OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Slovesna podelitev letošnjih Prešernovih nagrad je bila v petek, 6. februarja zvečer, v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Letošnji govornik na tej osrednji Prešernovi proslavi je bil inž. JANEZ BAR-BORIČ, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Njegov govor kakor tudi imena letošnjih nagrajencev objavljamo na 3. strani DE. Letos so podelili 5 Prešernovih nagrad in 15 nagrad Prešernovega sklada. V kulturnem programu so sodelovali z letošnjo nagrado Prešernovega sklada nagrajeni mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom Branka Rajšteija, odlomka iz romana Miška Kranjca in novele Karla Grabeljška — letošnjih Peršemovih nagrajencev za literaturo — pa je recitiral Andrej Kurent.
DELAVSKA ENOTNOST
7. 2. 1976 ŠT. 5 - L. XXXV. CENA 3 DIN
GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Ko opredeljujemo vsebino dela sindikalnih organizacij in njihovih vodstev, moramo vedno izhajati iz osnovne organizacije. Naša akcija mora biti obrnjena k delavcu, članu sindikata, njegovi osnovni organizaciji. V praksi se moramo spoprijeti in reševati bistvene življenjske probleme delavcev. To je seveda laže reči kot v praksi doseči, da bi tako delali vsi forumi in vse organizacije sindikatov. Ob tej ugotovitvi želim predvsem opozoriti samo na dve aktualni nalogi. Prvič: utrditi in razvijati moramo spoštovanje do ustvarjalnega in odgovornega dela kot tisto edino možno podlago, na kateri človek gradi svoj družbeni položaj, kot tisto edino možno podlago, s katero delovni človek povezuje tudi svoje pravice, in ne nazadnje tudi zato, da bi z večjim dohodkom ustvarili možnosti za večjo solidarnost delovnih ljudi, ki naj zmanjšuje socialne neenakosti, ki izhajajo iz nagrajevanja po rezultatih dela. In drugič: v sindikatih moramo skupaj z zvezo komunistov še naprej razvijati pobude za združevanje dela in sredstev na samoupravni podlagi. Pri tem moramo upoštevati, razvijati in uporabljati izkušnje, ki smo si jih pridobili v dosedanjem procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Na podlagi in v duhu nove ustave je treba zagotoviti preobrazbo vseh nekdanjih podjetij, kombinatov, poslovnih združenj in velikih sistemov v asociacije temeljnih, delovnih in sestavljenih
organizacij združenega dela, z jasno opredeljenimi samoupravnimi in dohodkovnimi odnosi. S tem bomo premagovali različne skupinsko-lastninske, lokalistične, regionalne, tehnokratske in centralistične težnje.
Komunisti, ki delajo v sindikatih, morajo skrbno bdeti nad razmerami in odnosi v vsaki organizaciji združenega dela in sproti analizirati vsak primer, kjer prihaja do nesporazumov in različnih oblik protestov. Vzroke zanje je treba obravnavati pred vsemi delavci. Sindikat mora zaščititi posameznika in dostojanstvo delavca celo takrat, kadar je v zmoti, razen če ne nastopa iz reakcionarnih, zavestno sovražnih nagibov. Vse to bo utrjevalo zavest o pomenu sindikalne organiziranosti delavskega razreda in o delavskem značaju oblasti v naši družbi. Komunisti v sindikatih se morajo organizirati tako, da bodo lahko vsak dan sproti odgovorili na vprašanje, v kakšni meri se v ustavi in samoupravnih dokumentih zapisane besede ujemajo z resničnimi odnosi. Pri tem delu, ki je naša skupna politična mloga, bomo dosegali toliko večje uspehe, kolikor bolj bomo uveljavljali socialistično zvezo delovnega ljudstva kot enotno fronto organiziranih socialističnih sil. Prav v SZDL morajo sindikati zagotoviti odločilno vlogo delavskega razreda pod vodstvom zveze komunistov in se z drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami dogovarjati za skupna stališča in skupne ter usklajene akcije pri uresničevanju socialističnega samoupravnega razvoja naše družbe v vsaki njeni celici.
FRANCE POPIT
V sredo, 4. februarja, je obiskala Dom sindikatov Slovenije v Ljubljani članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič. S člani predsedstva republiškega sveta, predstavniki med-občinskih svetov zveze sindikatov, sekretarji republiških odborov, sekretarji in direktorji v republiškem svetu ter člani osnovne organizacije Zveze komunistov delovne skupnosti republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije se je pogovarjala o mednarodni ekonom-sko-socialni problematiki, o delu mednarodnih organizacij na tem področju ter o stališčih in vlogi SFRJ pri reševanju te problematike.	Foto: A. AGNIČ
LJUBLJANA, 30. januarja — Predsednik CK ZKS France Popit je danes izročil predsedniku republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Janezu Barboriču red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki ima poseben pomen za socialistično izgradnjo naše države. Z redom republike s srebrnim vencem je bil odlikovan Humbert Gačnik, red zaslug za narod s srebrnimi žarki pa so prejeli Tilka Blaha-Pirnat, Jože Globačnik, Slavko Grčar in Ivanka Vrhovčak.
Prisrčni slovesnosti ob podelitvi odlikovanj v vili Podrož-nik so prisostvovali predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik RK SZDL Mitja'Ribičič, predsednik skupščinskega zbora združenega dela Štefan Nemec, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine SRS Stane Markič in drugi predstavniki našega družbenopohtičnega življenja.	Foto: JANEZ ZRNEC
STRAN 4
STRAN 6
STRAN 8
STRAN 11
Prvi klubi
Četrtič in zadnjič se danes oglašamo z našo anketo - kaj je s klubi samoupravljavcev? Na anketo smo dobili odgovore iz 37 občin in vsem, ki so sodelovali, se lepo zahvaljujemo.
Že v zadnji številki smo sporočili, da je bil 29. januarja ustanovljen prvi klub samoupravljavcev v občini Ribnica. Medtem pa so nas obvestili iz Črnomlja, da so klub samoupravljavcev tudi že ustanovili, in sicer 28. januarja; 2. februarja pa je bila ustanovna skupščina v Dravogradu, skratka - dobili smo prve klube in gotovo jih bo v naslednjih tednih vedno več. Cez čas se bomo morali torej javno vprašati - kako klubi pomagajo samoupravljavcem? Našo akcijo tokrat komentira tudi SLAVKO GRČAR.
KOMUNIST ZA DELAVSKO ' ENOTNOST
Akcija
zaključni
računi
Sprejem zaključnega računa ni formalen akt. Z analizo zaključnih računov je treba zagotoviti nadaljevanje družbenopolitične aktivnosti za stabilizacijo gospodarstva
V kolektivu mladink
Mirka Kljun iz okolice Ilirske Bistrice je bila pred dobrima dvema letoma še brez dela in je bila v skrbeh za svoj kruh. Potem se ji je nasmehnila sreča, kakor sama pravi, da se je lahko zaposlila kot šivilja v novem obratu Vezenine. Prve težave zaradi neizkušenosti so bile kmalu premagane. Strah pred strojem je minil. .. Posebno zadoščenje je dobila, ko so jo sodelavke izvolile za predsednico mladinskega aktiva . ..
DE
7 dni v sindikatih
7. februar 1976
stran
KAJ SMO STORILI...
KONEC NEKE SRAMOTE
Z družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, podpisan je bil v torek, začenjamo uresničevati tisti sklep 8. kongresa ZSS, po katerem morajo organizacije združenega dela zagotoviti temeljne življenjske in kulturne pogoje vsem delavcem, ki prihajajo na delo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije.
Družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev nedvomno odpira proces sistematičnega, intenzivnega in večstransko usklajenega družbenega procesa, v katerem bomo odpravljali nekatere neupravičene socialne razlike med delavci. Za ureditev teh problemov so še zlasti zainteresirani tisti naši delavci, ki že žive v takih razmerah, ki niso sprejemljive v naših gospodarskih in političnih razmerah. Kakršnokoli izboljšanje na tem področju pa je, z druge strani, za sindikate vselej pomenilo eno prednostnih nalog v njihovem boju za bolj humane, socialistične odnose med delovnimi ljudmi in bo nedvomno spodbudno vplivalo na njihove ustvarjalne sposobnosti in samouprav-Ijavsko aktivnost.
Družbeni dogovor in na njegovi osnovi sklenjeni samoupravni sporazumi bodo dopolnili kriterije za ocenjevanje družbeno koristnega dela. Pri načrtovanju novih naložb, odpiranju novih delovnih mest ali pri povečevanju števila zaposlenih moramo namreč upoštevati ne le ozke podjetniške interese, ampak predvsem celovito družbeno produktivnost oziroma koristnost z zaposlitvijo novih delavcev ustvarjenega dela. To naj bi upoštevale tudi poslovne banke pri odobravanju investicijskih posojil.
Del minimalnih standardov bodo delavci urejali neposredno v združenem delu, del pa v okolju, kjer živijo. Od tod izvira potreba po povezovanju med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Družbeni dogovor o minimalnih standardih opredeljuje življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev s stališča humanosti, s sociološkega, političnega, ekonomskega in še nekaterih zornih kotov. Uresničevanje dogovora in z njim povezanih samoupravnih sporazumov bo zatorej terjalo precejšnja sredstva iz dohodka TOZD, zlasti tam, kjer je zaposlenih več delavcev z neurejenimi življenjskimi in kulturnimi razmerami. Zato RS ZSS poziva vse občinske svete Zveze sindikatov Slovenije, naj na podlagi podpisanega družbenega dogovora in v sodelovanju z RO sindikatov takoj začnejo postopek za sklenitev ustreznih samoupravnih sporazumov. Sprejeti naj bodo do konca letošnjega aprila, da bi v maju in juniju temeljne in druge organizacije združenega dela na osnovi občinskih, mestnih, območnih in panožnih samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih že lahko dopolnile svoje samoupravne sporazume in jih seveda začele tudi izvajati.
Poudariti velja, da se s sprejetim družbenim dogovorom Slovenija nikakor ne zapira, temveč tudi na ta način teži k produktivnejšemu zaposlovanju in k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, seveda usklajeno z družbenoekonomskim in socialnim razvojem naše republike. Zato sprejeti družbeni dogovor predstavlja tudi prvi instrument te vrste, ki nam bo omogočil in olajšal izvajanje srednjeročnega plana razvoja do leta 1980.
DUŠAN REBOLJ
IZ RAZGOVORA S PRVIM PREDSEDNIKOM MEDOBČINSKEGA SVETA ZSS ZA PODRAVJE
»Delati več in bolje!«
Franc Fistrovič: Medobčinski svet naj bo predvsem usklajevalec prizadevanj
V domu družbenih organizacij v Mariboru je s 1. februarjem začel delati novoustanovljeni medobčinski svet zveze sindikatov Slovenije za Podravje, ki zajema občine Maribor, Ptuj, Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica. Za prvega predsednika, ki bo to funkcijo opravljal poklicno, so izvolih Franca Fistro-viča, doslej nepoklicnega podpredsednika občinskega sveta ZSS v Maribora Njemu smo tudi namenili nekaj vprašanj.
— Kje je vzrok, da je prišlo do ustanovitve medobčinskega sveta?
„Kadrovska zasedba posameznih občinskih sindikalnih svetov podravskega področja je bila zelo različna. Če izvzamemo mariborskega, ki je primerno organiziran, s poklicnim predsednikom, so drugod posle predsednikov opravljali volon-teiji. Večina delaje bila zavoljo tega prepuščena sekretarjem, ki so bili preobremenjeni in, žal, vedno ne najbolj uspešni Medobčinski svet naj bi začel celovito reševati problematiko na celotnem področju, to je naša osnovna naloga.
