0.15 uri obvestil, naj pošlje gasilsko intervencijo. Oh 0.45 uri so bila na kraju dogodka tri gasilska vozila iz. Moravč in eno iz. Centru požarne varnosti Količevo s sedemnajstimi gasilci. S profesionalno speljano akcijo pod vodstvom Milana Peterca, poveljnika PGD Moravče, kije bil v tem primeru tudi vodja intervencije, so se z. maskami na obrazu pogumno napotili v prostor, kjer je tlel in oh prihodu tudi zagorel kruh. Izsesali so dim, odstranili goreči kruh in po dobri uri zapustili hišo. Pred odhodom je vodja intervencije Firmovu opozoril, da morata biti pozorna, če hi jima postalo slabo, da takoj zaprosita za zdravniško pomoč, ker je bila možna zastrupitev z. ogljikovim dioksidom. Predsednika gasilske zveze Moravče smo povprašali, zakaj ni prišla na kraj najprej enota Velika vas, ki pokriva tudi Dešen. Povedal nam je, da se prav v takšnih primerih kaže pomanjkljivost daljinskega vklopa alarma iz. 112, ker v občini Moravče še ni vzpostavljen alarmni sistem. Občina Moravče pa 10 Novice iz Pogledi druge struni Županovanje Martina Rebolja seje začelo v sredini novembra leta 2004. Po letu dni njegovega vodenja občine je prav, da pogledamo »bilanco« opravljenega dela pod njegovo taktirko. Ko je Martin Rebolj sprejel funkcijo župana, je obljubil, da ho zavel nov, svež. veter v občini in pri delu Občinske uprave. Pred svetniki je med drugim svečano obljubil, da bo z. vsemi, ne glede na strankarsko pripadnost, sodeloval v korist občanov občine Moravče. Še sedaj ob osebnih srečanjih izraža pripravljenost za sodelovanje, takoj nato pa nas znova »popljuva«, potem pa pričakuje našo potrditev njegovih samovoljnih in nezakonitih sklepov. Ko je bil Martin Rebolj še član Občinskega sveta, je bil velik nasprotnik nepotrebnega zaposlovanja v občinski upravi, predvsem pa je kritiziral nesposobnost in delo nekaterih občinskih uslužbencev. Kot svetnik je vedno glasoval proti občinskemu proračunu. Kot bralci Novic iz. Moravske doline verjetno veste, smo proračun za leto 2005 sprejeli zelo pozno. V času sprejemanja proračuna smo svetniki N.Si, SLS, Razvojnega kluba Moravske doline in SMS (skupina devetih opozicijskih svetnikov, ki smo krivi za vse v občini Moravče) večkrat predlagali določene spremembe, vendar jih župan nikoli ni upošteval. Na osnutek proračuna, kije bil podan v mesecu marcu, smo »nemogoči« svetniki vložili predloge, vendar Župan v svojem predlogu ni upošteval niti enega našega. Ko smo osnutek popravljali z dopolnili, pa je župan proračun konec meseca maja umaknil pred dokončno potrditvijo. Proračun smo končno sprejeli julija, vendar ga je župan brez pravih razlogov zadržal za skoraj mesec dni. Iz tega sledi, daje župan zavestno zaviral sprejem in izvrševanje proračuna. Odnos do planiranja in izvrševanja veljavnega proračuna bomo prikazali na nekaj naslednjih nazornih primerih: • Šidski prevoz) so bili v proračunu planirani na okrog 20 mio SIT, čeprav je OŠ Jurija Vege pravočasno dostavila vse potrebno za korekten izračun prevozov. Zaradi takšnega nestrokovnega načrtovanja je bilo potrebno v rebalansu dvigniti sredstva na skoraj 27 mio SIT. • Na področju načrtovanja vodovodov se verjetno vsaj nekateri spomnite izjave župana, da lahko zgradi km vodovoda s M)O.O(H) SIT. Realnost je seveda nekoliko drugačna. Za gradnjo cca. 600 m vodovoda Ušenišče, ki smo ga opozicijski svetniki na silo uvrstili v proračun (ker so bili krajani brez. vode), je kljub izdatni pomoči krajanov cena izgradnje presegla planirano investicijo v vrednosti 2 mio SIT za več kot 100 %, • Podatek, da se v letu 2005 ni asfaltiral niti ni2 asfalta, pove vse o uspešnosti izvajanja proračuna na področju cestne infrastrukture, čeprav je bilo za ta namen planiranih 38 mio SIT in so bila zemeljska dela pretežno dokončana že leta 2004 in je po z.akonu dolžna zagotavljati sredstva za nabavo opreme za alarmiranje, česar pa do sedaj ni zagotavlja. Zgoraj omenjeni primer nam kaže, kako pomembna je prisebnost in pravilno ukrepanje, kadar je nesreča dejansko tu. Če bi počilo sleklo na oknu, bi izbruhnil požar, prav tako bi prišlo do požara, če bi lastnik sam odpiral vrata ali razbil stekla. Prišlo bi do velike materialne škode in mnogo težjega dela za gasilce. Firtnova se vsem, ki so jima to noč prišli NA POMOČ iskreno zahvaljujeta. B. B. ceste pripravljene za asfaltiranje. • Sredstva za kanalizacijo pa je župan porabil že konec leta 2(X)4, ko je nezakonito podpisal pogodbo za rekonstrukcijo ceste v višini JO mio SIT. Na tej investiciji, ki je bila druga največja investicija v občini Moravče in bi morala del vloženih sredstev Ž.e vračati v proračun občine Moravče, je do sedaj priključenih le 10 % predvidenih uporabnikov. Martin Rebolj je kot svetnik na vsaki seji nasprotoval porabi sredstev za vzdrževanje in delovanje kanalizacijskega sistema Moravče, sedaj pa denar vseh davkoplačevalcev namenja za vzdrževanje sistema, ki ga uporabljajo le v Moravčah. Še vedno pa ni poskrbel, da hi se na kanalizacijo priključili tisti, ki jim je priključek omogočen. • Ponovno ugotavljamo, da župan še vedno ni pripravil ustreznih programov za koriščenje državnih in evropskih sredstev. • Nesprejemljiv se nam zdi način in kvaliteta vzdrževanja cest. Čudimo se, da je župan tik pred pričetkom zime oslul brez izvajalca javne zimske službe. Izvajalcu ni redno plačeval računov za opravljeno delo in je z njim prekinil pogodbo, ne da hi imel podpisano pogodbo z. novim enakovrednim izvajalcem. V takih izrednih razmerah je seveda moral na hitro izbrati novega izvajalca, kar je storil brez javnega razpisa. Primer bomo predlagali v pregled Nadzornemu odboru. • Moravska poročila na ATV Litija so bila v zadnjih treh letih, do prihoda Martina Rebolja na mesto župana, zelo zanimiva in so jih občani radi spremljali. Bila so pripravljena korektno in objektivno, občani so bili o dogajanju ustrezno obveščeni. Sedaj podaja informacije župan, zato so velikokrat enostranske, zavajajoče in lažne oziroma takšne, kol njemu ustrezajo. Poleg tega je župan na lastno pest z najetimi snemalci in novinarjem pripravil svoje oddaje, v katerih je zavajal, lagal in blatil opozicijske svetnike in bivšo županjo. Župan vsako oddajo cenzurira in tudi govori svetnikov na seji Občinskega sveta se ne smejo predvajati, pač pa v poročilu s seje slišite njegov monolog in njegove obtožbe na račun svetnikov, ne pove pa razlogov, zakaj so svetniki sprejeli določeno odločitev ali zavrnili predlagani sklep. Zakaj smo nasprotovali povečanju sredstev na postavki občinska uprava? Razlogi so predvsem naslednji: • Zaposlitev diplomirane pravnice na mesto direktorice občinske uprave je bila seveda pogojena s povečanjem sredstev. Kljub zelo dobri plači pa nam le-ta še vedno ne nudi strokovnih in pravno veljavnih predlogov. Na odprta vprašanja svetnikov na sejah nima odgovorov oziroma se že na sami seji velikokrat izkaže in dokaže, da so njeni odgovori nestrokovni in zavajajoči. Pod njenim direktorstvom smo se v Moravčah srečali -nezakonitim imenovanjem županovega pooblaščenca v času odsotnosti župana in nezakonitim imenovanjem drugega podžupana Staneta Ravnikarja. Kljub opozorilom svetnikov in dopisu pristojnega ministrstva, župan še vedno vztraja na nezakonitosti in tega sklepa ne prekliče. • Svetniki tudi obžalujemo, da postaja občinski časopis, nekoč ponos in dobrodošla pošta v slehernem gospodinjstvu, javni pljuvalnik, kjer je čedalje več prostora namenjenega medsebojnemu obračunavanju ne pa gradnji boljših odnosov in dobrih rezultatov dela Občine in občanov. Svetniki N.Si, SLS, SMS in Razvojnega kluba Moravske doline Želimo sprejemati sklepe v dobro občine in občanov. Zal nam je bilo v zadnjem letu to onemogočeno, zalo upamo, da bo v novem letu, četudi le ob koncu, zavel res ugodnejši veterini Moravski dolini. Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v novem letu. »NEMOGOČI« SVETNIKI Moravske doline 11 Veselo in zabavno na Martinov večer Veselo, zabavno in prijazno, tako pravijo, da mora biti na veseli Martinov večer. Najbolj primerno je tudi, da se vse vrteti okoli vina, pa najsi bo mladega, krščenega ali pa tistega, ki omamno diši v tvojih rokah. Takšni so slovenski običaji predvsem v vinorodnih krajih, kjer domuje dobra kapljica. Vinarji pa tudi radi obiščejo Moravče in letos smo v Kulturnem domu pripravili ž.e tradicionalni Martinov večer. Ne bi mogli bolj prisrčno pričeti veseli Martinov večer kot s Folklorno skupino Turističnega društva in Osnove šole Jurija Vega, pod vodstvom Marije Gotar ter z. Martino in Kristino Ravnikar, ki sla igrali harmoniko. Mladi folkloristi so v dveh skupinah, Moravski mački in Moravske lilije osvojili vsa srca v dvorani. Ponosno so prikazali tudi svojo moravško govorico. Gostujoča občina je bila tokrat Šmartno ob Paki. Prijazno in izčrpno je njihove domače običaje, krst vina in folklorno skupino ter muzikante, predstavil kar njihov župan Alojz. Podgoršek. Skupaj z. našim županom sta poudarila pomembnost ohranjanja kulturnih običajev. Zupan Martin Rebolj je pohvalil vse V novem letu 2006 Vsem želimo veliko zadovoljstva, zdravja in vesel j Naj bodo vsi dnevi prihodnjega leta izpolnjeni z veseljem in smehom, ne bo žalosti v Vaših srcih! Društvo upokojencev Moravče, sodelujoče ter se obiskovalcem zahvalil za obisk. Po opravljenem krstu vina je moral naš župan piti iz posebne majolike, značilne za Šmartno ob Paki, kakor veleva njihov vinogradniški običaj. Oder so nato napolnili šmarski folkloristi. Njihove pete so se mehko dotikale tal, videli je bilo, kakor da s svojimi mladenkami plavajo na valovih prešerne in nagajive muz.ike, ko so prikazovali svoje domače šege. Poseben užitek so obiskovalcem ponudili Pečani. Vsako leto igralci društva ŠKD Peče sami napišejo igro, ki jo tudi zaigrajo. Tokrat so poslušalce navdušili z. svojim dobrim igranjem in za ta veseli večer zelo primerno igro z. naslovom Zganjekuha. Ansambel Najlepši cvet sestavljajo Anja Žibert, Petra Knez. in Anja Obran iz. Moravč. Prislužile so si že nekaj »naj« priznanj. Na moravškem odru pa so tokrat nastopile prvič. Poznavalci pravijo, da so temperamentne mladenke nastopile profesionalno. Tako jih je po ploskanju sodeč sprejelo tudi moravško občinstvo. Martinov večer pa je popestrila tudi podelitev zlatega lipovega lista, ki so si ga prislužili lastniki pridnih rok za lepo urejene hiše v naši okolici. Izbrale so jih članice Turističnega društva Moravče. Pri prireditvi so pomagali člani Mladinskega sveta. Članice TD Moravče in Tina Cerar pa so poskrbele za okusno in lepo okrasitev, ki je dajala navdih jesenske domačnosti. Vino, ki so ga pripeljali iz Šmartnega ob Paki, je bilo zalo dobro. Vsak ga je lahko brezplačno pokusil. Šmarčani so se še dolgo po prireditvi zadržali v naši družbi. Zupana sta svoje prijateljstvo prenesla tudi na druge. Stkalo se je kar nekaj prijateljskih niti, ki bodo ostale v dobrih spominih in ponovnih srečanjih ter gostovanjih naših kulturnikov v Šmartnem oh Paki. VOJKA REBOLJ, članica programskega sveta Zlati Upov Ust Martinov večer, v petek, 18. nov. 2005, je bil tudi letos pravi čas in lepo urejen Kulturni dom v Moravčah pravi kraj za zaključek letošnje ocenjevalne akcije Turističnega društva Moravče -ZLATI LIPOV LIST Narava je po svoje obarvala liste, ki so večinoma tudi že odpadli, LIPOVI LISTI Turističnega društva Moravče pa so se medtem pozlatili in prejeli so jih tisti, ki so se vse leto trudili z. urejanjem okolice svojih hiš, skrbeli za nasade, redno kosili travo, skrbno negovali svoje vrtnice, bršljanke, pelargonije, begonije, nageljne, zmajeva krila, fuksije... in druge lepotice ter tako bistveno pripomogli k lepšemu izgledu občine. Poleti jim vreme res ni bilo naklonjeno in za uspeh je bilo, poleg srečne roke, potrebno tudi mnogo znanja in izkušenj, česar letošnjim dobitnikom priznanj gotovo ni manjkalo. Letos smo ocenjevanje nekoliko razširili in vključili tudi starejše hiše. Obvestili smo vas tudi že ob razpisu, da lanskih prvo uvrščenih letos ne ocenjujemo. Prav tako smo izpustili nekaj drugih objektov, vendar ne zato, ker bi ne bili dovolj lepo urejeni, pač pa zato, da smo lahko vključili nekaj novih. Med ocenjevanjem je komisija opazila, da so nekatere vasi, oziroma deli vasi, zelo skrbno in lepo urejeni in smo zato sklenili, da jih javno pohvalimo. Letos si to zaslužita: • vas Podstran za lepo ureditev središča vasi, • del vasi Peče - od cerkve do Brvarjevih • za vzorno urejene hiše in okolico. Upamo, da bomo prihodnje leto lahko izrekli še več lakih pohval. Lokalno ocenjevanje so letos izpeljali v vasi Stegne. Zelo podpiramo taka prizadevanja krajanov in jih tudi v bodoče želimo vključiti v našo akcijo, zato smo letos na Martinovem večeru izročili priznanja vaškega odbora naslednjim vaščanom Stegen: • družini Plohi za lepo urejeno okolico hiše in sadovnjak, • družini Hribar za domiselno ureditev okolice doma, • družini Slabšak za pravljično urejen vikend. Komisija, kije letos ocenjevala, je bila sestavljena takole: Odbor za turizem je zastopala ga. Renata Vidergar, TI) pa: ga. Amalija Lemut, ga. Karmen Levačič, ga. Jana Najdič, ga Anica l^ebar in ga. Danica Jančar. Pri tovrstnih ocenjevanjih je skoraj nemogoče zagotoviti objektivnost, zalo je bilo potrebno kar veliko usklajevanj, mnenj in vtisov. Gostinski lokali so tako različni, da jih je težko obravnavati po enakih kriterijih in smo se zato odločili, da letos podelimo priznanje enemu izmed manjših lokalov. Ijjtni so namreč dobili priznanja lokali, ki nudijo tudi hrano. Poteg zlatih in srebrnih priznanj smo dobitnike nagradili tudi s knjižnimi in praktičnimi nagradami, prvo uvrščeni pa so tako kot lani, prejeli pravi zlati lipov listek, razen gostinskega lokala, ki smo ga nagradili z. uokvirjenim priznanjem in lepo knjižno nagrado. 12 Novice iz Priznanja in nagrade je izročil župan, g. Martin Rebolj. Dobitniki priznanj za leto 2005 so: Zlati lipov list za gostinski lokal so prejeli: • Okrepčevalnica Detelca za urejenost gostinskega lokala v rojstni hiši pisatelja Frane Detele Zlati lipov list za urejenost kmetije so prejeli: • Ciril Grilj - I. mesto, • Barbka Pergar - 2. mesto, • Cilka Majdič - 3. mesto. Zlati lipov list za urejenost starejše hiše z okolico so prejeli: • Franc Kocjančič - I. mesto, • Jerica Vrečar - 2. mesto, • Jožica Magič -mesto. Srebrni lipov list za urejenost hiše z okolico so prejeli: • Dragica Koderman, • Ančka Burja, • Ivica Zorko Zupančič. Zlati lipov list za urejenost hiše z okolico so prejeli: • Miha Šlibar - I. mesto, • 2. mesto si delijo: Vida Vesel, Jelka Jaksetič, Jana Cigula in Lidija Šlibar. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili lep zaključek akcije ZLATI LIPOV LIST. To so bili: Občina Moravče, Zlatarna lj;a. Cvetličarna Klavdija Markuš in Kmetija pri Mežnarju. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za prijaznost, ker so dovolili, da smo ocenili in fotografirali njihovo delo. Hvala tudi vsem drugim občanom, ki se trudite in kakorkoli prispevate k temu, da živimo v lepem okolju. Bližajo se prazniki, ko si vzamemo malo več časa za druženje, stisnemo roko in zaželimo srečo svojim najdražjim, prijateljem, sodelavcem ... Vsem lepim voščilom, kijih boste v tem času prejeli, dodajamo Željo Turističnega društva: bodite optimistični, razširjajte »viruse« dobre volje in ljubezni in uživajte v zdravju sadove svojega dela. In če Vam letos česa ni uspelo postoriti, nič ne de! Novo leto Vas pričakuje! DANICA JANČAR, za turistično društvo Moravče Težko je ljubiti, če tega ne čutimo »Pavle Barlič se je spomnil, da bi se lahko »prijela« zabavno-glasbena prireditev tudi na Vrhpolju.« S temi besedami je napovedovalka prireditve 15. Vesele jeseni, Anita Urbanija, nagovorila poslušalce. Poleg nje je ne odru stal napovedovalec radia Veseljak, Franci Peternel. Skozi vso prireditev je poleg domače glasbe napovedoval tudi domačo »kubaso«, ki je bila na voljo obiskovalcem po končanem programu. Z nastopom in napovedanim motom: »Težko je ljubiti, če tega ne čutimo,« je pričel prireditev ansambel Moto. Sledili so člani ansambla Slamnik, ki so nas z narodnimi nošami prepričevali, da so Gorenjci brez slamnika. V kavbojkah, z rdečimi rutkami in modno najstniško frizuro so se predstavili devetošolci iz Črnega grabna, člani ansambla Mi štirje. Rokovnjaških sledi v oblačenju očitno ni več. Ostal je le rokovnjaški pogum in radoživost. Ansambel Luštn trio je bil pred dvema letoma res trio. Sedaj so postali petčlanski ansambel dobrih domačih glasbenikov odetih v živo oranžno barvo. V moravški dolini res ni malo glasbenikov. Na prireditvi sta se predstavila brata Cerar, ki imata skupaj komaj kaj več kot dvajset let. S tem so organizatorji, Vrhpoljski gasilci, dokazali, da spoštujejo domače ustvarjalce glasbenih zvokov in da želijo utrditi pot v svet popularnosti slehernemu domačemu glasbeniku. Polno dvorano obiskovalcev je s svojo prisotnostjo in pozdravom počastil župan Martin Rebolj, ki se je družabnega večera udeležil s svojo soprogo. Finančno so na začetku zime Veselo jesen podprli številni sponzorji, ki so prispevali tudi nagrade za izžrebane posameznike. Najlepši darili med vsemi sta bila prstana Zlatarne Lea iz Moravč. Vse prireditve Vesela jesen sta organizirala Pavel Barlič in Janez Mihelčič. S tem sta si zaslužila javno pohvalo in zahvalo. Ob koncu je prisotne nagovoril še pevec Stane Vidmar. S svojimi čustvenimi nastopi je večji del občinstva pripeljal na sam prag zadrževanja solza. »0 če bi Bog mi dal moči, dovolil mi.... bi rekel ti - oprosti mi«. Besedilo je seglo do srca vsakega, ki srce ima. DARINKA GRUM Moravske doline 13 Skupina The Matching Suits se vrača... ... tokrat v naše CD predvajalnike. Po fenomenalno izpeljanem koncertu na ploščadi pri moravški Lovski koči ter potem nekaj prav tako uspešno izpeljanih koncertih po Sloveniji so se fantje moravške skupine The Matching Suits (Tilen Marott - hohni, Anž.e Vavpetič - hass kitara, Aleksander Pejič - ritem kitara in Janez Kranjc - solo kitara) ponovno odločili stopiti med nas... Tokrat sicer ne v koncertni, pač pa v veliko bolj dolgoročni obliki, odločitev je padla ... V želji, da bi še bolj zadovoljili pristaše tovrstne instrumentalne surf rock glasbe ter svoje lastno zadovoljstvo, so posneli svoj prvi promo plošček v lastni produkciji, na katerem je 14 izvrstno odigranih ter posnetih skladb, od katerih je kar 6 njihovih avtorskih. Na ta način so fantje poskrbeli, da si bomo kadarkoli, ne glede na čas in kraj lahko privoščili izdelek njihovega pletenja neprekosljivih melodij tega elitnega glasbenega žanra. Nekoč so nas že na naših moravških tleh metaforično popeljali na plaže kalifornijskih obal, kjer so nam valovi vzburjenja kot nekakšen cunami švigali po hrbtenici in nam krvni obtok napolnili z. adrenalinom. Tokrat pa bo to še veliko preprosteje, saj bomo v svoj domači CD predvajalnik enostavno vstavili plošček in že bomo »tam«. Na zgoščenki najdemo pesmi z. naslovi Tough Luck (uberman), Surface, First Lesson, Beach-Head, Puščava, Happy Days, Vedrlu, University Blvd., Guns Don't Argue, Teenslasher, Pipeline, Shake'n'Stomp, Calhoun Surf in Cry in' Guitar. Ne bodite začudeni nad samim seboj, da vas je zamikalo, da bi se dokopali do omenjene, lično zapakirane in z. vso estetiko profesionaliz.ma opremljene zgoščenke, le pogum v roke in pocukajte za rokav kakšnega od članov skupine ali mene ter zaprosite zanj. Naj še povem, daje skupina prisurjala na novi spletni naslov, in sicer na Biti starš ni preprosta Področje vzgoje je vedno znova aktualna tema še zlasti za tiste, ki so starši ali se poklicno srečujejo s problemom vzgoje. V novembru sta bili moravškim staršem ponujeni kar dve možnosti, da hi se v svojih vzgojnih prijemih izpopolnili. Šola jih je povabila na klepet z. Markom Juhartom, očetom, vzgojiteljem in ravnateljem. Z bogatimi izkušnjami, s slikovito govorico in primeri iz življenja je znal pritegniti poslušalce v pogovor. Tema, kako otroka vzgojiti v odgovornega odraslega in z. njim voditi pogovor, je za današnji čas zagotovo uporabna. Vsem pa je na srce položil dejstvo, da pogovor vodi tisti, ki sprašuje, kar pa je nesporna domena staršev v pogovorih, ko urejajo medsebojne odnose in dolžnosti. Do dobrih rezultatov se lahko pride po dokaj enostavni poti imenovani starševska vztrajnost, odločnost in pogum za postavljanje mej dovoljenega, če se po naporni službi lahko še toliko«spravijo k sebi«, da se ukvarjajo z. lastnimi otroki. Pri vzgoji zagotovo velja, da se urica zamujena ne povrne nobena in da popustljivost ne prinaša trajnih rezultatov. Drugo priložnost pa je ponudil Zavod Baragov dom z. vabilom na osem srečanj s Silvom Šinkovcem, med drugim tudi urednikom revije Vzgoja, imenovanih Šola za starše. Srečanja temeljijo na vnaprej prebranih člankih, o katerih se udeleženci na srečanju pogovarjajo v skupinah, usklajena mnenja posredujejo vsem udeležencem, povzetek in vzgojne iztočnice pa povzame voditelj. Tri srečanja so že minila, na njih pa je sodelovalo okoli dvajset družin. Obema zavodoma gre priznanje, da sta pomembni temi posvetila toliko pozornosti. Na starših pa ostaja odločitev, če se želijo na odgovorno starševstvo pripraviti, saj to znanje ni nikomur položeno v zibel, otroci pa vedno znova preizkušajo meje še dovoljenega. M AL http://www.matchingsuits.net, kjer si lahko preberete koncertni napovednik ter še marsikaj zanimivega o skupini. Skupina bo imela koncerte tudi 11. 12. 2005 - Savlje bowling event, 28. 12. 2005 - MC Dravograd in 21. 1. 2006 - Orto bar skupaj s Quasar (kolegi iz. Italije). Hkrati bi se pa rad še zahvalil Pihalni godbi Moravče za zaupanje, ki so ga iz.kaz.ali z. oddajo godbene sobe v namen snemanja. MITJA M AJDI Č Premierna predstavitev dokumentarnega filma o gradu Tu stanj Kaka živijo slovenski gradovi Tuštanj, 2.december 2005. V izbrani množici prvih gledalcev polurnega dokumentarnega filma o gradu Tuštanj je prevladovalo mnenje, da je dokumentarec z režijskega vidika prava poslastica, ki ni natrpana s kopico zgodovinskih podatkov, temveč resnično odgovarja na naslov serije oddaj Kako živijo slovenski gradovi. Scenarist Marjan Sušnik je v uvodnem nagovoru povedal, daje na Slovenskem še več lepših gradov kot je lušlanjski, a se redki lahko pohvalijo s tako zanimivo spremljajočo zgodbo. Za osnovo pripovedi o gradu je izbral resnično zgodbo o ljubezni med plemkinjo Maksimilijana Scarja in grajskim vrtnarjem Luko Pirnatom. Grajsko gospo prepričljivo odigra Lučka Počkaj v tudi pristni opravi. V film se vključijo še zgodovinarka, lastnik gradu Peter Pirnat z. ženo Petro, nečak Matjaž, mama Ančka, vrhpoljski župnik Vinko Čampa, ki z. malo govorjenja dopolnjujejo bogato slikovno podlago, ki jo v gradu in njegovi okolici res ni bilo težko zabeležiti, če je bilo režiserjevo oko budno in je znalo izbirati, kar je režiser Marjan Ciglič nedvoumno znal. Filmska govorica gledalca nagovarja, da grad spozna z. realne plati in ne pravljične in olepšane. Dokumentarni film bo predvajan 27. decembra 2005 ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Vabljeni k ogledu! M AL 14 Novice iz DANE ZAJC (1929-2005) "Smrt odgovori s svojo tehtnico molka na uganko, ki je v svojem življenju nismo mogli razrešiti," je zapisal Dane Zaje, ki je sredi oktobra dobil odgovore na premnoga vprašanja, ki jih je izpovedoval v svojih delih. Naj nas tokratni članek spomni, kdo je bil ta naš moravški rojak. Dane ZAJC je bil rojen 26. 