— In sedanji občinski sveti?
-	Občinski sindikalni sveti morajo ostati oziroma postati središče dela v posameznih občinah. Medobčinski svet bo tisti, ki bo republiški svet in ZSS Ro sindikatov bolj približal občinam. V republiki imamo namreč izredno dobro kadrovsko zasedbo, dobro organizirane službe, ki znajo pripraviti odlične-, študije. Toda te, žal, doslej skorajda nikoli niso našle poti v občine, v bazo. To bo poslej naša naloga.
-	Kako se boste lotili dela?
— Sprva bo seveda treba dodobra spoznati problematiko. Že sedaj pa lahko povem, da bomo posebno pozornost na-
KOMISIJA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
Dohodek še ni opredeljen
Osebni dohodki v pogodbenih organizacijah združenega dela naj bi bili v treh letih usklajeni z zaslužki delavcev sorodnih TOZD
Na seji komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije so sprejeli tudi stališče izvršnega odbora o
opredelitvi dohodka v samoupravnih sporazumih za pogodbene organizacije združenega dela.
zaključku redakcije
Odlikovani sindikalni delavci
LJUBLJANA, 6. februarja — V znak priznanja za njihovo dolgoletno predano in zavzeto delovanje je predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič na prisrčni slovesnosti, ki je bila danes opoldne v Domu sindikatov, podelil državna priznanja 40
sindikalnim delavcem in aktivistom. Po ukazu predsednika republike Josipa Broza Tita je bil z redom republike s srebrnim vencem odlikovan MILUTIN
MUŽIČ. Red zaslug za narod s srebmmi žarki je prejel ZDRAVKO TROHA. Z redom dela z zlatim vencem so bili odlikovani VINKO KASTELIC,
MARJAN LAH, JOŽE PEČNIK in IGOR PONIKVAR. Red republike z bronastim vencem so prejeli GEZA ČAHUK, ? ANC IVANČIČ, ALBIN LOZAR, FRANC MARTINEC, Fr\ MARKOVIČ-PROSENC, JLUJANA JAMNIK-ŽIBERT in S? IDG ČEPIN. Z redom za-
slug za narod s srebrno zvezdo so bili odlikovani SONJA ME-JAK-BREM, DALIBOR HLADNIK, SONJA OMAHEN, MILAN DEISINGER, ANA MALI-SOTLAR in JORDAN TRAJČEV. Red dela s srebrnim vencem so prejeli SILVA CEN-ČIČ-BAUMAN, Majda KEZE-LE-BUDA, FRANČEK KAVČIČ, MARKO KNAFEUC, MARIJA ZAJGKRAVOS, MARIJA PEZDIR-KURNIK, MIRJANA KRASOVSKI-UPUŽIČ, ŠTEFAN MERKLIN, SREČKO MLINARIČ, BREDA KASTE-UC-MOKOLE, ALOJZ POLJANŠEK, DUŠAN PORENTA, JOŽE SINTIČ, MARJAN ZUPAN in STANISLAV ŽULA. Medaljo dela pa so prejeli ZLATA JERAJ-FRELIH, MARIJA GAŠPERŠIČ, FRANCKA ČERNI VE C-KRA-VANJA, VINKO NAGLIČ, MARIJA PORENTA-PREDO-JEVIČ in FRANČIŠKA PIR-NAT-PETERLIN.
menili TOZD in usklajevanju internih samoupravnih aktov z novo ustavo. Na tem področju je sicer že bilo nekaj narejenega, vendar ne vemo natančno — kaj in kako! V poročilih, ki jih prejema občinski sindikalni svet, je vsa problematika sicer lepo pri-
kazana, ko pa prideš med delavce, ugotoviš, da je marsikdaj prav nasprotno res.
— Kaj pa konkretne naloge?
— Sodim, da bomo morali veliko pozornosti nameniti odgovorom o skupnem reševanju problemov, ki jih čutimo v vseh podravskih občinah. Denimo
kmetijstvo! Se vedno se srečujemo z nelojalno konkurenco, z dvojnimi investicijami... Človek se vpraša, če je vse to nujno, če v občinah res nimajo nobenega pregleda nad tem, kaj se dogaja pri sosedih. Ali pa drug primer: delavce ,,uvažamo" od vsepovsod, celo iz Čakovca se vozijo na delo. Nekaj časa se vozijo, potem pa se z družinami preselijo v Maribor. S tem nastajajo problemi: gradnja vrtcev, stanovanj in še česa, kar veliko stane. Mar ne bi bilo bolj smotrno povečevati zmogljivosti z gradnjo novih objektov tam, Iger je dovolj delavcev. Prav to je treba dopovedati našemu gospodarstvu. Nekaterim gospodarstvenikom to vendarle že postaja jasno. Pri Lenartu v Slovenskih goricah je, denimo, zraslo že precej novih obratov — v njihovo in v našo, torej v skupno korist.
— Kako ste vi sprejeli to funkcijo?
— Po pravici povedano, sprva sem se je ustrašil. Zdaj, ko začenjam spoznavati problematiko, pa bi rekel, da so naloge težke in odgovorne, vendar ne take, da jim ne bi mogli biti kos...
R. K.
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
V širši javni razpravi je bilo ugotovljeno, da kategorija dohodka pogodbenih organizacij združenega dela še ni vsestransko opredeljena. Zato bo potrebno čim prej uskladiti določila nekaterih zakonov, ki obravnavajo to problematiko.
Na seji komisije so se zavzeli, da moramo pogodbene organizacije združenega dela obravnavati kot nedeljivi del združenega dela. Vendar pa je potrebno še posebej poudariti, da velja poslovna sredstva POZD pojmovati kot družbena sredstva, ki imajo deloma vir v obveznostih do ustanovitelja. Zato je treba ustvarjeni dohodek pogodbene organizacije v družbenoekonomskem smislu in ustrezni zakonodaji obravnavati tako kot ustvarjeni dohodek temeljne organizacije združenega dela.
Skupne komisije samoupravnih sporazumov tistih dejavnosti, ki so povezane s pogodbenimi organizacijami združenega dela, morajo analizirati realnost višine osebnih dohodkov v teh organizacijah in hkrati poskrbeti, da se v naslednjih treh letih uskladijo osebni dohodki delavcev v pogodbenih organizacijah z osebnimi dohodki delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
M. H.
NOVA GORICA
Delovni program občinskega sveta za leto 1976 vsebuje 76 nalog z vseh področij sindikalnega delovanja. Pri vsaki nalogi so natančno opredeljeni nosilci in roki. Ko so na zadnji seji občinskega sveta razpravljali o tako izoblikovanem programu, so ga sicer pohvalili, sprejeli pa le v načelu. Mnogi delegati so bili namreč prepričani, da je program preobširen in da je izvedljiv le v primeru, če bi prednostne naloge ponovno preverili in določili nove, realnejše roke. To nalogo naj bi do naslednje seje opravilo predsedstvo
občinskega sveta.	„
G. M.
LJUBLJANA-CENTER
Na seji občinskega odbora sindikata delavcev trgovine Ljubljana-Center so med drugim ugotovili, da je samoupravna delavska'kontrola še vse preveč odvisna od vodilnih struktur v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah. Še daleč je od tega, da bi bila instrument delavcev pri odpravljanju različnih oblik nesamouprav-nega ravnanja v delovnih organizacijah. Zato bo med letošnjimi prednostnimi nalogami tudi usposabljanje članov delavske kontrole, kajti vse kaže, da lanski seminarji niso bili dovolj učinkoviti.
Na seji so tudi opozorili, da sindikalne skupine v trgovskih delovnih organizacijah še niso zaživele. Zato tudi ta naloga sodi med pomembnejše, saj je od učinkovite organiziranosti v marsičem odvisen uspeh prizadevanj tega sindikata za izboljšanje materialnega položaja delavcev, razvoj samoupravljanja in tudi reševanje drugih vprašanj, s katerimi se srečujejo delavci v trgovini.
M. H.
CELJE
Z organiziranjem delavcev v samoupravne delovne skupine kot oblike in metode uresničevanja ne-odtujivih in drugih pravic samoupravljanja želimo in hočemo doseči, da bo vsak delavec bolj neposredno in lažje uveljavljal svoje pravice, še posebej pa uresničeval obveznosti in odgovornosti. Z željo, da bi pospešili razvoj na tem področju, sta o ustanavljanju samoupravnih delovnih skupin na skupni seji minulo sredo razpravljala občinska konferenca ZK in občinski svet ZSS. Poleg konkretnih napotkov je razprava opozorila predvsem na to, da samoupravne delovne skupine pomenijo osnovo delegatskih raz-
merij v TOZD, pogosto del zbora delovnih ljudi v temeljni organizaciji, možnost uresničevanja določenih pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, sindikalno skupino in znotraj nje tudi aktiv ZK.
M. G.
PREDSTAVLJAMO
VAM
Za novega poklicnega predsednika medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Novem mestu je bil pred dnevi izvoljen tovariš MARJAN PURLBER. Je član ZK in znan družbenopolitični delavec. Doslej je delal v organih za notranje zadeve.
ČRNOMELJ
Ob sprejemanju delovnega programa občinskega sveta ZSS za leto 1976 so delegati še zlasti poudarili, da bližnje sprejemanje zaključnih računov ne sme biti javno potrjevanje številk, pač pa kritična analiza gospodarjenja in predvsem ocena uspehov pri stabilizaciji gospodarstva v občini.
Že dosedanje akcije občinskega sveta so težile k takšnemu obravnavanju gospodarjenja. Zato pa je potrebna tudi utrditev sindikalne organiziranosti, kajti na seji so ugotovili, da osnovne organizacije v nekaterih delovnih organizacijah še vedno nimajo takšne politične vloge, kot je zapisana v ustavi in v drugih dokumentih. Bolj neposredno je potrebno tudi povezati delovanje občinskega sveta in odborov posameznih sindikatov z medobčinskimi, ki jih ustanavljajo tudi v Beli krajini.
M. H.
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v vseh slovenskih rudnikih so na sestanku v ponedeljek izvolili iniciativni odbor, Id bo vodil nadaljnje priprave za ustanovitev panožne konference sindikalnih organizacij rudarstva Slovenije. Na skupni seji izvršnega odbora in komisije za samoupravno sporazumevanje pa so v sredo obravnavali in verificirali besedili s sindikalno listo 1976 usklajenih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v rudarstvu oziroma v elektrogospodarstva
SINDIKAT DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE industrije SLOVENIJE: izvršni odbor je ob nekaterih dopolnilnih in spreminjevalnih predlogih potrdil s sindikalno listo 1976 usklajena samoupravna sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v papirni oziroma grafični industriji in časo-pisno-založniški dejavnosti.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE: predstavniki tega RO so začeli z obiski v tistih organizacijah združenega dela tekstilne industrije, ki so zaprosile za podaljšanje soglasja o nočnem delu žensk. Na seji ko' misije za samoupravno sporazumevanje pa so sprejeli s sindikalno listo 1976 usklajena samoupravna sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v usnjarsko predelovalni industriji oziroma v predilnicah, tkalnicah in opleme-nitilnicah. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti komisija ni izrekla soglasja k „popravljenemu“ sporazumu konfekcijske industrije.
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE: izvršni odbor je potrdil s sindikalno f listo 1976 usklajeni samoupravni I sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v kemični industriji.