10. 1929 v Zgornji Javorščici. Njegova mati je bila sestra kiparja Tineta Kosa. Njegovo otroštvo je močno zaznamovala II. svetovna vojna, v kateri sta padla 2 brata, med vojno pa sta umrla tudi oče in ded. Med II. svetovno vojno prekinjeno šolanje je Zaje nadaljeval v Ljubljani, iz katere pa so ga izključili, zaključil jo je privatno. Oblasti mu niso dovolile vpisa na univerzo, tako je najprej delal na pošti, nato pa se je zaposlil v Pionirski knjižnici in ostal knjižničar vse do upokojitve leta 1989. Poleg pesnjenja se je ukvarjal tudi z javnim delovanjem, bil je urednik revije Perspektive, član uredništev revij Beseda, Revija 57, Perspektive, ki so veljale za uporniške, bil je tudi eden od ustanoviteljev Nove revije. Od leta 1991-1995 je bil predsednik Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, od leta 1997 pa tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Aleš Debeljak ga je označil za največjega živečega slovenskega pesnika, saj je dobil Prešernovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo nagrado ter Grumovo in Levstikovo nagrado. Je tudi eden tistih slovenskih pesnikov, ki so s svojo poezijo prodrli v svet, ne samo v Evropo, ampak tudi v ZDA, doživel je številne prevode v tuje jezike - angleščino, nemščino, švedščino, francoščino, srbščino, makedonščino. Izreden uspeh doma in v tujini je požel tudi z recitacijami svojih pesmi ob glasbeni spremljavi harmonike igralca Janeza Škofa. Literarnemu ustvarjanju se posvečata tudi Zajčeva sinova Lenart in Zlatko. Pesnik: Janko Kos označuje Daneta Zajca za prvega in najznačilnejšega predstavnika poezije absurda. Doživetje vojne, smrti ter krutosti, nesmisel obstoja posameznika so bila izhodišča njegove poezije. "Pesnik je poklican, da izpove grozo kot prerok ali videč podzavestnih grozot svojega lastnega pa tudi tujega življenja." (Kos, 2002, 367) To je Zajcu uspevalo z izbiro podob iz vojne, kasneje pa tudi iz živalskega sveta ter iz prividov podzavesti. Pesnik se s svojim pesništvom dvigne nad absurd, ko spregovori o absurdnosti in jo upesni v svojih podobah, tedaj pomeni pesništvo izhod in odrešitev. "Slog Zajčeve poezije je vizionaren, preroški in ekstatičen ... Verzi so večidel prosti, nosi jih strasten ritem obujanja vizij, ekstaze, za-klinjanja, skoraj preroškega zanosa. Bistvo te poezije je predvsem etos, volja do resnice, do odreševanja s pomočjo izkazovanja resnice. Estetičnost je pri Zajcu šele na drugem mestu." (Kos, ibid.) Pesniške zbirke: Požgana trava - 1958, Jezik iz zemlje - 1961, Ubijavci kač - 1968, Glava sejavka - 1971, Rožengruntar- 1974, Si videl - 1979, Zarotitve - 1985, Krokar - 1997, Dol dol - 1998. Posebno področje Zajčevega pesništva je ustvarjanje za otroke. Njegove otroške pesmi so vedre, prijazne, najpogostejše teme pa so narava, naravni pojavi, živali, otroški svet igre, temeljna vprašanja človekovega bivanja (strah, ljubezen, sreča, smrt...) itd. pesnik sprejema otroke kot enakovredne, osebne otroške izkušnje in doživetja pa so mu v pomoč pri ustvarjanju, oplemeniti jih s svojimi vtisi ob opazovanju otrok in vživljanju v njihov svet. Milena Blažič meni, da je "ustvarjanje Daneta Zajca za otroke in mladino povsem enakovreden del njegovega pisanja poleg ustvarjanja za odrasle bralce." (Blažič, 1995, 168) Dramatik: Dane Zaje je bil eden glavnih dramatikov v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. V dramatiko je vpeljal model poetične drame. Posebnost Zajčeve dramatike je po mnenju literarnih teoretikov ta, da človekove bivanjske položaje v absurdnem svetu prikazuje poetično, uporablja podobe in simbole, dramskega dogajanja je malo, je neizrazito, na meji s čisto liriko. Iz liričnih dram je v razvoju postopoma prehajal k bolj dramatičnim in vsebinsko bolj konkretnim besedilom. Njegova dramatika kaže, da je človek hkrati ranljiv in nevaren, smrten in smrtonosen. Za vrhunec njegovega dramskega pisanja veljata drami Voranc in Grmače, ki sta postavljeni v kmečki svet. Voranc se dogaja med vojno, v njem pa se prepletajo večni spori med starši in sinovi ter tudi ogroženost zaradi spopadov med Nemci in partizani. Zajčeve drame so: Otroka reke - 1963, Potohodec - 1971, Voranc - 1978, Mlada Breda - 1981, Kalevala - 1986, Med-eja - 1988, Grmače - 1994. Pisal je tudi lutkovne igre za otroke, najbolj izstopata besedili Kralj Matjaž in Alenčica in Petelin se sestavi. Esejist: Zajčevi eseji sodijo v vrh slovenske esejistike, v njih je Zaje na poetičen, a vendar izredno natančen način spregovoril o naravi poezije, o slikarstvu, drami in gledališču in drugih razsežnostih kulture in bivanja sploh. Njegovi eseji so zbrani v četrti knjigi Zajčevih zbranih del Dane Zaje v petih knjigah: Eseji spomini in polemike. Odlomek iz eseja Igra besed in tišin: "Pesem je brez izmerljivih koristi. Brez tistih, na katere smo tako naučeni, da vrednotimo vsak svoj postopek po njegovi učinkovitosti, zaradi česar je naše svetlikanje na svetu grenko in zaradi česar je tudi nastala beseda razočaranje, pa seveda tudi beseda korist. Višja zavest o svetu nam prišepetava, da plačila za naše delo ni. Da je plačilo edinole v razdajanju tistega, kar smo prejeli brez kakšne posebne zasluge, v razdajanju svojih darov. Drugačna alternativa je, da darov ne razdamo, da jih nedotaknjene odnesemo s seboj v grob. Ta se upira etiki življenja, čeprav življenje nikjer ne kaže, da mu je naša navzočnost potrebna." (Eseji, spomini in polemike, 1990, 14) Dane Zaje o sebi, svojem ustvarjanju: - o svojem otroštvu: "Res sem pasel krave in delal na njivah, zelo zaposleni smo bili. Ne bi rekel, da je bilo moje otroštvo lepše od tega, ki ga preživljajo otroci danes. Živeli smo v pomanjkanju, odtegovanju, trdo smo delali. Takega otroštva res ne morem hvaliti. Morda pa smo zaradi tega postali bolj trdne osebnosti. Gotovo pa je res, da smo imeli nekatere stvari, ki jih današnja mladina nima." (Delo, 4. 7. 2005) - o prijateljih: "Kakšnih posebnih prijateljstev nimam več. Vsi moji najboljši prijatelji so pomrli. Seveda se danes družim z mnogimi, tudi z veliko mlajšimi, a najbrž nimam več tiste odprtosti do ljudi, ki sem jo imel nekoč. Bili so dolgi nočni pogovori z Lojzetom Kovači-čem ali Viktorjem Blažičem, pa z Rudijem Šeligom, s katerim sva bandala cele noči in tudi marsikaj ušpičila. Na žalost, ali pa tudi ne, se umikam v samost, saj je človek v njej doma." (Delo, 24. 11.2004) Moravske doline 15 - o pisanju pesmi: "Pesmi, ki so se mi zdele najboljše, sem zmeraj skril pred samim sabo. Ustrašil sem se, da sem prestopil samega sebe. Šele čez nekaj časa sem jih upal znova pogledati. Drugače je s pesmimi, kjer vem, da je sicer nekaj nastalo, ampak da pesem ni narejena. Moram jo večkrat »vzeti v roke« in ji vdihniti dušo. Pisanje pesmi je delo kot vsako drugo. Samo da je bolj negotovo in včasih bolj opo-tekavo. Šele ko je pesem izdelana, najdem zadovoljstvo." (Delo, 24. 11. 2004) - kaj pomeni gledati svet z otroškimi očmi? 0 tem me sprašujejo nekoliko sumničavo. Pravijo: vaše pesmi za odrasle so precej temačne, otroške pa so igrive in svetle. To se jim zdi nekaj nenavadnega. Sam menim, da nosi človek v sebi več oseb: nekatere so odrasle in niso preveč prijazne do sveta in do sebe, druge pa so igrive in razbremenjujoče, rade se igrajo z besedami, z doživljaji in življenjem. - o rojstnem kraju: "Kraj, kjer se je dogajalo otroštvo, je lep. Eden najlepših, kar sem jih videl. Narava in ljudje pa sta dve zvezdi, ki sta se druga od druge odtrgali. Zato nosi lepota mojega kraja zame zmeraj nekaj podtalne grozljivosti. Zato, ker so se v teh krivično lepih krajih zgodili dogodki, ki so zaznamovali vse moje življenje in seveda tudi ravnanje življenja. (Eseji, spomini in polemike, 1990, 141) Mnenja o Danetu Zajcu, njegovem ustvarjanju: Josip Osti: "Z Danetom Zajcem sem prijateljeval več kot trideset let. Kot bralca me je, še preden sva se prvič srečala, seveda pritegnila njegova temna lirika, ki sem jo, tako kot tudi njegove igre, kasneje prevajal. Imela sva skupne prijatelje med slovenskimi pesniki in pesniki iz nekdanje Jugoslavije. Nekatere izmed njih sva imela celo za člane razširjene skupne družine. Sam sem se v Danetovem ljubljanskem stanovanju, kot verjetno tudi on v mojem nekdanjem sarajevskem, resnično počutil doma. (Mogoče je še danes na kakšnih njegovih temnih hlačah najti dlako mojega siamskega mačka Širaza, ki mu je večkrat sedel v naročju.) In čeprav je bil Dane najpogosteje redkobeseden, se je ob druženjih s prijatelji znal preleviti v živahnega, strastnega in jezikovno igrivega govorca. Čeprav je življenje naneslo, da sva se zadnja leta srečevala mogoče celo manj kot takrat, ko sem živel v Sarajevu, je Dane ostal eden izmed mojih dobrih starih prijateljev, ki bi ga, če bi ga rabil, lahko poklical ob vsakem času, podnevi ali ponoči." (Delo, 26. 10. 2005) Ifigenija Simonovič: "Čisto nekaj drugega so nastopi Daneta Zajca v španoviji z Janezom Škofom. Škof pesnika dejansko spremlja, mu posoja glas - grlo in harmoniko, a Zajca je slišati, tudi ko molči. Ko Škof kraka v pesmi o dveh krokarjih. Zaje odigra vlogo pesnika - krokarjevega brata. Onadva ne interpretirata stare pesmi, temveč jo nanovo ustvarjata večer za večerom, od Dubrovnika do Lizbone. Suho rožo vzameta iz herbarija in jo oživita." (Delo, 2. 2. 2005) Peter Kolšek: "Ne glede na to, ali gledamo na Zajca iz evropske ali zgolj slovenske perspektive, je to pesnik, ki je do predvčerajšnjega dne izpovedoval vsem umljivo in dosegljivo in torej tudi resnično temo življenja. Če njegova pesniška moč ne bi pripadala slovenski usodi, se mu največje svetovno priznanje za literaturo, Nobelova nagrada (o čemer smo si zadnja leta upali govoriti zmeraj bolj na glas), ne bi smela izmakniti." (Delo, 22. 10. 2005) Objave Daneta Zajca in o njem: Iskanje po bibliografskem sistemu COBISS lahko da vsaj majhno predstavo o tem, koliko kateri avtor objavlja. Kot avtor, soavtor ali pisec spremne besede je Dane Zaje naveden kar 327-krat, v 145 monografskih publikacijah (knjigah), 182 člankih in 12 zvočnih posnetkih. Samo v zadnjih dveh letih je kot avtor zapisan 30-krat. Prvo pesniško zbirko je Zaje izdal leta 1958, izšla je v samozaložbi, leta 1962 je bil že uvrščen v Antologijo jugoslovanske poezije, ki je izšla v angleščini. Kot smo že omenili, so prevodi njegovih pesmi izšli v mnogih evropskih jezikih, redno pa je bil prisoten tudi v izborih slovenskega (prej jugoslovanskega) pesni- štva, ki so izhajali v tujini. Četudi je bil znan kot redkobeseden, je dajal intervjuje, ki so izšli tudi v knjižni obliki. Leta 1990 je založba Emonica izdala obsežen projekt "Dane Zaje v petih knjigah", ki zajema celotno delo: Pesmi (knj. 1), Drame (knj. 2), Pesmi, pravljice in igre za otroke (knj. 3), Eseji, spomini in polemike (knj. 4) in Intervjuji: Dane Zaje (knj. 5). Omenimo naj še izdajo založbe Nova revija (1995) Dane Zaje, v kateri je objavljena Bibliografija Daneta Zajca, ki zajema pesmi, popis objavljenih del Daneta Zajca ter pregled večine pomembnejših del o njem in njegovem delu; sestavila sta jo Martin Grum in Matjaž Hočevar. Uporabljena literatura: • BLAŽIČ, M.: Ustvarjanje Daneta Zajca za otroke in mladino. V: DANE Zaje. Ljubljana: Nova revija, 1995. Str. 168-179. • DANE Zaje. Ljubljana: Nova revija, 1995. • KOS, J.: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 2002. • NOVAK, B. A. Dane Zaje. V: Enciklopedija Slovenije 15, Wi - Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. • NOVAK, B. A.: Pesem in človek. V: Kepa pepela: izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. • ŠTEGER, A.: Ob rob pesmi Daneta Zajca. V: Dva. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. • ZAJC, D.: Eseji spisi in polemike. Ljubljana: Emonica, 1990. • ZAJC, D.: Intervjuji. Ljubljana: Emonica, 1990. MARTA GORJUP, bibliotekarka Pregled aktivnosti Občinskega odbora Rdečega križa Moravče Občinska organizacija RK Moravče, ki je na občnem zboru 9. februarja 2005 izvolila nov občinski odbor, je v skoraj že enoletnem delu izvedla kar nekaj aktivnosti. Glede na nizka finančna sredstva, ki jih dobimo iz. Območnega združenja RK Domžale ter nekaj donatorskih sredstev, smo v tem obdobju razdelili darilne pakete starejšim občanom in prehrambene pakete socialno šibkejšim občanom, dva otroka sta bila brezplačno na letovanju in razdeljeni so bili boni za nakup šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom v občini. Organiziranje bil kontrolni pregled krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi, ki se ga je v trajanju dveh ur udeležilo 25 občanov, in krvodajalska akcija. Vse to želimo v bodoče še ponoviti. Občinski odbor RK je v tem času imel šest sej in se med drugim dogovoril, da je potrebno v občini vzpostaviti novo evidenco članov RK, zato so se člani OO dogovorili, da bodo opravili obiske, razložili namen organizacije RK in v kolikor se bodo občani odločili za članstvo v RK, pobrali tudi članarino, ki znaša 500 SIT za posameznika ali 1000 SIT z.a družino. II. decembra 2005 ob II. uri je v Kulturnem domu potekalo srečanje starejših s kulturnim programom in pogostitvijo. Odbor RK Moravče 16 Novice iz Tradicionalna spominska slovesnost na Golčaju nad Blagovico Kot vsako leto so tudi letos Združenje borcev in udeležencev NOB Domžale, občinski odbori ZB NOB Lukovica in Moravče ter krajevne organizacije ZB NOB organizirale spominsko slovesnost pri spomeniku padlih borcev Radomeljske cele, ki so padli v spopadu z. nemško policijo 28. oktobra 1941. Preživeli borci v uniformah, z odlikovanji in tilovkami ter 13. praporščakov ter zastavonoš posameznih brigad seje zbralo ob spomeniku. Delegacije so položile vence ob obeležje, prižgale sveče in se poklonile spominu na padle borce. Spominu na umrle so se poklonili tudi učenci POŠ Blagovica, ki so izvedli tudi kulturni program. Pred spomenikom je spregovorila tajnica OZ Zveze borcev in udeležencev NOB Ana Zaje, ki seje zahvalila z.a obisk ter izrazila željo, da bi se nam v tako lepem vremenu pridružilo več ljudi. Tako za govor kot organizacijo prireditve je bila deležna burnega aplavza in javne z.ahvale. Uradnemu deluje sledilo lovariško srečanje pred cerkvijo, kjer so dobro razpoloženi in zadovoljni udeleženci obujali spomine na pretekle in sedanje dni. Za hrano in pijačo - kranjske klobase, domač kruh, topel čaj in domače vino - se moramo kot vsako leto zahvaliti gostilni Žbohar, Bariič iz. Blagovice. Naslednje leto nasvidenje v večjem številu. Po zapisu JOŽETA NOVAKA Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim partnerjem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2006 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. Veterani vojne za Slovenijo želimo vsem občankam in občanom občine Moravče vesel božič, zdravo in uspešno leto 2006, v katerem bomo praznovali tudi petnajsto obletnico obstoja naše države Slovenije. OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO MORAVČE Veterani vojne za Slovenijo (1991-2005) - štirinajst let zmagovalci in samostojni Občinski odbor Zveze združen/ borcev in udeležencev NOB Moravče Bliža se konec leta 2005, leto, ki je bilo jubilejno. Vsa Evropa je s številnimi proslavami obeležila 60. obletnico zmage nad fašizmom in se spomnila vseh grozote vojne ter padlih borcev NOB z.a svobodo. Pri nas v Sloveniji je bila 7. maja osrednja slovesnost ob 60. obletnici zmage nad fašizmom ter prve vlade v Ajdovščini, ki je bila ustanovljena 5. maja 1945. Udeležilo se je je več deset tisoč zbranih, ki so dokazali, da spoštujemo in cenimo zmago NOB in prvo slovensko Narodno vlado. Tudi naša občinska organizacija OZZB in udeležencev NOB je bila letos še posebno aktivna. V Moravski dolini smo osrednjo proslavo, spominsko slovesnost pripravili 30. aprila v Češnjicah pred spominskim obeležjem na kraju zločina ob 60. obletnici poboja aktivistov NOB. Slavnostni govornik je bil predsednik Glavnega odbora ZZB Slovenije, tovariš Jož.e Božič. Poudaril je pomen NOB in opisal težke boje na Moravškem Z besedami: »Tega zločina tik pred koncem druge svetovne vojne se spominjamo na današnji slovesnosti z globokim spoštovanjem!« Skozi vse leto smo se udeleževali raznih spominskih svečanostih, kol so DraigOŠe, Oklo, Ajdovščina in številne druge. Množičen obisk je pokazal, da je ohranjanje tradicije NOB še vedno v zavesti ljudi. S Leto se jzteka. Ob zAključku It ta /tli ObčiNski odboR 8 X Zveze zcIruženj boRCEv iN udi li /i n« i v NOB Moravče x V VSEM SVOJJM ČLANOM JN obČANOM, V NOVEM IeTU 2006 9 O MNOqO SREČE, zdRAVJA, USpEHOV, ZAdoVoljSTVA TER 6 vrstil iN PRIJETNE PRAZNIKE! Čisti IAMO VAM ob dNEVU SAMOSTOJNOSTI! Srečno novo Leto! ANTE PAJK, tajnik UO ZZB Moravče Novo leto je čas, ko se narava odene v spokojnost svetega pričakovanja, je trenutek, da se ozremo vase in polni novega upanja stopimo v korak z ljudmi. Gasilska zveza Moravče želi občankam In občanom vesele božične praznike in veliko lepih doživeti/ v letu 2006. Moravske doline 17 Oktober mesec požarne varnosti V oktobru mesecu požarne varnosti se vrstijo razna tekmovanja in vaje, katerim je skupni cilj zagotoviti čim večjo požarno varnost. Zato smo se tudi letos v PGD Peče odločili, da izvedemo temu primerno vajo. Po dolgem premisleku smo organizirali tiho vajo preko pozivnikov. Vaja je potekala 28. 10. 2005 ob 16. uri v zaselku Ples na domačiji Lovra Tiča, kjer naj bi zagorelo gospodarsko poslopje. Vodo smo črpali iz. vodnjaka, kije v neposredni bližini hiše in poslopju. Za varovanje stanovanjskega objekta smo uporabili vodo iz. GVC visoki tlak, poleg hiše pa se nahaja tudi podzemni hidrant, kije bil uporabljen za polnjenje GVC. Vaju je potekala kot smo načrtovali, zato smo zelo zadovoljni z izvedbo in se zahvaljujemo lastnikom, ki so nam dovolili, da smo lahko njihova poslopja uporabili pri vaji. Na pomoč! BORIS HUBER, poveljnik PGD Peče, foto: ANŽE KLOPČIČ Gasilci veterani na Krasa Po planu Gasilske zveze Moravče in komisije zet delo z. veterani smo organizirali strokovno ekskurzijo za veteranke in veterane. Ekskurzija je bila v soboto, 22. oktobra 2005, v Sežano z. okolico. Najprej smo si ogledali najstarejšo pršutarno v vasi Lokev na Krasu. Pokazali so nam, kako se od začetka do konca pripravlja slavni kraški pršut. Prav tako smo si v tem kraju ogledali znameniti muzej vojaške in policijske opreme ter veliko orožja iz. časov prve in druge svetovne vojne, slovenske osamosvojitvene vojne in raznih uniform. Ta muzej, ki je dobil že veliko priznanj iz. Evrope, je res vredno obiskati. Ob 13. uri smo bili dogovorjeni, da si ogledamo gasilsko-reševalni center v Sežani. Najprej nam je tamkajšnji poveljnik izčrpno predstavil center in njegovo delovanje. Med drugim je omenil, da je na njihovem področju največ požarov in da so med njimi največji v naravi. Nato so nam raz.kaz.ali še opremo in tehniko, s katero so kos požarom. Med ogledom opreme se je sprožil alarm in morali so oditi na intervencijo, kajti zagorelo je v stanovanjski hiši v sosednji vasi. Po uri in pol ogleda smo se odpravili v Kraški hram blizu Tomaja, kjer smo imeli kosilo. Ob dobri kapljici smo si izmenjali mnenja o vsem, kar smo videli. Naši veterani so obujali spomine na čase, ko so bili še aktivni. Ugotavljali so, daje bilo, ko so bili mlajši, vse bolj skromno in ne tako moderno in zahtevno kot danes. Proti večeru smo se odpravili proti domu, vsi zadovoljni, da smo preživeli lep dan skupaj v prijetnem vzdušju, z Željo, da se drugo leto spet srečamo v še večjem številu. Te ekskurzije sta se udeležila tudi predsednik gasilske zveze Ivan Vidic in podpoveljnik Anton Burja. Gasilska zveza Moravče vsem veterankam in veteranom želi vesele božične praznike in srečno novo leto 2006. IVAN LEBAR Rokodelci uspešno v novo leto Jesenski čas je kar prehitro minil. Rokodelci imajo polne roke dela, saj se bliža čas obdarovanj. V svojih jesenskih delavnicah so izdelovali razne izdelke v servetni tehniki. Zelo obiskana je bila delavnica izdelovanja prtov v rišelje tehniki. Članice izdelujejo krasne prte, zavese različnih vzorcev in velikosti. V novembru so izdelovali novoletne voščilnice in raznih materialov in v vsako dali del sebe. December je bil čas za izdelovanje novoletnih okraskov in drobnih daril za sorodnike, prijatelje in znance. Za zaključek uspešnega leta so imeli tudi izobraževalno delavnico z. naslovom »Poslovni bonton«, saj je to tema, ki jo je potrebno nenehno obnavljati. S prijetnim klepetom so zaključili delo v letu 2005. B. B. VOŠČILO Rokodelci nismo glasni, vendar naš »glas« sega že preko meja Slovenije. Za našo prepoznavnost in prepoznavnost Občine Moravče se bomo trudili tudi v prihodnjem letu. Ob prihajajočih praznikih iskrno čestitamo vsem in želimo, da bi skupaj ohranjali našo dediščino, ki smo jo dobili od naših dedov in babic. Radi bi jo oddali tudi našim otrokom in vnukom, zalo vas vabimo, da se nam pridružite. SREČNO! ROKODELCI MORAVSKE DOLINE 18 Novice iz Nakupovalni izlet na Madžarsko in martinovanje v Sloveniji I )nišlvo upokojencev je v novembru organiziralo nakupovalni izlet v Lenti. V zgodnjih jutranjih urah sta 70 upokojencev in njihovih svojcev odpeljala na Madžarsko vodička Sonja Sever in voznik Ciril Gerčar. Izlet smo nadaljevali na Turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici v Slovenskih goricah. Tam nas je družina Benko pričakala z. aperitivom v obliki starega vina. Svetemu Martinu smo pri kosilu nazdravili z. moštom. Po obilnem kosilu smo opravili krst mladega vina po starih običajih, kar je zaključno dejanje vinogradnikovega truda, ki ga vloži v pripravo vina. Po uradnem delu smo udeleženci poskusili letošnjo vinsko kapljico ter zapeli in zaplesali ob zvokih dveh harmonik. Ob kozarcu vina smo enoglasno vzklikali: »Na zdravje.'« Zadovoljni smo se poslovili od gostiteljev in rekli: »Nasvidenje prihodnje leto!« Pol domov je minila v znamenju mirne vožnje in hitreje zaradi šal naših članov, ki so napolnile avtobus. Vsem bralcem Novic iz Moravske doline želim vesele božične praznike in srečno novo leto 2006. Po zapisu JOŽETA NOVAKA Proslava svetovnega dneva diabetesa skupaj z radioamaterji iz Radiokluba Moravče Zveza radioamaterjev Slovenije, Zveza društev diabetikov Slovenije SLODA in radiokluba so s posebnima pozivnima znakoma S55T in S50G že sedmič proslavili svetovni dan diabetesa z namenom izboljšanja življenja ljudi z. diabetesom in povečanja zanimanja javnosti za ta problem. V preteklih šestih letih je bilo na radioamaterskih frekvencah ob tem prazniku vzpostavljenih preko 11500 zvez z. radioamaterji iz več kot i JO držav. Prenos po celem svetu se je letos vršil od II. novembra od 21. ure do 13. novembra do 21. ure tako na KV, kot tudi na UKV področjih. Najpomembnejša lokacija je bila tudi letos na Zgornji Slivni (850 m nadmorske višine), blizu geometrijskega središča Slovenije, kjer imamo moravški radioamaterji svojo postojanko, aktivni pa so bili v okviru tega tudi radioamaterji iz. Radomelj. Veliko radioamaterjev z. diabetesom se vsako leto z. velikim zadovoljstvom udeležuje te akcije, ki jo je pohvalila tudi IDF. TUdi letos bo za prvih 150 radioamaterjev, ki so z nami opravili 5 ali več zvez na različnih frekvencah podeljena posebna diploma. Lep radioamaterski 73 vsem prijateljem, radioamaterjem! Predsednik radiokluba Moravče DARKO VAVPETIČ S58M Novice, obvestila iz Turističnega društva Moravče 2. 11. 05 je bil v Moravčah sestanek predstavnikov občin in turističnih društev »Podjetne regije« - turizem. Gostinske ponudnike bo gotovo zanimal sklep, da PR prične aktivnosti za združitev dosedanjih katalogov in prospektov gostinske ponudbe v enoten dopolnjen katalog, ki bi ga finansirali obrtni zbornici Domžale in Kamnik ter lastniki gostinske ponudbe. Ob tem bi se z dr. Janezom Bogatajem dogovorili tudi za predavanje o gostinski ponudbi. Podjetna regija tudi načrtuje tečaj za lokalne turistične vodnike, ki bo izveden, če bo prijavljenih skupno vsaj 15 kandidatov iz vseh občin. Zato vabimo občanke in občane, ki Vas zanima tovrstno delo, da se čim prej prijavite na tel. 041 326 292 (D. Jančar) ali 7231098 (M. Brodar). Znanje tujega jezika ni pogoj. V mesecu januarju bo v Moravčah organiziran krajši tečaj za vodnike po Učno - sprehajalni poti Rača. (Prijave na tel. 041 326 292) Zaključili smo tudi natečaj za turistični spominek. Prispeli sta le dve ponudbi, kar je premalo za izbiro. Avtorjem bomo eksponate vrnili in jih obvestili o morebitnem novem natečaju. Praznični sejem V letnem planu društva, ki smo ga sprejeli na občnem zboru, smo predvideli tudi praznični sejem v mesecu decembru. Na seji UO in NO društva in v dogovoru z Občino smo se odločili za soboto, 17. 12. 2005, ko je že določen semanji dan. Sejem bo v parku v Moravčah od 9.00-17. 00. Povabili smo k sodelovanju društva, posameznike in gostince iz občine in okolice, ki imajo primerno ponudbo za ta čas. Upamo, da bomo s sejmom popestrili predpraznično vzdušje v Moravčah in da boste na stojnicah našli tudi kaj zase. Zlasti pa upamo, da se bo sejem »prijel«. \ Toplo ognjišče i| I ' ' in smeh v oceh, iskreno želimo v prazničnih dneh. ^ naj vam iskrivost božične luči polepša drobne § ^ trenutke časa. $fc § Veselje in zdravje pa naj Vas spremljata n Sfc tudi v novem letu in vam dajeta pogum za S ^ medsebojno razumevanje in dobra dela. MORAVSKI SKAVTI ^ ^/////////////^^ SPOŠTOVANI OBČANU Hvaležni smo Vam, da smo tudi z vašo pomočjo utrli pot naših uspehov in Vam obenem želimo, da je tudi pred vami mnogo, mnoeo lepih neizhoienih poti. Vsem želimo lepe praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006. DRUŠTVO KRAJANOV SP. IN ZG. TUŠTANJA Moravske doline 19 Moravske lastovke Danes vam predstavljamo košarkarski klub Lastovka in tri zelo perspektivne člane tega kluba, ki prihajajo iz. Moravske doline. Košarkarski klub Lastovka je bil ustanovljen leta /997. Igralni začetki izhajajo iz. nastopanja v rekreativni Kamniški košarkarski ligi, ki pa je po vsega polletnem sodelovanju prerasel okvire tekmovanja in v jeseni leta 1997 je ekipa začela z. nastopanjem v zveznem tekmovanju 3. SKL. Prvo leto so se uvrstili na 7. mesto v 3. SKL in 68. mesto v državi. Že v sezoni 1998/99 so presenetili vse poznavalce košarke, saj so gladko osvojili prvo mesto v 3. SKL z. kar osemnajstimi zmagami od dvajsetih tekem ter skupno osvojili 48.mesto v državi. V 2. SKL so v naslednjem letu zasedli 8. mesto. Žal so z. temi uspehi prišle tudi finančne težave in ekipa se je zapet preselila v tretjo ligo. Eden od razlogov je bil tudi ta, da klub ni imel mladih igralcev. V naslednjih letih se je klub posvetil predvsem delu z. mladimi, ki se začne s šolo Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2006! SALON POHIŠTVA Kranjska 3a, Kamnik Tel.: 051/399-577. 01/831-04-81 košarke. Plodovi odličnega dela z. mladimi se kažejo že nekaj let, kajti pionirji, kadeti, mladinci se v državnem merilu uvrščajo zelo visoko in se enakovredno kosajo z. najboljšimi. Plod odličnega dela so tudi zgoraj omenjeni Moravčani, brala A Ijaž. in Matevž. Korošec, ki prihajata iz. Moravč, ter Luka Bokal, ki prihaja z. Imenj pri Moravčah. Najmlajši Aljaž je član pionirska ekipe, kije v letošnjem že končanem prvenstvu v pionirski I. ligi osvojila zelo dobro 15. mesto in s tem ponovno igranje v I. ligi v naslednji sezoni. Aljaž, je k uspehu prispeval levji delež., saj je eden izmed glavnih igralcev v svoji ekipi, ki bo Že v decembru začela nov ciklus tekmovanj v zimski ligi. Kadeta Luka in Matevž, v letošnji sezoni prav tako nastopata s kadetsko ekipo v 1. SKL zahod in to zelo uspešno, saj po sedmih odigranih tekmah z. dvema porazoma zasedajo drugo mesto v skupini, ki še vodi med osem ekip v Sloveniji in posledično hoj za finalni turnir štirih v drugem delu razigravanja. Toliko za prvo javljanje v Moravske novice, v nadaljevanjih bomo bolj podrobno spremljali rezultate v tekoči sezoni, predstavili vsakega igralca posebej, povedali kaj več o treningih pa še kaj se bo našlo. KORL Zlato a Zgornje Javoršice Odkrila sem ga čisto po naključju. Čeprav se sveti, je hkrati skromno, delovno in polno načrtov za svojo prihodnost. To zlato, je dekle, ki sliši na ime Mateja Kamenšek. Na Srednji zdravstveni šoli je v šolskem letu 2004/05 postala zlata maturantka in je le za eno točko zgrešila vse možne. Svojo odličnost ni kazala le v srednji šoli, ampak čez. celotno osnovnošolsko obdobje, na različnih šolskih in izven šolskih dejavnostih, kakor tudi na štiriletnem prostovoljnem delu na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Mateja nadaljuje študij na Visoki šoli za zdravstvo in prepričana sem, da bo s poklicem, ki si ga je izbrala diplomirana medicinska sestra - babica, resnično udejanjila besede, ki jih je izrekla na slavnostni podelitvi spričeval: »S tem poklicem želim dati Republiki Sloveniji veliko zdravih otrok« Izbrani poklic ne zahteva le zlatega teoretičnega znanja, temveč tudi vestne in marljive roke, kar Mateja gotovo ima. Ponosni smo na Matejo, Mateja pa na svoje starše, ki jim z. ljubeznijo sporoča: »Hvala vam za vso vašo podporo!« BRANKA IANGERHOLC Rotary club Domžale in Miklavž med rejniškimi družinami V soboto, 3. 12. 2005, nas je v Kulturnem domu Lukovica obiskal Miklavž. Otroci, pa tudi odrasli smo bili očarani nad njegovim bogatim spremstvom angelov, parkljev in njihovo praznično predstavo, s katero nas je popeljal v praznični december. Že sedmo leto zapored so mu zares lepa in bogata darila pomagali pripraviti v Rotary clubu Domžale. Razdelil jih je kar 156. V imenu vseh otrok, rejniških družin in Centra za socialno delo Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem. v Rotary clubu Domžale, ki so poleg materialne podpore podelili z. nami tudi svoj čas in se v velikem številu udeležili prireditve s svojimi otroci in vnuki. Prisrčna hvala! MARTA TOM EC 20 Novice iz Planinski tabor Rateče 2005 Planinski tabor je potekal od 23. H. do 27. H. 2005. Udeležilo se ga 13 otrok od 1.-8. r. (Prijavljenih je bilo 19). Ob 8.00 uri smo se s kombijem odpeljali do Rateč. Nastanjeni smo bili v planinskem domu KC. kjer so otroci bivali v sobah v dveh nadstropjih z. različnim številom postelj. Vsako nadstropje je imelo svoj WC in tuš. Posteljnino in brisače so dobili tam, ravno tako je oskrbnica vsako jutro prihajala v dom, da ga je počistila. Dom je imel veliko kuhinjo, kjer so kuhale prostovoljke. Hrano smo peljali s seboj, nekaj je bilo tudi z. domačega vrta, ostalo smo kupovali sproti. V času taboru smo opravili 6 pohodov. • Prvi dan smo po nastanitvi šli do državne meje, kjer so nam Žigosali planinske knjižice kar policaji. Popoldne smo šli peš do Zelencev, kjer smo si ogledali izvir Save Dolinke in nato naprej do Podkorena. Pot nas je vodila nazaj po urejeni poti ob glavni cesti do doma v Ratečah. Ta dan smo hodili 4,5 ure. • Naslednji dan smo se že zgodaj zjutraj odpravili od doma do Planice in naprej v Tamar. Iz. Tamarja nas je pol vodila do izvira Nadiže, kije najvišje ležeči slap v Sloveniji. Ta del polije bil zelo zahteven, saj smo morali dvakrat prečili slap, proti vrhu pa so speljane jeklene vrvi. Nekateri so se z. njimi srečali prvič. Hodili smo 6 ur. • V četrtek nas je čakala nadaljša tura, in sicer smo se z. avtomobili odpeljali do Erjavčeve koče na Vršiču (pomoč vodnikov, njihovih sprcmlcjvalcev, oskrbnice). Od tu nas je pot vodila do Slemenove špice ( 1911 m) čez Črne vode v Tamar. V Tamar so nam kuharice pripeljale malico, da smo nabrali novih moči in šli naprej peš do Planice in do koče v Ratečah. Tudi ta pot je bila zahtevna, pa ne zaradi dolžine poli ampak zaradi nevarnih odsekov poti. En del poti so vodniki na sidrišče napeli vrv, po kateri smo se varno eden pa po eden spuščali čez. skalne razpoke. Na tej poli se nam je zgodilo I ud i nekaj neprijetnega, saj seje eni učenki odlepil podplat na gojzarjih. Tudi ta problem smo rešili. • V petek je bila slaba vremenska napoved, zalo smo se še bolj zgodaj podali na pohod, na Tromejo. Vrh smo dosegli po Zahtevnejši, bolj strmi poti. Nekatere je že dajala utrujenost predvsem zaradi soparnega vremena. Z vrha smo se podali navzdol po drugi poti, tako da smo prišli do koče na Tromeji, tam je z.ačelo rahlo deževati. Deževalo pa je le toliko, da smo si malo oddahnili, nekaj popili in si pripravili dežnike in palerine. Suhi in prepoteni smo se srečno vrnili do koče v Ratečah že do kosila. Vsak je bil zadolžen za ureditev sob, ki so jih ocenjevale kuharice v naši odsotnosti. Ugotavljamo, da so bili učenci zelo redoljubni in samostojni, le eden je potreboval ves čas kontrolo. Vsak večer pred pohodom so bili otroci seznanjeni, kaj naj oblečejo in kaj si pripravijo zjutraj v nahrbtnik. Vsako popoldne so potekale različne delavnice v jedilnici koče (čas je odvisen od dolžine pohoda). Že prvi dan so dobili kartone za izdelavo osebne mape, kamor so shranjevali zapise, risbe, učenke so pisale pesmi, pravljice ). iz. das mase smo izdelovali hišice za čajne lučke, barvali in pisali na majice s tekstilnimi barvami. Zadnji dan smo imeli namesto ustvarjalnih delavnic tombolo, kjer so vsi dobili praktične nagrade. Predvsem dečki so bili vsak dan zelo zaposleni s pripravljanjem ognja, ki smo ga zakurili vsak večer. Ob ognju smo se igrali razne igre, se pogovarjali, povedali, kako se počutimo, kaj nam je bilo všeč, kaj ne, kaj se nam je v tistem dnevu najbolj vtisnilo v spomin, dvakrat smo zraven še pekli krompir. Zadnji dan so otroci izpoljevali anketne vprašalnike. Na podlagi anket smo ugotovili, da stojim bila najbolj všeč najzahtevanejša pohoda, da si želijo pohodov, kjer bi še več plezali ali se spuščali po vrvi, da jim je bilo vse všeč. v bodoče bi pa predvsem jantje iz višje stopnje želeli manj delavnic in več časa za igro. Literarne in likovne izdelke, ki so nastali na taboru, smo zadnji dan razstavili v jedilnici. Starši, ki so prišli v soboto po o/roke. so pred