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE: z včerajšnjim obiskom v Tržiču so predstavniki republiškega odbora začeli uresničevati dogovor o tesnejših stikih in izmenjavi mnenj z občinskimi odbori tega sindikata. Na srečanju, ki so se gi udeležili tudi aktivisti tega sindikata iz Kranja in Kamnika, so obravnavali sindikalno organiziranost v občinah, ekonomski položaj organizacij združenega dela kovinske industrije, problematiko delitve dohodka in nekatera druga vprašanja.
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV: komisija za samoupravno sporazumevanje j® obravnavala in sprejela merila za izdajo soglasij za vrednostne bone za družbeno prehrano.
NAJ OSTANE MED NAMI
Na sestanku komunistov v RO sindikata delavcev piv meta in zvez se je predsednik sindikalne konference železničarjev JAKOB KOSEC tako razgovoril o minuli in sedanji organiziranosti sindikata na železnici, da ga je predsedujoči Pre' kinil in vprašal, če ima še veliko povedati o tem.
Jakob Kosec se ni zmedel Svojo razpravo je kar ..odrezal" s pripombo, da bo še spregovoril, če bo potrebno kakšno konkretno pojasnilo-
Kasneje smo v razpravi slišali precej kritičnih pripomb
na račun družbenopolitičnega in drugega delovanja na železnici. „Prvi mož“ njihove sindikalne organizacije pa se ni več oglasil Lahko le ugibamo, če samo zato ne, ker devetim odgovori, kdor molči?!
7. februar 1976
stran
v središču pozornosti
Letošnje Prešernove nagrade so prejeli (na sliki od leve proti desni): AVGUST ČERNIGOJ za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, KAREL GRABE USEK za izbrano delo, MIŠKO KRANJEC za življenjsko delo na področju literarne umetnosti, MILAN MIHELIČ za ustvarjalne dosežke na področju arhitekture in RADO SIMONITI za življenjsko delo na področju glasbene umetnosti Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: Jože Babič, Vojko Dule tič, Jože Javoršek, Svetlana Makarovič, Niko Matul, Janez Mejač, Mladinski pevski zbor iz Maribora, Milena Muhič, Marko Mušič, Borut Pečar, France Puntar, Peter in Judita Skalar, Tinca Stegovec, Gril Škerjanc in Milena Zupančič.
France Prešeren nas je s svojo Vsestransko človečnostjo zadolžil kot Prebujajoč se narod pa tudi kot judstvo, ki je v svoje politične in ulturne programe pisalo poleg na-r°dne svobode tudi socialno pravič-n°st ter kulturno enakovrednost in enakopravnost,
narodnoosvobodilni boj in ^°cialistična revolucija sta lahko za-ela uresničevati vse hkrati — šele v razmerah torej, ko je delavski razred s Sv°jo komunistično avantgardo že razpolagal z bogatimi izkušnjami. Nje-8°v boj, povezan z vsemi drugimi naprednimi silami, je bil vseskozi boj Za narodno osvoboditev, za socialno pravičnejši družbeni red, za kulturno Zlvljenje vsega delpvnega ljudstva. S v°jim razrednim bojem je osvobajal parod in ljudstvo in na svoje prapore j® zapisal velika imena naše narodne in ^nlturne preteklosti - od Prešerna do Cankarja in Kosovela. Svoj boj in sv°jo pot v prihodnost je gradil na najboljšem, kar so ustvarili naši ljudje otlej _ hkrati pa postajal sam tvorec kulture v najširšem pomenu te p , re- Kot tvorec svoje pretekle in g. P‘®teWe zgodovine je dokazal, da 0tek ne more biti svoboden, če sam e odloča o svoji usodi, da za delavski azred ni popolne osvoboditve, če se •‘c osvobaja osebnostno, narodnostno n socialno. Njegov boj dokazuje — vse 0 danes, ko je delavski razred zrasel v Ptavladujočo silo tako po številu kot
tudi
po svojem vplivu — da osvobaja-
J.e človeka ne more biti samo stvar te 1 one ustanove ali te ali one elite. °lgoročno gledano je kulturna ^svoboditev človeka lahko le plod . ® ovitega napora delavskega razreda
vsega delovnega ljudstva za vse-ransko osebnostno, narodnostno in utalno osvoboditev. Zato veljajo nje-r7' napori spreminjanju odnosov k o v materialni proizvodnji, v druž-endi razmerjih kot v duhovnem styarjanju, kajti vse duhovno ustvar-1 nJe se lahko opira le na materialne kakršne ustvarja prav on. °zi njegove roke morajo prej ali slej ,e Pridobitve človeka in. njegove nižbe _ znanstvene, politične, oralne, kulturne, umetniške.
elavci v materialni proizvodnji so s Do.JmJ delom, hkrati pa s svojim socialnim, uticnjjn ^ kulturnim hotenjem kot orga-tran in osveščen razred dali pomemben .lsPe ve k slovenski kulturi. Razširjali so
"jene
meje prek dejavnostnih okvirov
lt) klicnih kulturnih in umetniških ustanov srganizadj. Vsa zgodovina delavskih in j Urn°-prosvetnih organizacij, kultumo-etniškjh društev, skupin in posamez-p .ovvv njih je od vsega začetka prežeta s učnim bojem in težnjo, da bi delavstvo ^ešt ° *e deležno kulturnih stvaritev člo-■ Va> temveč da bi tudi samo ustvarjalo p,., Urne vrednote po svoji meri in po meri djj .0(lnosti, za katero si prizadeva. Osvobo-l bil * °°i’ ki ga je delavski razred bojeval, je nje Zat° Izredno pomembno kulturno deja-ja 'dejanje, ki ga šele zdaj, ko se oziramo bre °^a desetletja nazaj, lahko ocenimo lahk l^ruhlekov in predsodkov, kakršne 0 vsili določen zgodovinski trenutek.
samoupravljanje -kulturna pridobitev
č IZREDNEGA POMENA
teb e-mu se nam zdi potrebno govoriti o grad' 6 tak° znanih stvareh po velikih letih Me ,ltVe samoupravne socialistične družbe? deiay°7nno Prav zaradi tega, ker smo kot novoska družba prav v sedanjem obdobju z samn Ustavo visoko postavili socialistično snio Ul,ra.Vno zgradbo te družbe. S tem pa mate Se ^ Irolj odločno in na višji ravni k £jria nega in duhovnega bogastva obrnili (ltužbVe*CU *COt smotru> s kakršnim je ta njem 3 vse8a začetka opredeljena. Na oblik Se SradUa od najbolj preprostih samoupravljanja nekoč, do današ-
njega razvejanega sistema samoupravljanja vsepovsod v družbi, kjer ljudje delajo in od svojega dela tudi živijo.
Z novo ustavo smo začrtali nova pota celotnega razvoja družbe in njene kulture. Podaljšali smo rdečo nit človeškega osvobajanja daleč v prihodnost — rdečo nit, ki se vleče skozi našo zgodovino kot celovit osvobodilni napor od začetkov prebujanja moderne nacionalne in socialne za-
vesti do narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije vse do danes. Z uveljavljanjem temeljnega ustavnega načela, da delavci kot ustvarjalci materialnih dobrin odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, so ustvarjene najširše možnosti tudi za resnično samoupravno oblikovanje kulturne politike. V svobodni menjavi dela se tako neposredno srečujeta kulturni delavec z delavcem materialne proizvodnje in skupaj enakopravno odločata o pogojih in dosežkih kulturne ustvarjalnosti ter delu presežnega dela, ki ga delovni ljudje namenjajo za kulturne dejavnosti.
Odprli smo nova pota napredka, zgrajena na že doseženem, ne da bi pri tem kaj prepisovali od že izdelanih tujih vzorcev, ki se nam ponujajo z vseh strani. Socialistično samoupravljanje je ta nova pot, ki smo jo odkrili in odtlej venomer bogatili in razširjali kot edino pot, po kateri je možno doseči celovito osvoboditev človeka in dela. Samoupravljanje upravičeno štejemo za kulturno pridobitev izrednega pomena prav zato, ker izvira iz naših najboljših tradicij, izkušenj, boja in žrtev in ker se ni nikoli zapiralo pred pridobitvami, ^doseženimi drugod v svetu. Samo samoupravljanje je dalo zgodovinsko besedo delavcu in delovnemu človeku samemu: da se spopada z zatečenim, da se osvobaja kot človek, proizvajalec in ustvarjalec, organiziran kot razred s svojim bojnim odredom, ki je sposoben, da ta njegov boj venomer znova osmišlja in vodi.
Samoupravljanje vrednotimo kot pomembno kulturno pridobitev zaradi tega, ker pomeni dejansko in potencialno veliko socialno moč vsestranskega osvobajanja — v materialni proizvodnji in duhovnem ustvarjanju, ki drug brez drugega ne moreta obstajati. O samoupravljanju kot kulturni pridobitvi govorimo tudi zaradi tega, ker smo kot družba dosegli tisto razvojno stopnjo, ko se moramo po logiki družbenega razvoja in iz njega porojene splošne zavesti odločneje
spopadati z vsem tistim, kar nas ovira. Odločno moramo zavračati vse poskuse, s katerimi nam ponujajo stare meščanske vzorce družbene ureditve ali kulturne politike, pa tudi tiste, ki iz nevere v ustvarjalnost in moč delovnih množic ponavljajo žalostinke o tem, kako bo šlo vse po vodi, če se bodo delovni ljudje v vse vmešavali in o vsem odločali. Ta strah je mogoče opaziti zlasti takrat, kadar
gre za občutljiva vprašanja znanosti, umetnosti, kulturnih dejavnosti, skratka za vprašanje duha, saj nekateri še vedno sodijo, da o tem lahko govore in odločajo le poklicani.
OB STRANI SVOJEMU LJUDSTVU
IN SREDI NAPREDNIH TOKOV
In vendar nam večina dejstev iz preteklosti našega samoupravljanja, kulturnih prizadevanj zveze komunistov, sindikatov, socialistične zveze in delavskega kulturnega gibanja drugače govori o vsem tem. Govori nam o velikanskem kulturnem naporu, brez katerega ni možna celovitost človeštva in družbenega osvobajanja. Ko bi mogli matematično izračunati, bi bilo kaj kmalu vsakomur jasno, kdo je-bolj ogrožal naše napredne kulturne tradicije in pridobitve — ah delavski razred ali naša jara gospoda včeraj, ko je kulturo uporabljala kot sredstvo svoje izkoriščevalske vladavine, ali posebna družbena plast danes, ki smo jo v novi družbi poimenovali s tako ali drugačno elito. Ta si je zmeraj skušala prisvajati monopol nad duhovnimi stvaritvami, ko ga ni več mogla uveljavljati v materialnih temeljih nove družbe.
Največji ljudje iz slovenske politične in kulturne preteklosti so stali ob strani svojemu ljudstvu in bili tudi sami sredi napred-nih tokov. Mnogi med njimi so bili zavestno jedro ljudsko-osvobodilnih gibanj, mnogi -ko se je razvilo delavsko gibanje - dejavni člani tega gibanja. Mnogi slovenski kulturni izobraženci, kulturni delavci, znanstveniki, umetniki so svojo pripadnost ljudstvu in napredku potrjevali z delom venomer - ne nazadnje v oboroženem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji.
Kot nova družba, ki je podedovala od stare revščino in zaostalost, od vojne pa porušene in požgane domove in tovarne, smo morali skozi tisočere težave, da bi se venomer osvobajali tako preteklosti kot tudi sedanjosti, v kakršni smo se znašli. Storili smo marsikaj, toda čez noč nismo
mogli storiti vsega, kar smo želeli. Zgradili smo svojo novo državo kot čuvarja pridobitev revolucije. Hkrati pa smo morali ves čas paziti, da ne bi le-ta prerasla v osamosvojeno silo nad ljudmi, ko bi se pod pritiskom potrebnega državnega upravljavskega aparata Zavrla ustvarjalna in osvobodilna dejavnost delavcev. Morali smo si prizadevati, da se ne bi celovitost osvobodilnega prizadevanja delovnih ljudi razdrobila, razkrojila - kar se je v marsičem tudi pripetilo, kajti logika podedovanega in na
takratni ravni materialne proizvodnje možnega je delovala z močjo stihije.