piknikom, ki so ga pripravili vodniki, v jedilnici prisluhnili kratkemu programu. Vsi udeleženci so dobili priznanja za aktivno udeležbo na taboru. Literarne izdelke, anketne vprašalnike in misli, ki sem jih zapisovala ob večernih pogovorih ob ognju bomo zbrali v taborniškem časopisu, vsak udeleženec dobi tudi CD s fotografijami. Vseh pet dni ni bilo z učenci nobenih problemov, disciplinske težave so reševali sproti, domotožja ni bilo. Presenečena sem nad pogumom in vzdržljivostjo predvsem treh in učencev J. in 2. razreda, saj smo vse izlete opravljali skupaj. Prvotno je bil namen del pohodov ločiti glede na težavnost in starost otrok. Vsi so odhajali zelo zadovoljni in z obljubo, da se naslednje leto spet srečamo in da bodo za tabor gotovo navdušili še katerega od sošolcev. Za varno pot so na pohodih skrbeli vodniki Leon Lavrič, Urša Jamšek, .lurček Novak, 3 dni pa tudi mladinska vodnica pripravnica - Edita Gruden. MARIJA GOTAR, mentorica PK »Mami pejva ¥ vrtec/« Vsi meseci v letu so v moravškem vrtcu zabavni in ustvarjalni, saj se neprenehoma vrstijo gledališke predstave, športne dejavnosti, sprehodi in pohodi, obiski knjižnice, idr. A december je »špica«, saj najmlajši pripeljejo na vsakoletne ustvarjalne delavnice tudi očke in mame, pa še kakšno babico ali dedija za zraven, če jih bratci in sestrice pustijo na »cedilu«. Delavnice se udeležujem vsako leto in kar ne morem se načuditi spretnim delavkam vrtca, ki vsako leto pripravijo izdelovanje novih »artiklov«. Letos so tako posvetili veliko pozornosti izdelovanju venčkov in palčkov iz naravnega materiala, okraskov za drevesce iz. blaga. Malčki so najbolj uživali pri delu s slanim testom in sproščali domišljijo ob izdelovanju voščilnic. Vse, kar nastane, je uporabno in ekološko razgradljivo. Vezi, ki se spletejo med otrokom in staršem pri delu, pa so neuničljive. Hvala vsem zaposlenim v vrtcu za vaše odlično opravljanje poslanstva. M A L, joto Nina Puc Moravske doline 21 Na/m I a/si pes na Golen/ Na Martinovo soboto smo se zbudili v megleno jutro. Starši so ob 9. uri dopoldne pripeljali otroke na zbirno mesto, ki je bilo tokrat na cesti Moravče-Limbarska gora na odcepu za Golčaj. Zbralo se nas je 45, od tega družine s predšolskimi otroci iz. vrtca, učenci iz. I. triade iz. matične šole in tudi 2 učenca iz. podružnične šole Vrhpolje z. mentoricami Neža, Marijo in Mirni. Od tu smo do Golčaja hodili 40 minut.. Pri spomeniku na vrhu smo žigosali planinske knjižice, na prostoru ob cerkvi pa se malo okrepčali in dobili novih moči za pot nazaj proti Limbarski gori. Malo pred 12. uro je bilo našega skupnega druženja konec, saj so predšolski otroci s starši odšli domov po krajši poti (do odcepa za Golčaj, kjer so imeli avtomobile), šolski otroci pa so nato še pešačili preko Serjuč do šole v Moravčah. Pridružila sla se nam še Urban in Matevž., tudi Tinkara, čeprav bi lahko ostala doma se je odločila, da izlet konča na načrtovanem cilju. Tudi Ana iz. vrtca ni hotela biti slabša od šolarjev, zato se je odločila, da gre z. nami do Moravč. Kljub turobnemu in nič kaj prijetnemu vremenu smo preživeli lep dan in si pridobili izkušnje za planinske pohode ob različnih vremenskih pogojih. MARIJA GOTAR, mentorica PK.foto: Neža Urankar Družinski izlet na Sv. Primoža nad Kamnikom V soboto, 25. 9., smo na šoli organizirali družinski izlet na Sv. Primoža nad Kamnikom. Izlet je poleg mentorjev planinskega krožka vodila tudi mladinska vodnica Vida Zučko Vidergar. Skupaj nas je bilo 39. Do vrha smo z. vmesnimi postanki za sladkanje in potešitev žeje prispeli v uri in pol. Pri cerkvici smo se nastavljali še zadnjim letošnjim sončnim žarkom, ki so nam bili letos bolj skopo odmerjeni. Na vrhu smo žigosali planinske knjižice in ugotovili, da je bilo z. nami kar nekaj najmlajših pohodnikov, ki so ravno ta dan žigosali svoj prvi vzpon. Naj povem, da je z. novim šol. letom začel delovati planinski krožek tudi v vrtcu pod mentorstvom Neže Urankar in na podružnični šoli Vrhpolje pod mentorstvom Marije Pavlic. Prav vsi udeleženci so se v dolino vrnili polni lepih vtisov in doživetij. Prepričana sem, da to ni bil njihov zadnji družinski izlet. MARIJA GOTAR, mentorica PK, foto: Neža Urankar Moravče »pridnega« občana imajo, Ki za poštenje ga skrbi, zato inšpekcije take ali drugačne v Moravče klicati hiti. PARREZZMERE Iz ljudskega izročila 0 praznikih v decembru O sv. Miklavžu legenda trdi, da je nekoč trem hčeram nekega siromaka ponoči vrgel skozi okno tri kepe zlata in tako poskrbel za potrebno doto. Zato še danes prinaša v nastavljene peharje jabolka, čeprav ne zlata, sodijo med obvezne darove tega svetnika. Miklavž je tudi zaščitnik študentov. Po legendi je obudil tri popotne študente, ki jih je umoril hudobni krčmar. Nekega dne je Miklavž, pomiril vihar na morju, zato so ga tudi brodarji, splavarji in mornarji vzeli za svojega zavetnika. Kljub vsem tem krščanskim legendam o sv. Miklavžu so obhodi v noči med 5. in 6. decembrom le šega, mnogo starejša kot je krščanstvo. Miklavževi obhodi pomenijo uvod v dogodke dolgih zimskih noči, ko nastopi skrivnostni čas mraza in teme, čas, ko sonce izgublja svojo moč. 4. in 13. decembra slavita svoj praznik sv. Barbara in sv. Lucija. Oba praznika pomenita uvod v božično praznovanje. Na dan sv. Barbare je potrebno prinesti v hišo češnjevo vejico, da bo za božič cvetela. Dan sv. Lucije je čas, ko je potrebno posejali žito v majhne skodelice, da bo tudi ta prastari okras na božični mizi. Božič, 25. december, je čas, ko zvonovi pozdravljajo krščanski praznik. Ljudstvo hiti k polnočnici in pričakuje rojstvo Odrešenika. Ponekod po vrhovih okoli cerkva še danes gorijo kresovi, prav taki kot tisti, ki so nekoč nosili pozdrav mlademu poganskemu Soncu. V božični noči so nekdaj hodili koledniki od hiše do hiše in peli božične pesmi, ki so imele v davni dobi čarobno moč. Edino koledniki so lahko hodili od hiše do hiše 25. decembra, vsi ostali pa naj ostanejo doma in preživijo praznik v krogu družine, tako je zapovedalo staro izročilo. Božični dan je čas, ko družina z. blagoslovljeno vodo in kadilom v slovesnem obhodu blagoslavlja hišo, hlev, kaščo in okolico domačije. Naslednji dan je sledil še en praznik - Štefanovo. To pa je bil dan, ko je bilo treba poskrbeli za blagoslov živine. Danes blagoslavljajo predvsem konje. 28. december, tepežni dan. Otroci so bili ta dan ž.e zgodaj na nogah, vzeli leskove šibe in hodili tepežkal od hiše do hiše. Najprej stajo s šibo dobila oče in mali, nato pa vsi po vasi. Če katera hiša ne bi hotela odprel vrat otrokom, ki so prišli tepežkal, v prihodnjem letu ne bi imela sreče. V zahvalo, ker so bili tepeni, so odrasli otrokom dajali orehe, potice in denarce. Prvina te šege je v udarcu s palico - čarodejni dotik s svežo zeleno vejo naj prinese pomladitev in življenjsko moč. 31. december, Silvestrovo. Na ta dan so gospodinje trikrat pometle svoje domove, da bi novoletni dan dočakali čisti in snažni, zato da bi bili v novem letu vedno laki. In za konec še slovenski pregovor, ki pravi: »Če zapustiš praznike, prazniki zapustijo tebe!« B. B. I 1 Poglej ga cinista, se proti »odpadkom« bori, ko pa Termit za to okoljsko nagrado dobi, ponosen zraven stoji. Dolgo je ž.e, kar se je občinski praznik slavil in je župan zaslužnim na prireditvi priznanja a tistim, ki so bili takrat zadržani, jih še do danes ni izročil! Zasvojenosti je več vrst. Pri našem županu pa je glavna ta, da vedno mu hodi po glavi gospa Novakova. Leto je že, kar je župan, pa jo venomer omenja "njegova stran ". Zaradi pomanjkanja prostora v časopisu pa bi bil že čas, da se ponavljal ne bi več in se namesto preteklosti, bi raje posvetil se prihodnosti. delil, 1 22 Novice iz Obisk sv. Miklavža v Moravčah Tudi letos nas je obiskal sv. Miklavž s spremstvom angelov, in sicer v soboto. 3. decembra, ob 75. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Moravčah. Otrokom, staršem in ostalim obiskovalcem je Miklavž podari/ kratko igrico z naslovom ČUDEŽI SE ŠE DOGAJAJO. Pripravili so jo igralci otroške dramske skupine Limbar s sodelovanjem otroškega cerkvenega zbora ZVONČKI. Zgodba govori o fantu Franciju, ki so mu šle same neumnosti po glavi, nič ni ubogal, nagajal je sošolcem, pa učiteljem, staršev ni uboga ... Ampak, ko se je bližal god sv. Miklavža je napisal pismo, v katerem prosi Miklavža za velik nož, pištolo in lasersko puško, seveda samo zato. da ne bo slabši od sošolcev. Sv. Miklavž pa vsako leto pred svojim godom pošlje angele na zemljo z nalogo, naj malo pogledajo, kako se obnašajo otroci. Tako pridejo tudi do Francija in skoraj obupajo nad njim. Odločijo se. da bodo molili zanj, morda se bo pa poboljšal. In res se je, ni več nagajal, delal je domače naloge in rad je pomagal, torej, moč molitve marsikoga lahko poboljša. Tako je bilo s Francijem, kise je poboljšal zaradi sv. Miklavža, pa ne samo zaradi njega, tudi zaradi molitve angelov in dobrotnikov. Njegovo poboljšanje je res pravi čudež. Pri ljudeh je marsikaj nemogoče, ampak pri ljubem Bogu ne, pri njem je vse mogoče. Angeli in tudi sv. Miklavž so prepričani, da bo Franci ostal dober in delaven. Po igrici je sv. Miklavž obdaril predšolske in šolske otroke. Miklavževa darila, kijih je bilo preko tristo, so mu pomagali pripraviti sodelavci Župnijske Karitas Moravče. Župnijskega pastoralnega sveta in učenci, ki obiskujejo verouk in sodelujejo pri karitativni dejavnosti. Finančni del pa so prispevali: Občina Moravče, Župnijska Karitas in Župnija Moravče. V nedeljo smo z igrico in obiskom Miklavža, angelov in parkeljnov, razveselili tudi otroke in starše v župniji Peče. F. C. Z okenskih polic sem pobral pisma želja ... ... in prišel k vam na Vrhpolje. Kdo je ta izpolnjevalec otroških želja, otroškega veselja in pričakovanj? To je mož, oblečen v dolg mašniški plašč in albo; na glavi nosi mitro. Skavti pomagali svetemu Miklavžu Miklavž je gotovo eden od najbolj priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove. Pridne nagrajuje, poredne pa prepusti parkljem, da jih kaznujejo. Na povabilo svetega Miklavža, da bi obdarili starejše občane v centru Moravč, smo se letos odzvali skavti. Po navodilih svetega Miklavža smo zavili škatle, jih napolnili z. dobrotami in naložili v Miklavževe velike koše. S polnimi koši smo se tako Miklavž, in skavti na večer tretjega v rokah pa škofovsko palico in po potrebi tudi knjigo, v katero so z zlatimi črkami zapisani pridni in s črnimi črkami poredni otroci. S svojo belo brado in rokami odetimi v bele rokavice je 4. 12. 2005 obdaril vseh 95 pridnih otrok, ki spadajo v krajevno skupnost Vrhpolje. Preden pa so radovedne očke zagledale sv. Miklavža, so z navdušenjem spremljale lutkovno igrico Polpalček najde srečo. Ta dan so bili Polpalčki prav vsi otroci, saj sv. Miklavž to leto ni podaril nobene šibe. Proti večeru nas je ta dobrotnik in zaščitnik revežev obiskal tudi na domu in kljub poznim uram so se naši otroci še vedno poistovetili le z njegovimi spremljevalnimi angeli, parkeljni pa so ponovno ostali brez dela. Vsi starši in otroci smo na ta dan lahko vsaj toliko sv. Nikolaja, da se iskreno zahvalimo dramskemu krožku Kulturnega društva na Vrhpoljah oz. gospodični Nataliji Brodar, ki se že vrsto let po miklavževsko trudi, da najbolj priljubljeni svetnik vsako leto ponovno zaživi tudi v naših krajih. Sv. Nikolaj pomeni zmago ljudstva in v tej zmagi je ponovno sodelovala OŠ na Vrhpoljah, Krajevna skupnost Vrhpolje, Občina Moravče in seveda pridni starši pridnih otrok. Vsem Vam je zaželel tudi mirne in z ljubeznijo ter mirom v svojih srcih doživete božične praznike in veliko uresničenih »pravih« sanj v novem letu. BRANKA LANGERHOLC decembra podali po ulicah Moravč in obdarili šestdeset občanov starejših od sedemdeset let. Miklavž se nam je zahvalil za pomoč in nam pomahal v slovo. Mi pa smo bili veseli, da smo mu lahko pomagali in tako razveselili starejše. KRISTINA NOVAK Moravske doline 23 Miklavž ni spregledal otrok v Besna Božično-novoletni sejem Tudi letos je Krajevna skupnost Dešen organizirala miklavževanje za otroke in starejše pri vaški kapelici. Otroci so s strahom in nestrpnostjo pričakovali Miklavža, kije prihajal od sv. Miklavža v spremstvu parkljnov in angela. V tem času so tiho molili in njihove očke so se svetile od pričakovanja. Ko se je Miklavž, s spremstvom prikazal, so kar onemeli, nato pa kmalu postali živahnejši, saj je Miklavž, poslal purkljne malo stran, angel pa je otrokom delil sladkarije. Iz. polnega koša je Miklavž jemal darila, otroci so mu zapeli ali kaj z.molili, in si prislužili težko pričakovana darila. Oh pričakovanju novega leta predstavniki krajevne skupnosti obiščejo vse krajane starejše od sedemdeset let, jih obdarijo s priložnostnimi darili, z. njimi pokramljajo in jim zaželijo dobrega zdravja tudi v prihajajočem letu. B. B. Metulji in medvedki na likovnih delavnicah Sneg, kije vztrajno naletaval, ni pregnal metuljev in medvedkov - naših prvošolčkov, ki so v spremstvu staršev zadnji petek v novembru, prišli na likovne delavnice v šolo. Delavnice smo otvorili s predstavo »Kako je kuž.u iskal prijatelja«, ki so jo pripravili učenci podaljšanega bivanja. Nato smo se odpravili v učilnici, kjer smo izdelovali novoletne izdelke in voščilnice. Nekaj izdelkov so učenci namenili z.a novoletni sejem, ostalo pa so odnesli domov. Učenci in starši so ob prijetnem druženju pokazali veliko ustvarjalnosti, iznajdljivosti in dobre volje. ŠOLSKI KO UDAR • 24. 12. 2005 - 03. 01. 2006 - božično-novoletne počitnice • 12. 01. 2006-govorilne ure Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. V četrtek, H. decembra, je na šoli potekal hož.ično-novolelni sejem. Tokratni sejem je otvorila ga. Nuša Pohlin Schwarzharll Z. kratkim nagovorom. Sledil je glasbeni program, ki je sejem prijetno obogatil. Nastopili so učenci naše šole, ki so zaigrali na različne instrumente, manjkala pa nista niti nastop folklorne skupine in ubrano petje šolskega pevskega zbora. Tokrat so se s plesno točko predstavili tudi učenci, ki obiskujejo izbirni predmet ples. Po glasbenem programu so si obiskovalci ogledali pestro ponudbo novoletnih okraskov, punčk iz. cunj, glinenih izdelkov, sveč, voščilnic in še mnogo drugih lepih reči. Učenci višjih razredov, ki so se v vlogi prodajalcev dobro znašli, so prodali večino izdelkov. Letošnja posebnost sejma so bile punčke iz cunj, ki so jih v okviru organizacije Unicef izdelovali tudi naši učenci, starši, učitelji in tudi drugi. Odziv na akcijo izdelovanja punčk, ki je slekla pod sloganom »posvoji punčko in reši otroka« je bil na šoli izredno dober, saj je pod spretnimi prsti sodelujočih nastalo kar H2 punčk in celo 3 fantki. Fantki in punčke so s fotografijami in osebnimi podatki zabeleženi tudi v katalogu, ki gaje z.a šolo pripravila ga. Andreja Vavpetič. Na sejmu je bilo prodanih 35 punčk. Izkupiček prodanih punčk je Unicef namenil nakupu cepiva za otroke po svetu, saj vsaka prodana oz. posvojena punčka zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim nalezljivim boleznim. Vse neprodane punčke bodo prodajali v okviru Turističnega društva Moravče na sejmu, ki bo 17. decembra v Moravčah. Zahvaljujemo vsem sodelujočim in nastopajočim na sejmu, predvsem pa vsem izdelovalcem punčk iz. cunj, ker so v izdelovanje punčk vložili veliko časa in trudu. Ob tej priložnosti pa zaposleni centralne šole, podružnične šole in vrtca vsem občankam in občanom voščimo srečno, zdravo in uspešno novo leto! BETKA GORJVP 0 poklicnem usmerjanju Na šoli potekajo tudi dejavnosti povezane s poklicnim usmerjanjem. Pred nami sta informativna dneva na vseh srednjih šolah, to bo 10. in 11. 2. 2006. Učence devetih in tudi osmih razredov ter seveda njihove starše obveščamo, da bo na šoli 72. januarja 2006 predstavitev Srednje šole Domžale. Predstavili vam bodo programe za poklice, za katere se lahko šolate na njihovi šoli. Obisk toplo priporočamo. Več informacij pomeni lažjo odločitev. In ne pozabite: vpis v srednje šole bo že marca! MARdETA RESNIK 24 Novice iz MOJA DOLINA NA DLANI miklavž, dedek mraz in božiček V mesecu decembru otroci z veseljem, starši pa strahom pred praznimi denarnicami pričakujejo obdarovanje s strani »treh dobrih mož«, in sicer sv. Miklavža, Božička in dedka Mraza. Od kod pravzaprav prihajajo, kdo izvira iz naše kulturne tradicije in kdo je »uvožen«? V naših krajih ima seveda najdaljšo tradicijo prinašanja daril sv. Miklavž. In vendar tudi on ni tu od zmeraj. Sv. Miklavž je bil škof v Miri v Mali Aziji in je živel na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Hitro je postal priljubljen v vzhodni Cerkvi, v zahodni Evropi je postajal priljubljen od približno 7. stoletja dalje, pri nas v 12. stoletju. Na Slovenskem je sv. Miklavžu ali Nikolaju posvečenih največ cerkva. O njem je krožilo več legend in med drugim je postal zavetnik šolarjev in študentov, ker naj bi po legendi rešil življenje trem srednjeveškim študentom. V srednjem veku se je po samostanskih šolah razširila šega, da so šolarji na dan nedolžnih otročičev izmed svojih vrstnikov izvolili tako imenovanega »deškega škofa«, ki je imel na ta dan vso oblast. Kasneje seje ta šega prenesla na 6. december in tako sta se »deški škof« in sv. Miklavž od trinajstega stoletja naprej počasi spojila. Miklavž je postal obdarovalec otrok v času prehoda iz enega leta v drugo, ko so po takratni Evropi še verjeli, da hodijo nazaj na svet duhovi prednikov in demoni ter jim poleg tega, da jih strašijo, prinašajo tudi blagoslov za novo leto. Pojavljali so se na različne datume, ker se je koledar in s tem prazniki večkrat spreminjal. Ker je Cerkev želela omiliti divje obhode našemljencev, ki so predstavljali duše prednikov, jim je pridružila sv. Miklavža, obdarovalea otrok in našemljenci so s časom postali hudički oziroma parkeljni. Po Sloveniji poznamo različne Miklavževe obhode, ponekod pa sv. Miklavža kot obdarovalea sploh ne poznajo. Pri nas, kadar je v dneh pred sv. Miklavžem večerno nebo rdeče, rečejo otrokom, da Miklavž piškote peče. Kakšen mesec prej otroci napišejo Miklavžu pismo s svojimi željami in ga položijo na okensko polico. Tudi že teden dni pred šestim decembrom so hodili naokrog parkeljni in strašili otroke, na predvečer pa se jim je pridružil še Miklavž ter pridnim otrokom dal darila, porednim pa šibo in jih okaral. Že celo leto pa so starši svarili otroke, če ne bodo pridni, jih bodo parkeljni zvezali z verigami. Ponekod so tudi že prej molili pri odprtem oknu in jim je »Miklavž« vrgel noter darila, največkrat ker so otroci že prej potrebovali kakšen kos oblačila ali obutev. Sicer pa je bilo glavno obdarovanje na predvečer oziroma v noči na miklavževo, ko je Miklavž prinesel darila oziroma miklavževino v nastavljene peharje. Ta darila so bila za današnje pojme skromna, in sicer suho sadje, sladkarije in mogoče kakšen kos oblačila. Po drugi svetovni vojni so se miklavževanja morala umakniti iz javnega življenja in praznik je postal bolj družinski. Miklavževanja so organizirale le župnije, kjer je otroke obiskal sv. Miklavž z angelčki in parkeljni ter jih obdaroval. Po drugi svetovni vojni smo v Sloveniji prvič srečali dedka Mraza kot obdarovalea otrok za novo leto. K nam ga je pripeljala takratna oblast, da bi s tem zamenjala sv. Miklavža in bi praznovanje novega leta nadomestilo božič. Pripeljali so ga iz Rusije, kjer je imel ded Moroz že večstoletno tradicijo obdarovanja otrok in ima tudi poganske korenine in je v tem pogledu podoben našemu Miklavžu. Dedu Morozu seje kmalu pridružila še Sneguljčica, severni jeleni in ostala pravljična bitja. Danes ima dedek Mraz v Rusiji svojo vas, kamor mu lahko otroci pošljejo svoja pisma. Pri nas je bil sprva dedek Mraz oblečen v belo in je prvič nastopil na prireditvi Novoletna jelka v Ljubljani, leta 1948; v kasnejših letih se je ta prireditev odvijala še v drugih mestih. Po Titovem sporu s Stalinom so nekateri ugovarjali »uvozu« ruskega dedka in so zahtevali, naj ga poslovenimo. Predlagali so nova imena kot so oča Triglav ali babica Zima. Končno je poseben odbor ime ohranil, a so mu spremenili obleko. Slikar Maksim Gaspari je uporabil nekaj svojih idej in nekaj motivov iz ljudske ornamentike in tako je leta 1952 nastal dedek Mraz pokrit s slovensko polhovko, na kateri je bilo navezano zelenje in pisani trakovi, oblečen je bil v ovčji kožuh, kije bil na robovih okrašen z vezeninami. Obut je bil v škornje, kadil je pipo in imel na ramah velik koš daril. Kot v znani otroški pesmici: »Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš ...« Poleg sprevodov v večjih mestih, kjer je imel dedek Mraz veliko spremstvo, seje in se še, pojavlja v šolah, vrtcih, na sindikalnih obdarovanjih, v bolnišnicah in še kje. Božiček oziroma Santa Claus kot ga imenujejo Američani, je bil ustvarjen sredi 19. stoletja v Združenih državah Amerike. Obdarovanje za božič pozna protestantski del Evrope, ki je iz verskih razlogov zavračal preveč poganskega Miklavža. Zato so rajši uvedli obdarovanje na božično noč, darila pa je največkrat nosil kar Jezušček. Ta navada se je razširila tudi v nekatere katoliške dežele in v meščansko okolje. Sprva je bil v Združenih državah Amerike prepovedan praznik, saj je bil za puritance preveč poganski in razposajen. Šele sredi 19. stoletja so začeli posamezniki uvajati praznovanje božiča. Razni pisatelji in ilustratorji pa so začeli objavljati podobo Božička, ki se na božično noč vozi po nebu v saneh, ki jih vlečejo severni jeleni ter skozi dimnik nosi otrokom darila. Sprva je imel več imen in tudi njegov videz seje spreminjal, vendar seje konec 19. stoletja ustalila njegova današnja podoba. Takrat je v času pred božičem v vsaki večji ameriški trgovini Božiček imel svoj prostor, kamor so ga hodili obiskovat otroci, starši pa kupovat darila. Od leta 1931 gaje v reklamne namene začela uporabljati Coca Cola ter kasneje še filmska industrija. Tako seje razširil po svetu in izpodrinil lokalne obdarovalce na božično noč. Otroci mu pošiljajo pisma na Finsko, Grenlandijo ali v mesto North Pole (Severni pol). Božiček nima religioznega ozadja ter otroke le obdaruje in nikoli ne kaznuje. Vsi trije dobri možje so se od svojega začetka pa do danes spreminjali. Trenutno gre njihov razvoj predvsem v smeri čedalje bogatejših daril, ne pa več toliko v smislu: Če ne boš priden, ti Miklavž ne bo nič prinesel. Koga od njih, ali pa kar vse, izbrati pa je seveda stvar presoje staršev. Literatura: Ovsec Damjan ./., Trije dobri možje. Sveti Miklavž, Božiček in dedek Mraz, Ljubljana 2000. Kurel Niko, Praznično leto Slovencev II, Ljubljana 1989. MONIKA PRAŠNIKAR, absolventka etnologije in kulturne antropologije Moravske doline 25 PISMA BRALCEV Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem. prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kol znak. Avtorje naprošamo, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka. Po sprejetju sklepa, da