Nastopil je čas krčevitega družbenega boja za to, da se ne bi uprava, organizacije, ustanove, med njimi tudi kulturne in umetniške, oddaljevale od temeljnega socialnega prizadevanja, da se ne bi poglabljali prepadi med tako imenovanim ročnim in umskim delom, da se ne bi oblikovale in krepile politične, gospodarske, kulturne in druge elite, ki bi na temelju svojih, včasih navidez prepričljivih zamisli, prevzemale zapovrstjo v družbi vse, kar je pripadalo in pripada vsem delovnim ljudem. Razmere, kakršne smo že ustvarili, so terjale ne samo boj proti odtujevalnim težnjam, ampak predvsem za integracijske — za notranje zraščanje družbe, vseh njenih dejavnosti, ustanov, organizacij, za preraščanje države kot ponekod še prevladujoče ali celo edine povezujoče družbene sile, za odločnejše premeščanje razrednih posledic zgodovinsko nastale družbene delitve dela.
ŠIROKO ODPRTI ZA PRAVE KULTURNE VREDNOTE
Že nekaj let uresničujemo dogovor o kulturni akciji, ki so ga sprejeli SZDL, zveza sindikatov, zveza socialistične mladine in zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Ob oceni te akcije, ki smo jo nedavno tega pripravljali, smo lahko ugotavljali marsikaj zanimivega in širši kulturni javnosti morebiti tudi manj znanega.
Iz te bogate dejavnosti je razvidno, da je kulturna zavest naših delavcev in delovnih ljudi razvita mnogo bolj, kot se morebiti ta trenutek zavedamo. Več kot očitno je, da ta zavest danes bolj kot kdajkoli široko sprejema napredne kulturne tradicije in pridobitve in vse, kar vrednega ustvarjajo umetniki, poklicne kulturne ustanove ali organizacije. Odločno pa že deluje ta zavest, čeprav še ne vedno pravočasno, proti vsemu tistemu, kar te tradicije maliči,
zapira pred ljudmi ustanove ali organizacije, jih ločuje od temeljnega socialnega dogajanja. Prav tako je očitno, da je ta zavest globoko demokratična, da priznava kulturno bogastvo minulega in današnjega časa, ko se hkrati z njim tudi sama bogati. Seveda pa delovni ljudje terjajo, da se v družbi prizna tudi vse tisto, kar kot sestavino človeške in družbene kulture ustvarja delovni človek tudi v materialni proizvodnji in v družbenih odnosih, v zavestnem hotenju po boljših, pravičnejših in kulturnejših razmerah vsepovsod, kjer dela in živi. Ta zavest se ne opredeljuje do kulturnih stvaritev na osnovi te ali one umetniške smeri, po takem ali drugačnem izvoru kulturnih stvaritev, po tem, ali so bile ustvarjene poklicno ali ljubiteljsko. Opredeljuje se po njihovi kulturni ali umetniški vrednosti, ki lahko prispeva k bogatenju njihovega razmišljajočega, emocialnega ali estetskega sveta. Če je ta zavest kdaj pa kdaj nekoliko preprosta, ker so nanjo vplivale razmere, v kakršnih se tu ali tam oblikuje, to še ne pomeni, da jo smemo prezirati ali meriti le z merili visoke poklicne kulturne dejavnosti, najmanj pa po merilih malomeščanskega snobizma, nemočnega prepisovalstva ali samolastno prisojenega novatorstva! Tako novatorstvo se nam pogosto ponuja, a ni zvečine nič drugega kot v družbeno in umetniško zagato pripeljana tehnokratska zavest. Če je delavska kulturna zavest kdaj preprosta, kot sem dejal, je taka med drugim tudi zaradi tega, ker smo se kot celovita družba v nekaterih obdobjih premalo zavedali nujnosti vsestranske človekove osvoboditve, še posebej pa je to veljalo kdaj pa kdaj za kulturne institucije - in to v primerih, ko so se le-te zagledale predvsem vase ali v kak svet, ki ni in ne more biti naš.
V OSPREDJU NAŠE USTAVE JE ČLOVEK IN S TEM TUDI VSEBINA NJEGOVEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Ni naključje, da smo v ustavi začrtali tako pot nadaljnjega družbentga razvoja,ki postavlja v ospredje človeka in s tem tudi vsebino njegovega kulturnega življenja. Ni naključje, da so o tem zelo nedvoumno spregovorili sklepi kongresov ZK, sindikatov, da o tem teče beseda danes že na mnogih delavskih posvetih. Premoščanje podedovanih nasprotij med ročnim in umskim delom, premagovanje posledic družbene delitve dela, potreba po zraščanju človekovega proizvodnega dela z njegovim razumskim in duhovnim ustvarjanjem, njegova udeležba pri delitvi ustvarjenega družbenega dohodka, tudi za razvoj duhovnega življenja - vse to nam je vsem naložilo nelahko dolžnost. Preseči moramo staro, v življenju uresničevati nove duhovne odnose in ustvarjati razvitejše kulturne razmere. To pa je mogoče le ob skupnem naporu vseh naprednih družbenih sil, upoštevaje pri tem vse tiste vrednote, ki so jih doslej ustvarili slovenski narod in njegov delavski razred, slovenski kulturni delavci — znanstveniki, vzgojitelji, umetniki.
Če nas v tem prizadevanju danes še omejujejo mnoge podedovane in preživele zamisli in težnje, marsikdaj še vedno skromne gmotne možnosti, nas po drugi strani spodbujajo vse bolj razvijajoča se kulturna zavest delavstva, širina njegovega kulturnega udejstvovanja in zanimanja. Spodbuda nas oživljena in okrepljena temeljna družbena težnja, ki ne more naprej, ne da bi vključevala tudi prvine kulturnega osvobajanja človeka in njegovega dela in ne da bi računala s celotnim ustvarjalnim in kulturnim potencialom današnje slovenske in jugoslovanske družbe.
Na tej svoji dosedanji poti smo ostali zvesti izročilu, ki mu je posvečen Prešernov praznik, izročilu vsega najbolj šega, kar smo ustvarih od Prešerna do danes, z vsem tistim vred, kar je ta trenutek v nastajanju v slovenski družbi in kar pomeni zagotovilo za njeno jutrišnjo kulturno rast.
A ker letos proslavljamo tudi 100-letnico rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, socialista in družbenega vizionarja, katerega delo in misel sta neločljivo povezana s slovenskim delavskim gibanjem, naj zaključim z njegovim pozivom: ,J3oj za popolno socialno in politično osvobajanje - zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda! “
.
Ob slovenskem kulturnem prazniku
DELAVSKA KULTURNA ZAVEST JE GLOBOKO DEMOKRATIČNA
Govor Janeza Barboriča na osrednji Prešernovi proslavi V___________________________J
DE
po sledeh dogovarjanja
7. februar 1976 stran
ANKETA DE: KAJ JE S KLUBI SAMOUPRAVLJAVCEV?
KLUBI BODO DELAVSKI, ČE BODO MNOŽIČNI
Medtem ko zadnjič objavljamo odgovore na našo anketo, že prihajajo v uredništvo obvestila, kje vse so klub samoupravljavcev že ustanovili: jz Črnomlja, Ribnice, Dravograda... Ob zaključku našo anketo komentira SLAVKO GRČAR, sekretar republiškega sveta zveze sindikatov
Kako komentira našo anketo SLAVKO GRČAR, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije?
- Anketa DE o klubih samoupravljavcev je po mojem mnenju posrečen način spremljanja uresničevanja neke akcije in nadaljnje mobilizacije v tej akciji S to anketo je DE lahko spodbudila s konkretnimi primeri iz posameznih občin samoupravljavce oziroma organizatorje klubov v drugih občinah, obenem pa na neprisiljen način pokazala, kje akcija dobro teče in kje ne. Spremljanje poteka sindikalnih akcij na tak konkreten način naj bi v DE bila stalna praksa.
Glede klubov samoupravljavcev pa tole: izredno pomembne naloge imajo tako na področju izmenjave samoupravi]avskih izkušenj in strokovne pomoči pri uresničevanju samoupravljanja
kot tudi na področju družbenega usposabljanja samoupravljavcev. Osnovni cilj je zajeti čim širše množice delavcev z najrazličnejšimi oblikami in z vedno svežo samoupravljavsko problematiko. Tudi v tem smislu morajo biti klubi samoupravljavcev resnično delavski, delavski pa bodo, če bodo množični Pri tem ne bo šlo brez težav. Zato bodo klubi samoupravljavcev še naprej potrebovali trdno oporo pa tudi spodbudo vseh družbenopolitičnih organizacij in vseh samoupravnih dejavnikov.
Zato bo nujno, da bo DE tudi vnaprej spremljala delovanje delavcev v svojih klubih, pohvalila, kar bo veljalo pohvaliti, in grajala, kar ne bo prav, obravnavala pa tudi problematiko, ki bo v središču pozornosti posameznih ali več klubov samoupravljavcev.
BREŽICE
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev občine Brežice Bruno Potokar poroča, da njihovo delo poteka v tesnem sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom. V decembru lani so skupaj s sindikatom in SZDL v občini organizirali posvet s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, delavskih svetov, krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti, na katerem so se dogovorili o poteku celotne akcije. O osnutku sporazuma, ki so ga pripravili že v novembru, ta čas še poteka široka javna razprava. Ustanovno skupščino kluba pripravljajo, bila naj bi v marcu.
Delavci pozdravljajo ustanovitev kluba samoupravljavcev še posebej zato, ker si bodo tako organizirani lahko izmenjavali svoje izkušnje in si pomagali pri oblikovanju samoupravnih aktov. Zavzemajo se, naj bi klub razvijal svojo dejavnost v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Za sedež kluba pa bodo našli prostor v brežiškem gradu. Že doslej je družbenoekonomsko izobraževanje vodila delavska univerza. Sredstva za program izobraževanja, ki ga bo izoblikoval klub, pa si bodo zagotovili iz tistih sredstev, kijih po lani sprejetem družbenem dogovoru združujejo za izobraževanje delegatov in članov samoupravnih organov delovne organizacije.
ŠENTJUR PRI CELJU
Če z ustanovitvijo kluba nekoliko kasnimo v naši občini, piše predsednica iniciativnega odbora Marjana Jezovšek, je temu vzrok to, da ob pričetku akcije nismo imeli enotnih pogledov na vlogo kluba samoupravljavcev. No, zdaj so že pri-
pravljeni predlogi vseh potrebnih dokumentov, ki so jih dah 25. januarja v javno razpravo, ta pa bo potekala seveda ves mesec februar. Kaj več vtem trenutku ni mogočepovedati. Ustanovno skupščino nameravajo sklicati v začetku meseca marca.
LAŠKO
Sekretar občinskega sindikalnega sveta, ki je hkrati predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev v občini Laško, poroča, da bo ustanovna skupščina kluba sklicana okoli 20. februarja. O osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba je potekala razprava na letnih skupščinah osnovnih sindikalnih organizacij. Delavci izjavljajo, da so prepričani, da bo poslej družbenopolitično izobraževanje samoupravljavcev mnogo bolj enovito. Program izobraževanja bo izvajala delavska univerza, kjer bo tudi sedež kluba. Ta program pa bo moral zajemati tako samoupravljavce v delovnih organizacijah kot delegacije samoupravnih interesnih skupnosti in delegacij za družbenopolitično skupnost. Sredstva v ta namen bodo združevali s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi kluba samoupravljavcev.
LJUBLJANA-BEŽIGRAD
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev v občini Ljubljana-Beži-grad Ivan Novak poroča le to, da so tri delovne skupine njihovega iniciativnega odbora pripravile program dela kluba, predlog samoupravnega spo-
razuma o ustanovitvi Kluba in predlog za financiranje. V javno razpravo so poslali predloge teh dokumentov po 20. januarju. Torej lahko domnevamo, da ljubljanski delavci ta čas v občini Bežigrad že razpravljajo o ustanovitvi svojega kluba samoup ravlj avce v.
KAMNIK
Iniciativni odbor za ustanovitev kluba samoupravljavcev v občini Kamnik je imenoval občinski sindikalni svet že v začetku lanskega oktobra. Ko je pregledoval možnosti za ustanovitev kluba, je ugotovil, da bo moral klub samoupravljavcev svoje delo najtesneje navezati z obstoječimi ustanovami, ki so že doslej opravljale del tistega dela, ki bo poslej delokrog kluba samoupravljavcev. Ta sta zlasti delavska univerza in ljudska knjižnica, Id jih bo treba zdaj predvsem kadrovsko in strokovno okrepiti. Predlog programa kluba vključuje poleg izmenjave samoupravljavskih izkušenj in iskanja najustreznejših samoupravnih rešitev seveda tudi izobraževanje samoupravljavcev in knjižnico z literaturo s področja samoupravljanja.
O tem, kaj so že ali kdaj bodo imeli priložnost povedati o klubu samoupravljavcev delavci, nam ne poročajo. Tudi ne o tem, kdaj predvidevajo, da bo vse pripravljeno za ustanovno skupščino kluba.
POSTOJNA
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kluba samoupravljavcev Stane Murkovič poroča, da že teče podpisovanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba. Do 20. januarja so sporazum podpisale res šele ena temeljna organizacija in dve osnovni sindikalni organizaciji, toda začelo se je in upajo, da bo do konca meseca podpisovanje zaključeno. Obenem potekajo razprave o predlogu sporazuma, programu dela kluba in programu izobraževanja, in to med delavci v temeljnih organizacijah in na letnih skupščinah osnovnih sindikalnih organizacij, o tem pa je že razpravljal na razširjenem plenumu tudi občinski sindikalni svet.
Mnenj o tem, kako samoupravljavci sprejemajo zamisel o ustanovitvi kluba, še niso zbrali. Menijo pa, da se bo morala njegova dejavnost ne glede na sedež kluba odvijati v delovnih in krajevnih skupnostih. Program izobraževanja bo izvajala delavska univerza. Občinska izobraževalna skupnost bo zagotavljala le sredstva za osebni dohodek delavca, ki se ukvarja z družbenoekonomskim izobraževanjem, preostala sredstva za izobraževanje samoupravljavcev pa bodo združevah na osnovi sporazuma o ustanovitvr iduba v občini. Tako v osnutku sporazuma predlagajo, naj bi delovne organizacije združevale prispevek, ki ne bi bil manjši od 0,05 % od vseh izplačanih osebnih dohodkov v minulem letu.
LENART
Ivan Čemčec iz občine Lenart poroča, da s° priprave normalno stekle, zataknilo se je le P1* razgovorih o financiranju dejavnosti kluba, kajtiv občini so pretežno novi obrati, ki se borijo še 1 začetnimi težavami. Zdaj razpravljajo o klubu1,3 letnih sindikalnih skupščinah. Klub bo po predvidevanjih ustanovljen v prvih mesecih letošnjeg3 leta.
/f
Iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja
DRAVOGRAD: Tu so v ponedeljek 2. februarja ustanovili klub samoupravljavcev. Ustanovne skupščine se je udeležilo 34 delegatov.
V imenu iniciativnega odbora je o pripravah za ustanovitev kluba samoupravljavcev ter o njegovi vlogi spregovoril Vlado Merzel. V Dravogradu predvidevajo, da bo imel klub samoupravljavcev kakih 60 ustanoviteljev, saj bodo v prihodnjih dneh in tednih razpravljali o ustanoviteljstvu tudi na sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugod.
Osnovno vodilo kluba samoupravljavcev Dravograd bo, kot je bilo poudarjeno na ustanovni skupščini: ,,Iz prakse samoupravljanja za prakso samoupravljanja!11 Se pravi, da bo omogočal delovnim ljudem in občanom, ki se združujejo v klubu, neposredno izmenjavo samoupravljavskih izkušenj ter izkušenj delegatov pri razvijanju vsebine, organizacije in metod samoupravljavske prakse. Pomembna bo gotovo tudi dejavnost kluba na področju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev, čeprav klub sam neposredno ne bo izobraževal, pač pa bo storil vse, da bi tovrstno izobraževanje v občini kar najbolj razvili. V dejavnosti kluba bo zavzemala pomembno mesto tudi svetovalna in druga strokovna pomoč samoupravljavcem in njihovim organom pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja.
Na ustanovni skupščini so izvolili organe kluba samoupravljavcev Dravograd. Predsednik skupščine kluba je Herbert Kralj iz Elektrarne Dravograd.
Po razpravi, v kateri so delegati podrobneje spregovorili o pomenu, delu in akcijah kluba, so sprejeli okvirni program kluba. V njem so se zavzeli za kar najtesnejše sodelovanje s klubi samoupravljavcev v regiji pa tudi na širšem območju, prav tako pa tudi za sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom v pripravah na sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V delovni načrt so vključili tudi organizacijo posvetovanj in razgovorov s člani kluba ter postopno organiziranje svetovalne službe. Izvršni odbor dravograjskega kluba samoupravljavcev se bo sestajal vsak mesec, za letos pa napovedujejo tudi dve seji skupščin« kluba, ki bosta predvidoma junija in novembra.
E. K.
_________________________________
KOLEDAR
NALOG
PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA
- seja komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije, na kateri bodo delegati podpisnikov poročali o usklajevanju sporazumov dejavnosti s sindikalno listo 1976
TOREK, 10. FEBRUARJA
-	skupni sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij, ki izvajajo delana nuklearni elektrarni Krško
-	seja komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, na kateri bodo spregovorili o organizaciji zimskih in letnih ŠIG 1976 „
Ob akcijah, ki so v teku, bo v tem tednu pozornost sindikalnih organizacij na vseh ravneh organiziranosti usmerjena na obravnavanje in priprave na sprejem družbenega dogovora o razporejanju dohodka (dkupni porabi) v letu 1976.
Sindikati usmeijajo svoje delo na tem področju tako, da bi bili ne le republiški, temveč tudi ustrezni območni sporazumi sprejeti najkasneje do konca tega meseca.
SREDA, 11. FEBRUARJA
-	posvetovanje sekretarjev občinskih svetov ZSS o trenutno najbolj aktualnih nalogah in problemih
-	skupna seja MK ZKS Ljubljana in predsedstva mestnega sveta ZSS Ljubljana, na kateri bodo spregovorili o delovanju in organiziranosti organov samoupravne delavske kontrole v Ljubljani
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA
- seja komisije za samoupravno sporazumevanje pri RO sindikata delavcev uprave, pravosodja in družbenopohtičnih dejavnosti
PETEK, 13. FEBRUARJA
SOBOTA, 14. FEBRUARJA
i Hilli
llll!lllllll!lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllll!lllllllll!l!lllllllli
katih in družbi posvetili še več pozornosti, saj je to osnova za uresničevanje vseh družbenih nalog, ki so pred sindikati. Nadaljnja prizadevanja pri tem pa morajo biti tudi bolj usklajena z drugimi dejavniki v združenem delu, občinah in republiki.
Zaradi obšimosti poročil in tudi števila sestankov v DE objavljamo tokrat le nekatera, druga pa bomo priobčili v naslednji številki.
Tudi v današnji številki časnika objavljamo nekaj poročil s sestankov komunistov v republiških odborih sindikatov, ki so se zvrstili v zadnjih štirinajstih dnevih. Obravnavali so dosedanje rezultate pri uresničevanju novih samoupravnih odnosov in organiziranosti, v povezovanju ter v prizadevanjih za stabiliza-Qj°- Komunisti so se dogovorili, da bodo v bodoče razvoju delegatskih odnosov v sindi-
llll|l|lllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||il|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
^KTIV KOMUNISTOV V RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE 'NDUSTRIJE SLOVENIJE_ _
Z BESEDAMI IN
dejstvi na plan!
Kljub prizadevanjem se zadeve na področju združevanja dela in sred-stev lani vsebinsko niso premaknile — Še več sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami
j konec prejšnjega tedna so se se-a}i komunisti, ki delajo v rcpu-. iškem odboru Sindikata delavcev °* * * * vinske industrije Slovenije, na uticen pogovor o svojem delu. Naj P°vemo, da šteje RO 123 delegatov l,^ občin, sindikat pa združuje .000 delavcev iz črne metalur-®Je, metalurgije barvnih kovin, ko-elektro industrije ter ladje-elništva. V RO je nekaj več kot Polovica članov - vsega 64 - v ZK.
minulem obdobju je bilo čutiti ojihovo angažiranost najbolj pri raz-^ problematike integracij-kin procesov, potem v prizadeva-lm za stabilizacijo gospodarstva, v ®moupravnem sporazumevanju o oeiitvi dohodka in sredstev za osebje dohodke ter pri obravnavanju življenjskih in delovnih razmer de-avcev. Kar zadeva delo RO, bi i laljko ugotovili, da je imel največje S de?ve Pri doslednem uveljavljanju ;	odnosov,	ker delegati
ver' ^ n*so mml1 ,,za seboj" pre-
stavliajn3 mncnja baze, ki jo pred-_ r temveč so se morali v raz-i ^ m odločanju opredeljevati . Predvsem po svojem občutku in i osebnem mnenju.
i Predsednik RO Rajko Orešnik je i v uvodni besedi posebej opozoril na j nekatera kritična vprašanja na pod-j r°''iu združevanja in pri tem dejal: i "Kljub temu, da smo se trudili, da ; ^ 0 poskušali biti prisotni povsod, stvari na področju združevanja niso m Sredstcv lani vsebinsko skoraj
Premaknile. SOZD, ki jih
Premljamo, še niso organizirane in to h6 delujeJ0 v ustrezni obliki, kot .° določajo ustavna načela o zdru-j. vanju dela in sredstev. Gre za raz-ene izgovore, od čakanja na zuna-1® pobude in jasne direktive do iz-°v°m, da še ni sprejet zakon o ruženem delu. Ne iščemo pa sa-estojnilr poti v dohodkovne od-°se med TOZD in delovnimi orga-zacijami ter naprej v SOZD, kot anteva ustava. Tudi konstituiranje nato vedenje posameznih TOZD ^ različna. Marsikje TOZD še ni-Jo zagotovljenih osnovnih pogo-.. Za uspešno delovanje in delavci v .Pn nimajo pogojev za samostojno neposredno odločanje, drugje pa Pet TOZD preraščajo v delovne rganizacije in tam potem pozab-jaJo, daje dohodek družbena last in in ^ Z nl'm ^uba dobro gospodariti . 8a tudi združevati na ravni de-0Vne organizacije ali SOZD, da bi UOsegli še večje učinke. lri b Problemi uresničevanja ustave ^ združevanja dela in sredstev smo v v minulem letu spopadli v praksi naslednjih sestavljenih organiza-relan združenega dela: Iskra, Go-FitC’ sl°venskc železarne, Unial, 0ni, Strojegradnja in Fužinar."