ima vsak avtor pisma bralcev možnost dvakrat replicirati na isto temo, v prihodnje ne bomo objavljali več kot dve repliki istega avtorja na isto temo. _(Uredništvo) Odziv na naslovnico 7. številke Novic iz Moravske doline Po pooblastilu celotnega Mešanega pevskega zbora (v nadaljevanju MPZ) in predsednice MPZ ge. Anice Korošec je vsebina tega prispevka kot posledica opustitve slikovne predstavitve MPZ DU Moravče na naslovni strani »Novice iz Moravske doline« št. 7, avgust 2005. Vsi, ki smo v sestavi MPZ, smo ogorčeni nad spodrsljajem, ki seje namerno ali nenamerno zgodil, z.a kar ni nikakršnega utemeljenega opravičila. Kdo je odgovoren za spodrsljaj, pa naj skupaj ugotavlja uredniški odbor z odgovorno urednico na čelu. Zahtevamo, da se v naslednji št. Moravških novic slikovno predstavi celotni sestav MPZDU Moravče skupaj z javnim opravičilom osebe s priimkom in imenom, kije nesporno odgovorna za ta spodrsljaj. MPZ DU Moravče bo v letu 2006 praznoval svojo 20. obletnico kulturne ustvarjalnosti na pevskem področju. S svojim programom smo prisotni na vseh prireditvah, kamor nas povabi organizator, ne glede na namen prireditve in ime organizatorja. Pevke in pevci se dobro zavedamo, da v MPZ ni prostora za politične in ne ideološke razprave. Izven MPZ pa ima vsak državljan ustavno pravico imeti svoje prepričanje. Nas združuje predvsem in edino veselje do petja, s katerim razveseljujemo številne občane, ljubitelje lepe slovenske pesmi. Zelo zaželeni in uspešni smo pri nastopih v domovih starejših občanov v sosednjih in drugih občinah, na revijah odraslih pevskih zborov, pevskih zborov DU v ljubljanski regiji ter raznih drugih srečanjih. Da smo uspešni v svojem poslanstvu, pa je zasluga ž.e pokojnih in še živečih pevk in pevcev, ki so ž.e prejeli Gallusove značke za 5, 10 in 15-letno aktivnost v MPZ. Velika zasluga gre g. Alojzu Štefanu, ki se brez plačila prizadeva z.a naše usklajeno petje, z.a kar smo mu zelo hvaležni, prav tako ge. Anici Korošec, ki si prizadeva za organizacijo pevskih vaj in nastopov. Evidentno je, da naš MPZ ni od včeraj in da sestavljavcu sporne naslovnice št. 7 ne bi vedeli za nas. Očitno je pobudnik opustitve opazoval mavrico in mu katera od barv ni bila všeč. Gotovo je imel pobudnik privide ali pa doživel halucinacijo. Pa brez zamere, nalijmo si čistega vina in bodimo prijatelji! FRANC KMETIC, JOŽE NOVAK, ANICA KOROŠEC Spoštovani gospod Kmetic, gospod Novak in gospa Korošec! Čeprav ste se oglasili šele po dveh izdanih številkah občinskega časopisa in ste ves »žolč« zlili name, vam moram sporočili, da pri »sporni naslovnici« niti za hipec nisem, pomislila na Novice, še manj na politične zdrahe, na katere namigujete, saj so bile tedaj vse moje misli usmerjene k pravkar rojeni hčerkici in družini in sem dneve preživljala v ljubljanski porodnišnici. Naslovnico sla oblikovali mladenki Katarina Petere, pomočnica urednice, in Monika Prašnikar, Dom je prazen In otoien, ker le vel: med nami ni. Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiS, nam pa žalost srca trna. .solza lije iz oči. ZAHVALA IZIDOR - DORE RIBIČ st. po domače Lazovski ata s Hriba nad Ribčami Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale in bolnišnice Golnik, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala Ivici Zupančič in Jožetu Kvedru za poslovilne besede, gospodu župniku Viktorju Primožiču za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga ponesli in pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste sedaj obiskovali na njegovem zadnjem domu. Vsi njegovi Tako tiho. skromno st trpet, taktno tuji si Življenje imet. Sedaj reSen vseh si bolečin, m tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil VALENTIN MERELA iz Velike vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene sveče, cvetje in za vse besede tolažbe. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala PGD-Velika vas ter ostalim gasilcem in praporščakom za lep sprevod ter gospodu župniku iz Šentjakoba za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Igorju z.a poslovilne besede, ter trobentaču Juretu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Žalujoči domači Svojcem se opravičujemo za kasnejšo objavo zahvale. Uredništvo Tiho živel in liho odšel JANEZ DROZG (1933-2005) Marsikdo sploh ne ve, daje med nami živel, velik umetnik - režiser Janez Drozg, ki je umrl 10. novembra 2005. Naj ga na kratko predstavim, čeprav hi. si lo predstavitev zaslužil ž.e mnogo prej. Pred več. kol desetimi leti sta si z. ženo dom zgradila v Serjučah. Srečevali smo ga v središču Moravč. Po televiziji smo gledali njegove filme. Se še spominjale hoja na požiralniku? V gledališčih je režimi mnoge predstave. Bilje eden tistih, ki so snovali slovensko televizijo, saj je hil na IV Ljubljana zaposlen kol režiser od leta I95H do I9H0. Od leta 19H0 do upokojitve pa je hil profesor na AGRFT. Bil je zelo uspešen režiser, saj je za svoja dela prejel številna priznanja in nagrade doma in v tujini. Napisal je prvi slovenski učbenik o režiji igranih televizijskih oddaj. Svoje bogate izkušnje je na fakulteti prenašal na mlajše rodove, ki se ga bodo radi spominjali. H. li. Srce jf omagalo, dih jp ?,astal, a spomin na tebe, dragi ata, bo vedno ostal. ZAHVALA V 85. letu starosti je umrl naš dragi ata, stari ata in pradedek JANEZ KOVAČIČ Srepov ata iz Krašc pri Moravčah Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za svele maše in za cerkev sv. Andreja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala negovalkam Centra za socialno delo Domžale, še zlasti Doroteji. Hvala tudi dr. Dežmanu in patronažni službi. Hvala tudi delavcem Termita Moravče ter sosedom za sodelovanje pri poslovilnem obredu. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za ubrano petje v cerkvi in na pokopališču. Hvala govorniku za lepe besede slovesa in izvajalcu za zaigrano melodijo. Vsi njegovi 26 Novice iz A V T OJS OLA LONČAR d.o.o. avtorica spremljajočega članka, z nikakršnim »predsodkom«, saj na Morav-škem deluje še več zborov taka posvetnih kot cerkvenih, pa se nihče ne počuti užaljenega, ker njihova slika ni bila objavljena na naslovnici. Če si ž.e nalivate čistega vina, bi bilo prav, da hi sneli tudi plašnice, ki vam zastirajo pogled v svet, takšen svet kot je - raznobarven. Naj ;.a konec izrazim še globoko spoštovanje do vseh vas, ker v tretjem življenjskem obdobju premorete toliko energije in volje, da premagate vse ovire in razveseljujete s svojim ubranim petjem. Prav to spoštovanje in občudovanje sem vam tudi izkazala pri sooblikovanju praznovanja vaše 15. obletnice delovanja. Ponosna sem bila in sem, da sle me sprejeli za ta kratek čas v svojo družbo in nimam nikakršnih namenov škodovati vašemu sestavu. Želim vam še veliko ubranih nastopov in veselja, ki ga ob tem doživljale. BERNARDA MAL, odgovorna urednica SEW SEW SEW SEW pri Moravčah Tako se oddaljujejo misli za odgovore našemu županu Martinu Rebolju. Se bodo časovno še odlašali, še ne vem. Nekaj resnice pa je v tem, da se njemu od 09. OH. 2005 še ni uspelo vzeti časa in odgovoriti, kaj bo storil za našo vas in predvsem kdaj! Ker sama Krajevna skupnost Vrhpolje nima neposrednega člana v Občinskem svetu hi radi slišali njegove izjave. Kot je večkrat sam zagovarjal: »Vsakdo ima pravico, da pove...,«, ima pa tudi pravico do odgovora. Kdaj ho zgrajeno avtobusno postajališče in dokončanje del ob regionalni cesti, zamenjava dotrajanih, večkrat v okvari, vodovodnih cevi, rešitev poplavljanja potoka Raca pod Selom. dokončanje vaške ceste z javno razsvetljavo ? Popravili stare grehe Občine Domžale, in sicer odpis zemljišč, ki so jih sokrajani oddali za izgradnjo oz rekonstrukcijo ceste skozi vasi Selo-Goričica in oh ter zahtevkih kompenzirati z občinsko zemljo in ne čakati ne zamenjavo tiste, ki bi jo šele v »prihodnosti« želeli pridobiti za AP. Morda bo sam javni poziv v časopisu pomagal, al bo župan podal pisne odgovore čimprej, za širšo javnost pa lahko tudi v njegovih minutah naATV. Lep pozdrav, IZTOK CAJHEN, za dobrobit vuščanov Sela pri Moravčah Odgovor na zapis o cestninski postaji v Krtini Morda me je Domžalska mati županja »Cvetka« slišala! Prebral sem v »Dnevniku«, da se napreza, da bi cestninsko postajo v Krtini ukinili, ker pač da posluje na robu likvidnosti. Je to mogoče in ali bo »Martin« podprl moj predlog ali njo? IZTOK CAJHEN Zahvala. Zahvaljujem se županu Martinu Rebolju in njegovi ženi Vojki za osebni obisk pri meni na domu. Pred mesecem dni sem doživela nesrečo, ki me je prizadela lako telesno kot duševno. Po tem nesrečnem dogodku se zadržujem doma, le stežka obiskujem zdravnika. Presenečena sem bila, da me je obiskal, poleg obiskov, kijih imam kar pogosto, tudi župan z ženo. Ob vseh obiskih sem vesela, da me prijatelji niso pozabili. M INKA ŠINKOVEC, Dole 49, Moravče IVgovina s tekst à ELIT Htm 2006! Trg svobode 7, Moravče Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031 /209-501, Janez Vrankar: 041 /697-971, Milan Šinkovec: 031 /303 - 033 Vsem voznikom želimo srečno in varno vožnjo v novem letu 2006! Tečaj CPP 16. januar 2006 loravče ajemnik: >pčič Franc s.p. VESEL BOZIC INSKKCNO NOVO LETO! ^M^rm, srečno in v«sel notLito 2006 M"o Snemanje porok, ohleinic in vseh svečanosti, ki se jih radi Spominjate. Montaža in presnemavanje vaših VideO posnetkov na VIIS in DVD. VIDEO STORITA/1 gabrov r Milena (iabrovec s.p. Dole pri Krnicah 32 1251 Moravče Tel.: 01/723 13 79 GSM: 031/345 412 Cesta na Grmače 16, Moravče, tel. 01/723-18-68 Ul. Mire Pregelj 4, Litija, tel. 01/899-53-93 Vsem strankam in poslocuim partJierjem se jahrajjujemo ja gkagano zaupanje v gtekajocem letu injim |elimo prijetne praznične dni, v norem letu pa sreče, ^drauja in uspehou, Moravske doline 27 fe^* PLANIWC djjjp. «CA Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509 VULKANIZERSTVO prodaja, pramontaža, centriranje in hranjenje gum kontrola in polnjenje klimatskih naprav Na zalogi imamo še nekaj zimskih pnevmatik. Pri nas kupljene pnevmatike vam brezplačno montiramo in centriramo. Strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje In se veselimo nadaljnega sodelovanja. Želimo vam srečno in varno vožnjo v letu 2006. Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00 sobota 7.00-13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com VULKANIZERSTVO, TRGOVINA, AVT0PRALNICA Janez RESNI K s.p. Id.št.za DDVSI 96329653 Partizanska c. 2 Tel.: 01/72 31 206 1251 Moravče Csm: 041/606-366 Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2006! TEKSTILNA > TRGOVINA Ivica RESNIK s.p. MORAVČE telefon: 01 72 31 206 Priporočamo se za nakup in vam želimo vesel božič in srečno novo leto 2006! Mercator P I R C Matej Pire s.p. S toplino božič naj vas greje, naj vez med vami utrdi! A novo leto naj z.aseje, kar vaše si srce želi. Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj vam obrodi, a vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni. Vesele božične in novoletne praznike! U-juo > Robi Jančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057 ~Osew ebcanem želimo srečne 2006 in se ±>rtf>čtečatHč! izdelava pohištva po meri fiVBELJ Milan s.p. Stegne 1, 1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446 FRIZERSTVO Delovni čas Vlasta Stražar s.p. Trg svobode 2, 1251 Moravče GSM: 041/215-378 tyesele božične praznike ter modno in urejeno Jlovo leto 2006! OKREPČEVALNICA DETELCA želi vsem blagoslovljen božič in obilo sreče v letu 2006!