Posebej zanimive razprave so bile uglašene na temo planiranje, saj že nekaj časa ugotavljamo, kako planiranje na ravni gospodarske organizacije sicer poznamo, vendar posamezni programi med seboj niso usklajeni, se „prekrivajo“ ali pa so si celo v laseh. Vera Prinčič je tako poudarila, da bi morala biti v srednjeročnem planu - prav zaradi njegove družbene vsebine — prisotna največja stopnja organiziranosti in usklajevanja vselv samoupravnih organizmov v družbenopolitičnih organizacijah. V zadnjem času se sicer vse bolj uveljavlja prizadevanje, da bi plani izražali realne tokove in da bi bili usklajeni, vendar tak odnos še vedno ne prinaša zadovoljivih rešitev.
Vprašanje je, kdo bi moral na področju planiranja in usklajevanja zastavljenih planskih ciljev odigrati aktivnejšo in bolj učinkovito vlogo. Očitno bi to morala biti gospodarska zbornica . . .
V	zvezi s tem je Jože Čebela menil, da pri združevanju v prene-kateri TOZD prihaja do veljave miselnost, kakor da upravljajo s svojimi in ne z družbenimi sredstvi. Seveda je res, da imajo pri tem največkrat tudi. podporo občinskih in regionalnih dejavnikov. „Osnovne težave pri integracijah se skrivajo v neizdelanem instrumentariju in metodologiji za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov. Nimamo meril za vrednotenje minulega in živega dela. Ni izdelan načrt naložb, kje in kaj bomo investirali. Dokler vsega tega ni, se ne moremo dogovoriti o udeležbi pri skupno ustvarjenem dohodku. Industrija sama po vsej verjetnosti vsega tega ne bo mogla razrešiti; morali bi angažirati ves naš strokovni in znanstveni potencial, ki ga premoremo."
V	nekaterih razpravah na srečanju komun isto v-kovinarjev so posebej poudarjali, da se je razreševanje vprašanj v gospodarskih organizacijah lani že prebilo tako daleč, da so se ljudje ovedli, kako je za učinkovitost nujno treba napraviti selekcijo. Točno je treba razmisliti, katere so .notranje" težave, s katerimi lahko opravimo sami in kaj lahko uvrstimo med ,.zunanje".
SUšati je bilo tudi kritične pripombe na račun odgovornosti vodilnih delavcev, ki so v veliki večini člani zveze komunistov, vendar je v prenekaterem primeru močno dvomljivo, če sc pri izvajanju partijskih sklepov tudi vedejo kot komunisti.
Zanimiva so bila mnenja, da bi bilo treba pri razreševanju najrazličnejših perečih vprašanj doseči bistveno večje sodelovanje med posameznimi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami. To ne velja samo za razreševanje v gospodarskih organizacijah, temveč tudi na višjih ravneh. Prav v zvezi z vlogo družbenopolitičnih organizacij pri sprejemanju pomembnih odločitev pa bo treba v prihodnje posebej paziti, da se ne bodo še bolj razrasli in si priborili izključne veljave tako imenovani ,.politični aktivi", kjer so se „zlile“ upravne, samoupravne in družbenopohtične vodilne osebe in sprejemajo odločitve brez dejanskega samoupravno preverjenega stika z delavci. Odločitve takega ..političnega aktiva" kar same od sebe dobivajo nadih diktata, čeprav je očitno, da imajo le malo skupnega opraviti s samoupravljanjem in so le bolj izraz preživelih oblik - vsaj tako upamo - okostenelega forum-skega načina dela.
I.T.
AKTIV KOMUNISTOV V RO SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE
INDUSTRIJE
NA POL POTI
Še polovica delovnih organizacij v kemični industriji je zunaj povezovalnih prizadevanj. Tudi v sestavljenih organizacijah združenega dela še ni stekla delitev dela in proizvodnih programov.
Komunisti v republiškem odboru sindikata delavcev kemične industnje Slovenije so razpravljali o delovanju sindikata in komunistov v njem ter doseženih rezultatih na področju povezovanja slovenske kemične industrije.
Ugotovili so, da je bilo opravljenega mnogo dela, saj smo v zadnjih dveh letih dobili v naši republiki tri sestavljene organizacije združenega dela (Kerna Maribor, Polikem Ljubljana in Krka-Lek Novo mesto), vendar pa je še kar polovica delovnih organizacij zunaj tega povezovalnega kroga. To je le eden od razlogov za nezadovoljstvo. Drugi, celo pomembnejši, pa je, da ni bilo popolnoma nič storjenega pri delitvi dela in proizvodnih programov. So celo primeri, da nekaj tovarn proizvaja enake, sicer dobro idoče izdelke na tržišču; in čeprav je družbeno povsem upravičena zahteva po dogovoru med proizvajalci, pa se nobena tovarna noče odpovedati „belemu kruhu", kot je dejal eden od razpravljalcev. Še vse prevečkrat'se srečujemo tudi s pomisleki pri delavcih, daje z delitvijo dela ogrožena njihova socialna varnost. Takšni pomisleki so značilni predvsem za tiste kolektive, ki bi morali opustiti proizvodnjo konjunkturnega izdelka. Če je taka bojazen upravičena, so ugotovili na sestanku, potem drži, da niso vzpostavljeni enakopravni odnosi med delavci, prav tako pa niso urejeni dohodkovni odnosi in nedvomno ni dovolj opredeljena tudi solidarnost med delavci. Enakopravni odnosi so pogoj za uspešno delitev dela. Ob tem je potrebno spoznati, da je le v takih odnosih zagotovljena socialna varnost. Še teže pa se je o delitvi dela in proizvodnih programih
dogovarjati s tistimi delovnimi organizacijami, ki niso povezane v sestavljene organizacije.
Kako razdrobljena je kemična industrija pri nas, govori tudi podatek, da imamo v Sloveniji kar 50 delovnih organizacij v tej panogi, ki so locirane v 26 občinah. V osmih občinah je le po ena, večja skoncentriranost pa je v Mariboru in v ljubljanski občini Šiška. V celotni kemični industriji Slovenije je zaposlenih 28.000 delavcev, vendar pa jih je v devetih delovnih organizacijah zaposlenih kar 13.000. Gre za tiste delovne organizacije, ki štejejo več kot tisoč zaposlenih, medtem ko je v drugih poprečno zaposlenih le 350 delavcev.
Toda slovenska kemična industrija ni razdrobljena le prostorsko, pač pa tudi proizvodno in finančno razdrobljena, kar še bolj zmanjšuje njeno reproduktivno sposobnost. Letno lahko investira blizu milijardo dinarjev v povečevanje in modernizacijo zmogljivosti, kar pa je glede na potrebe in predvsem nujno izgradnjo baznih proizvodnih zmogljivosti v kemični industriji zelo malo. Glede na potrebe pa znaša investicijska letna sposobnost sestavljenih organizacij le polovico potrebnih sredstev.
Komunisti v republiškem odboru so sc zavzeli, da bi bilo v bodoče združevanje v kemični industriji mnogo bolj usklajeno in da bi potekalo na osnovi jasnih razvojnih načrtov Šele tako bo tudi združevanje sredstev dobilo novo kakovost, kar pa je še posebej pomembno pri ustanavljanju poslovnih skupnosti, kjer morajo vsi odnosi temeljiti na dohodkovnih načelih. Ugotovili so tudi, da so sedanji razvojni načrti še vedno
preveč Samo želja, da so premalo nastajali v temeljnih organizacijah združenega dela ter niso usklajeni niti v okviru panoge, republike in seveda še manj v državi.
Komunisti v republiškem odboru so ugotovili, da je počasen proces v delitvi dela in proizvodnih programov tudi posledica še nedokončanega boja z nosilci podjetniške miselnosti. Slednje se kaže tudi v zaprtosti temeljnih organizacij, delovnih organizacij in tudi občin. Mnogi primeri dokazujejo, da so v delovnih kolektivih pogosto za združevanje v besedah, če pa pride do konkretnih razprav, nastajajo odpori. Gre za dvoličnost, kot so ugotovili komunisti v RO sindikata delavcev kemične industrije, posameznih vodilnih delavcev in tudi komunistov, ki so za vse, kar je napredno in tudi kar je potrebno spremeniti le v besedah, medtem ko v praksi delajo po starem, ostajajo ob strani, včasih pa celo zavirajo dogovarjanje in iskanje novih rešitev. S tako dvolično politiko bodo v bodoče komunisti in tudi sindikat morali bolj dosledno obračunavati.
Razprava je tudi opozorila, da vse prepogosto pozabljamo na dogovore in „stare“ naloge. Še do nedavna smo veliko govorili o sestavljenih organizacijah združenega dela, nato o reprodukcijskih celotah in poslovnih skupnostih. Vse premalo pa si zdaj prizadevamo uveljaviti nove odnose, take, kot jih je opredelila nova ustava.
Za razreševanje vseh teh nalog pa se mora sindikat še bolje organizirati in komunisti se bodo v bodoče morali še bolj dosledno zavzemati za uresničevanje dogovorjenih nalog.
M. HORVAT
AKTIV KOMUNISTOV RO SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA
VSE PREVEČ ODPOROV
Stara miselnost in tudi preživeli načini dela ovirajo preobrazbo v slovenskem bančništvu, zavarovalstvu in SDK. Razlog za to je tudi premajhna povezanost tega sindikata z drugimi. Več neposrednega stika bo potrebno zagotoviti med RO in osnovnimi organizacijami.
Komunisti v republiškem odboru sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije niso zadovoljni z dosedanjimi rezultati v prilagajanju teh dejavnosti in služb novim ustavnim določilom in zahtevam združenega dela. Še vedno se v tem procesu srečujejo s staro miselnostjo in načinom dela, ki želi ohraniti SDK še naprej kot ,.državnega policaja", v zavarovalstvu in bančništvu pa so še očitni ostanki podjetniške miselnosti, kar tudi zavira proces preobrazbe. Sindikat, posebej pa še komunisti v njem, bodo morali v bodoče storiti mnogo več pri seznanjanju vseh delavcev v teh dejavnostih z njihovimi nalogami v družbi in še posebej v razmerjih z združenim delom. V teh prizadevanjih pa se mora Sindikat tesneje povezati z drugimi, kajti le usklajena akcija lahko zagotovi uspeh.
Najdlje so v procesu ustavne preobrazbe prišli, kot je bilo ugotovljeno na sestanku, v bančništvu. V tej dejavnosti že zelo učinkovito delujejo novi samoupravni organi in lahko bi rekli, da je upravljanje bank
že v ,jokah“ združenega dela. Enosmerna akcija delavcev v bankah, ki je bila v preteklosti pogosta, danes več ni možna, kajti vse rešitve so pravzaprav odvisne od odločitev vlagateljev.
Kljub tem uspehom pa komunisti niso zadovoljni z opravljenim delom pri ustanavljanju internih bank v organizacijah združenega dela. Razlog za to je tudi v premajhni prizadevnosti bančnih delavcev pri uvajanju teh bank. Danes delavci v gospodarstvu že dobro vedo, kaj predstavlja interna banka za združeno delo in kakšna je njena vloga, ne poznajo pa bančnih strokovnih metod dela, ki bi jim lahko pri ustanavljanju in delovanju bank bile še kako potrebne. Komunisti v republiškem odboru so zato tudi predlagali, naj bi zbori delegatov banke zadolžili bančne delavce, da naredijo več za strokovno usposobitev delavcev v internih bankah.
Tudi v slovenskem zavarovalstvu je bilo marsikaj storjenega za preobrazbo, vendar pa rezultati še niso zadovoljivi. V zavarovalstvu še bijejo boj s podjetniško-profitarsko logiko.
ki je poznala solidarnost in vzajemnost v zavarovalnem procesu le kot tehnološko načelo, ni pa zagotavljala, da bi upravljali z zavarovalnicami zavarovanci sami. Na sestanku so ugotovili, da tudi komunisti niso imeli povsem razčiščenih in enotnih izhodišč o tem, kakšna naj bo preobrazba zavarovalnic. Med razloge za težave v preobrazbenem procesu zavarovalnic sodi tudi stara miselnost zavarovancev samih.
Posebna komisija pri CK ZKS je pripravila analizo dosedanjih rezultatov sprememb v zavarovalnicah. Z njeno pomočjo bodo komunisti v sindikatih in sindikati izoblikovali svoj akcijski načrt za uresničitev ustavnih določil v tej dejavnosti, ki pa mora biti usklajen tudi s prizadevanji drugih dejavnikov.
V službi družbenega knjigovodstva je še vse preveč starega pojmovanja njene vloge in nalog. Vse prevečkrat razumejo delavci v SDK svoje naloge le formalno zakonsko in so zato vse premalo v pomoč delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Dosedanje sodelovanje z or-
gani samoupravne delavske kontrole
se je pokazalo kot uspešna oblika
odpravljanja starih načinov dela, vendar pa je še vse preveč posredovanja informacaj prek individualnih
kanalov, tako da delavci niso dovolj obveščeni. V SDK manjka samoiniciativnosti in v določeni meri tudi odgovornosti za reševanje problemov, s katerimi se srečujejo delavci
v temeljnih organizacijah. Pravočasna opozorila bi prav gotovo prišla zelo prav pri odločanju v združenem delu.
Komunisti v republiškem odboru so tudi poudarili, da bi morali delavci v SDK bolj ustvarjalno sodelovati pri snovanju novih rešitev v zakonodaji. Prav ta služba bi morala oceniti, kaj je zastarelega ter predlagati nove rešitve.
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
DELAVCEV
Skladno z družbeno preobrazbo teh dejavnosti mora teči tudi proces uveljavljanja sa.ioupravljanja v delovnih skupnostih bančništva, zavarovalstva in SDK, saj mora to biti enovit proces. Prav družbenopolitične organizacije pa imajo v tem procesu zelo pomembne naloge. Potrebno je razviti delegatska razmerja tudi v sindikatu. Komunisti namreč ugotavljajo, da je republiški odbor premalo neposredno povezan z osnovnimi organizacijami. Temu je kriva tudi nedejavnost konferenc sindikata, ki so sc v drugih dejavnostih že uveljavile kot učinkovita oblika delovanja. Pri razreševanju vseh vsebinskih vprašanj pri delovanju teh služb pa je potrebno „prc-stopiti" stanovske, panožne in druge ovire, v katere se večkrat zapira sindikat. Številni problemi, s katerimi sc srečujemo v bančništvu, zavarovalnicah in SDK, sodijo tudi na dnevni red organov zveze sindikatov! ,

M.HORVAT
dogodki in odmevi
7. februar 1976
stran
USMERJANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH AKTIVNOSTI
AKCIJA ZAKLJUČNI RAČUNI
Zaživeti mora praksa, da bo obravnava zaključnega računa predstavljala celovito oceno minulega gospodarjenja in podlago za sprejemanje prihodnjih nalog
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitičnih aktivnosti pri uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike v letošnjem letu, ki deluje pri RK SZDL, je poslal predsednikom koordinacijskih odborov po občinah in predsednikom občinskih konferenc socialistična zveze te dni posebno pismo, v katerem opozarja na najvažnejše naloge pri analizi zaključnih računov ter na njihov pomen.
Komunistza
DE
Dejansko so zaključni računi priložnost za pregled opravljeneega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih. Seveda pa je to tudi možnost za široko mobiliziranje delavcev pri analizi zaključnih računov. Zato morajo v akciji prizadevno sodelovati družbenopohtične organizacije: v združenem delu predvsem sindikati, v samoupravnih interesnih skupnostih pa sociahstična zveza. Prav z analizo zaključnih računov je torej potrebno zagotoviti nadaljevanje družbenopolitične aktivnosti za stabilizacijo gospodarstva. Zato mora ta analiza pomeniti tudi proučitev uresničevanja lanskih razvojnih nalog na različnih ravneh ter celovito oceno stabilizacijskih programov in njihovega uresničevanja pri vseh nosilcih akcije. Ob tej priložnosti
bo potrebno akcijske programe tudi konkretno dopolniti v skladu z nalogami in cilji iz letošnje resolucije o družbenokonomskem raz-voju. To pa tudi pomeni, da morajo biti občinski razvojni programi usklajeni s temeljnimi smernicami republiške resolucije.
Zaželene rezultate in predvsem možnost neposrednega odločanja delavcev bo akcija ob proučevanju zaključnih računov zagotovila le, če bo odločno ovrženo preživelo gledanje na zaključni račun kot formalen akt. Namesto tega moramo zagotoviti, da bo obravnava zaključnega računa pomenila celovito oceno gospodaijenja in podlago za sprejemanje prihodnjih nalog. In prav v tem smislu je posebej pomembno vsestransko in poglobljeno oceniti uresničevanje nalog iz sprejetih stabilizacijskih programov, na tej osnovi pa načrtovanje novih nalog. Razprave o informaciji o zaključnih računih bodo morale biti ne le široko izvedene na zborih delavcev, ampak tudi opravljene z ustrezno mero kritičnosti in samokritičnosti. To je pogoj za učinkovitost stabilizacijske akcije v prihodnje. Torej naj bodo namesto ,,skladovnic“ številk delavcem predložene kratke, jedrnate in dojemljive informacije o vseh vprašanjih ustvarjanja dohodka, kakovosti kazalcev gospodarjenja, razporejanja dohodka ter konkreten program nalog za prihodnje.
Naloga vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je, da take informacije zahtevajo in jih delavcem zagotovijo, saj je to temeljni pogoj za uspeh akcije ob sprejemanju zaključnih računov.
■ ;1	< l-T*
Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ na posvetovanju komunistov ladjedelništva v Splitu:
Iskanje rešitev za razvoj ladjedelništva in ladjarstva sploh pomeni sestavni del našega boja za razvoj družbenih in ekonomskih odnosov. Narobe bi torej bilo, če bi ti dve panogi obravnavali kot izoliran del gospodarstva, ki pa bi imel nekakšne posebne pravice in dolžnosti Jasno tudi je, da ne bomo za nobeno gospodarsko panogo oblikovali njej prilagojenega ekonomskega sistema ali ekonomske politike. Razvoj vseh panog našega gospodarstva lahko rešujemo samo v sklopu celotnega sistema samoupravnih družbenih in ekonomskih odnosov.
Pri razvoju teh odnosov — ne le v ladjedelništvu; ampak v družbi nasploh - smo napravili velikanski korak naprej. Vendar moramo hkrati ugotoviti da smo še vedno na začetku in da bi bilo narobe, če bi menili, da je razvoj samoupravnih odnosov v našem gospodarstvu, zlasti pa v
ODBOR ZA MEDNARODNO LETO ŽENSK OCENIL OPRAVLJENO DELO_
Leto končano, akcija traja
Družbeni položaj ženske vse bolj postaja merilo družbenega napredka — Če naj delavski razred gospodari nad celoto dohodka, ki ga ustvarja, brez množične udeležbe žensk ne bo uspel
V ponedeljek, 2. februaija, ko se je na svoji četrti seji sestal republiški odbor za mednarodno leto žensk OZN 75, je beseda tekla predvsem o oceni uresničevanja programa odbora.
„Za lansko aktivnost je značilno,“ je dejal predsednik odbora Franc Šetinc, „da k problemom v glavnem nismo več pristopali kot nekakšnim ženskim vprašanjem, temveč zelo resno in mnogo bolj poglobljeno — s stališča družbenega položaja ženske in delovnega človeka sploh. Uspešna je bila oblika dela odbora v delovnih skupinah, ki so lahko pritegnile k sodelovanju večino članov odbora in širši krog ustanov, organizacij in posameznikov.11
Pri nas se posamezne akcije niso začele z ustanovitvijo odbora in se tudi ne bodo končale, ki se bo odbor osmega marca, ob uradnem zaključku mednarodnega leta žensk, zadnjič sestal. Spodbudna je bila odmevnost odbora. Skratka: čutiti je bilo njegovo delo in tako so se že prej zasnovane dejavnosti še bolj široko razmah-
nile. Problemi, ki zadevajo žen-ske-samoupravljavke, kmetijske proizvajalke-kooperantke, umetnice, prosvetne delavke in druge, so se zasidrali v zavesti vseh delovnih ljudi.
Zato je pomembno, da bodo vse zastavljene naloge postale dolgoročne, lahko bi celo rekli trajne.
Ko je spregovoril o praznovanju osmega marca, kije pri nas, žal, izgubil svojo idejnopoh-tično vlogo in svojo prvotno veljavo, je Franc Šetinc poudaril: „Največja, tudi borbena vrednost praznovanja osmega marca bo, če bomo spodbudili kakšno konkretno akcijo, izrekli kako ostro in utemeljeno kritiko, bičali brezbrižnost in malomarnost, udarili po malomeščanstvu in potrošništvu. Tam, kjer hočejo ženske odpraviti z nakaznico za bonboniero ali z rezervacijo v hotelu, naj raje zahtevajo večjo skrb za družbeno prehrano ali otroško varstvo, ki bi ga že lahko imeli, pa ga zaradi zanemarjanja teh vprašanj še nimajo in ga morda ob zaspanosti subjektivnih sil, vštevši
ženske, še dolgo ne bodo imeli"
Franc Šetinc je dal pobudo za sicer svečano obeležje tega dne, kjer naj ne manjka tudi šopkov in prireditev, vendar naj se na kakšni seji delavskega sveta tudi pokaže delavkam, koliko so naredih, do kod so prišli in kaj je treba odpraviti in popraviti.
Na seji so poročale s treh velikih lanskoletnih konferenc: Vida Tomšič, predsednica zveznega odbora za mednarodno leto žensk je spregovorila o konferenci OZN v Mehiki, Mara Žlebnik o berlinskem svetovnem kongresu, dr. Anka Tominšek pa o konferenci mednarodne organizacije dela v Ženevi
Odbor se bo sicer zadnjič sestal osmega marca, vendar to ne pomeni, da bo široko zastavljeno in začeto delo z njegovo razpustitvijo prenehalo. Vsak, ki je bil kakorkoli vključen v delo odbora, od posameznikov do institucij, bo na samoupraven način še naprej reševal probleme, ki zadevajo ne le ženske, temveč delovnega človeka nasploh.
,.Uresničevanje enakopravnosti žensk je eden izmed pomembnih pogojev za razvoj socialističnega samoupravljanja," je med drugim dejal Franc Šetinc, ,,dejal bi, da je družbeni položaj ženske merilo družbenega napredka. Gre za to, da delavec zagospodari nad celoto svojega dohodka. Takšne vloge delavski razred ne more uresničevati brez množične udeležbe žensk v tem boju."	B. G.
ladjedelništvu, že dosegel neko dokončno stopnja Mislim na tisti dejanski položaj, v katerem bi delavci zares odločali o svoji usodi o vsem - od akumulacije do enostavne in razširjene reprodukcije. Sodim, da na tem področju še nismo prišli dovolj daleč in da mnogi drugi dejavniki bolj vplivajo na usmerjanje politike, kot pa lahko vplivajo delavci Glede tega bodimo povsem realni.
Todo Kurtovič, sekretar v IK predsedstva CK ZKJ, na sklepni svečanosti ob 50. obletnici Komunista v Trbovljah:
Da bi temeljne organizacije združenega dela, delegacije, republiški organi v federaciji dobro delovali je nujno potrebna učinkovita in močna zveza komunistov, saj razvoj pri nas ne poteka brez konfliktov. Sedaj to še posebej poudarjamo. Vendar pri tem niso tako pomembni možni konflikti kot je bistveno to, da ustvarjamo novo, tisto, kar zagotavlja novo socialno stabilnost in kar širi družbeno osnovo za socialistični samoupravni razvoj. Kot je poudaril tudi tovariš Tito na 15. seji predsedstva CK ZKJ, se zastavlja vprašanje, kako se komunisti ravnajo po sklepih partijskih teles in drugih forumov. Komunisti se morajo ravnati tako, kot to zahteva položaj oziroma v skladu z doseženimi dogovori
Komunisti s svojo idejno akcijo prispevajo k integraciji socialističnih sil uresničujejo pa
to integracijo znotraj samoupravnih organov in delegacij. Komunisti niso tisti del družbe, ki bi od daleč opazoval družbena protislovja. Komunisti vedno izhajajo iz vprašanja, koliko njihova akcija krepi nove družbene odnose v Jugoslaviji nacionalno enakopravnost, slogo in enotnost države. Tu je za delovanje komunistov še veliko prostora, zato moramo akcijo v teffl smislu okrepiti.
OD SOBOTE T DO SOBOTE
ZDRUŽEVANJE V SLOVENSKEM GRADBENIŠTVU
GAST: pogumno dalje
Papirnato povezovanje resna škoda za nadaljnji razvoj samoupravljanja
Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije je v sredo sklical sestanek predstavnikov organizacij združenega dela GIF Gradis in SGP Slovenija ceste iz Ljubljane ter SGP Primorje iz Ajdovščine, ki tvorijo skupino GAST.
Enoletno mrtvilo, ko ni bilo nič narejenega na področju samoupravnega povezovanja omenjenih treh organizacij združenega dela v bodoči SOZD, je bilo glavni vzrok, da so predstavniki vseh treh kolektivov sedli za skupno mizo in se pogovorili, kako naprej.
Glede tega, zakaj se leto dni, odkar je zagledal beli dan osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi, zadeva ni premaknila z mrtve točke, je bilo v razpravi slišati kopico izgovorov, pojasnil in celo obtožb. Pa vendar misli in sodbe, ki so bile izrečene, niso dale jasnega odgovora, ker prav GIP Gradis, SGP Slovenija ceste in SGP Primorje Ajdovščina v praksi izredno dobro
sodelujejo, zlasti na področju nizkih gradenj. Avtomobilski cesti Vrh-nika-Razdrto in Hoče-Levec sta rezultat njihovega skupnega dela, vsaka zase te delovne organizacije prav gotovo ne bi dobile tega dela, s skupno kompletno ponudbo pa so
ga-
Čeprav so v GIP Gradis že imeli uspel referendum za združitev v GAST, lahko zapišemo, da do združitve ni prišlo v glavnem zavoljo nezaupanja in nespoštovanja. Vse premalo je bilo samoupravnega dogovarjanja med temeljnimi organizacijami združenega dela v vseh treh delovnih organizacijah. Rezultat takšnega stanja je že omenjeni slab osnutek samoupravnega sporazuma, ki ni predvidel niti predmeta poslovanja GAST, kaj šele, da bi bilo v njem kaj zapisanega o razvojnih programih, o dohodkovnih odnosih itd. Prav slednje je ustvarilo med prizadetimi veliko nezaupanja, povzročilo pa je tudi, da so se GIP
Gradis, SGP Slovenija ceste in SGP Primorje začeli zapirati vase. Zato bi krivdo res težko zvalili le na enega, drugega ali tretjega.
Brž ko bo v samoupravnem sporazumu o združitvi jasno zapisano, kakšne so perspektive sestavljene organizacije združenega dela in ko se bo vsak od prizadetih videl v njej v družbi enakopravnih partnerjev, bo kaj hitro nastalo zaupanje in medsebojno spoštovanje, je bilo nekajkrat poudarjeno v razpravi. Z drugimi besedami povedano, delavci v vseh treh organizacijah združenega dela so za združitev, ne zaradi modne muhe, marveč iz družbenoekonomske nuje.
Drži pa tudi, da nemajhno mero odgovornosti za nastale razmere nosijo strokovne službe z generalnimi direktorji na čelu kot tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, tako v Gradisu kot v Slovenija-cestah in v Primorju.	m. ŽIVKOVIČ
V ODMEVU
TITOVIH MISLI
V minulem tednu je nedvomno doživljal največji odmev intervju s tovarišem Titom, objavljen v zagrebškem Vjesniku; ne le v domači politični javnosti ampak tudi po svetu. Ponovno, na jasen in samosvoj Titov način je bilo ponovljeno in osveženo marsikaj iz pisma po 21. seji predsedstva CK ZKJ kakor tudi iz sklepov kongresa ZKJ in drugih partijskih dokumentov. Dopolnilo pa so predstavljala tista stališča, s katerimi se je tovariš Tito zavzel za hitrejše uresničevanje samoupravnih odnosov v združenem delu in za odpravljanje vseh pomanjkljivosti, ki nas brez potrebe predolgo zadržujejo. Pri tem je bila izvirno predstavljena pobuda za večjo storilnost in ustreznejše nagrajevanje po delu, kajti nagrajevanje po delu, kot je poudaril tovariš Tito, ne pomeni vira bogatenja prav za nikogar v Jugoslaviji. Nemoralni pojavi bogatenja so bili in so drugje - v gospodarskem kriminalu, tatvinah, korupciji in škodi ki so jo posamezniki povzročali zlasti v zunanjetrgovinskih poslih.
Prvič je zelo jasno Tito sam odgovoril na vse tiste špekulacije o „posttitovskem obdobju", na katerih so gradili in gradijo svoje načrte najrazličnejši sovražniki naše samoupravne socialistične družbe. Tudi če zapustim svoje mesto, je dejal tovariš Tito, ne bo nikakršnih sprememb. Samoupravna družba pod vodstvom zveze komunistov se bo razvijala in šla naprej, ker imamo tudi trdno kolektivno vodstvo. Zveza komunistov je v času po 21. seji predsedstva in pismu okrepila svojo idejnopolitično enotnost, onemogočila je nacionalizme, tehnokratske in liberalistične ter dogmatske sile, ki so hotele rušiti bratstvo in enotnost in samoupravne temelje naše družbe. Prav gotovo je mogoče storiti še več, da bi komunisti bolj smelo, z več znanja in sposobnosi izpolnjevali svoje naloge na vseh področjih družbenega življenja, tudi v sredstvih javnega obveščanja, ki jim je Tito posvetil dobršen del svojega razmišljanja.
Odmev Titovih misli je bilo čutiti tudi v celotnem političnem življenju v Sloveniji Zelo izrazito tudi na
zadnji seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, na kateri so brez zadržanosti odkrito in ostro spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih. Zahtevali so, naj bodo občinski proračuni končno čisti in naj ne zadržujejo ničesar, kar je mogoče urejati po samoupravni poti To velja tudi za proračun republike, kjer velja dati odločno prednost sredstvom solidarnosti in samoupravnemu sporazumu o njihovi delitvi in prelivanju. Svoje stališče je IK zavzel tudi do samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju, ki je bil te dni podpisan v republik* in ki so mu dali pomemben prispevek tudi sindikati-Takoj je potrebno pogledati v tako imenovane »delavske kolonije" in napovedati konec nevzdržnin* razmeram, v katerih živijo ponekod delavci, čeprav tudi za ceno tega, da posamezne delovne organizacije, zlasti gradbena podjetja, zmanjšajo obseg svojih del Nedvomno bo pomenil novi samoupravni sporazum spodbudo za racionalno zaposlovanje, bolj* izkoriščanje delovnih zmogljivosti in za ustreznejšo politiko naložb na manj razvitih območjih, kjer so minimalni standardi zagotovljeni, ni pa delovnih mest.
Politično dogajanje minulega tedna je imelo tudi dva izrazita poudarka, ki sta postavila v ospredje politiko skupne in splošne porabe, varčevanje in stabilizacijo ter varstvo človekovega okolja. Zahteve P° večji racionalnosti v uporabi razpoložljivih sredstev in odpravi administrativnih in neustreznih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih so bile izrečene tako v zveznih odborih skupščine kot v zveznih organih sindikatov.
Ljubljana pa je bila v minulih dneh gostitelj več posvetovanj, med njimi tudi zveznega, o varstvu zraka in človekovega okolja ter o uporabi odpadkov za reprodukcijske potrebe industrije.
Torej je mimo teden, ki je dal izredno močne poudarke vsem področjem našega političnega življenja in delovanja
D. v.

POSLOVNA POLITIKA LJUBLJANSKE BANKE ZA LETOS
Več sredstev za stabilizacijo
Vodilo je: podpirati dejavnosti, ki bodo pospešile ekonomski in družbeni razvoj, vendar ne na račun inflacije in slabšanja zunanjetrgovinske bilance
Letošnja poslovna politika Ljubljanske banke, prevetrena in izoblikovana je bila že v poldrugi mesec trajajoči javni razpravi med upravljavci banke, je povsem usmerjena v podpiranje stabilizacijskih naporov gospodarstva in družbenopolitičnih skupnosti Tako bo še poglobljena v zadnjih letih začrtana poslovna usmeritev Ljubljanske banke, da skrbi za usklajen in zdrav razvoj tako na gospodarskem kot na negospodarskem Področju.
trgovska
Razstava
v CLEVELANDU
Slovenci v Ameriki
Kljub težavam, visokim prevoznim stroškom in izjemno zahtevnemu trgu glede kakovosti izdelkov, s katerimi se naše gospodarstvo spopada na ameriškem trgu, bo letos prav kupcem v ZDA ponudilo precej bolj pestro izbiro izdelkov kot doslej. V ta namen bodo slovenske gospodarske organizacije izkoristile tudi vsakoletno tako imenovano trgovsko razstavo v Clevelandu. Tu bodo naša podjetja nastopila skupno. Čeprav v Clevelandu še niso razstavljala, se vendarle nadejajo uspeha, kajti zanimanje roed rojaki onkraj „luže“ za naše izdeUce je dokajšnje. Seveda pa S16 še za druge razloge, zavoljo katerih bodo največja podjetja iz Slovenije ponudila ameriškemu trgu svoje izdelke tudi na razstavi v Clevelandu. Posamezne Vrste izdelkov - če so seveda kakovostni - dosegajo na tem trgu visoke cene. Za sedaj sicer še skromna znamenja kažejo, da bo na svetovnem trgu vendarle prišlo do oživljanja gospodarstva, povpraševanje torej narašča. Hkrati pa najavljeni ukrepi za spodbujanje izvoza obljubljajo, da se bo gospodarstvo laže prila-gnjalo gibanjem cen na svetovnem trgu, ker bodo stimulacije večje. Ne smemo tudi pozabiti, da postaja poslej gospodarsko sodelovanje - in to uspešno — za vsako delovno organizacijo »življenjska nuja". Slovenska gospodarska zbornica je k sodelovanju na razstavi povabila 30 najpomembnejših slovenskih gospodarskih organizacij. Čeprav za sedaj še nobeno formalno ni pristalo na udeležbo, je vendarle možno pričakovati, da bo slovenska razstava dala ameriškim kupcem dovolj celovit prikaz našega gospodarstva. V tem primeru bo bilanca poslovnega sodelovanja med slovenskim in ameriškim gospodarstvom bržčas boljša, kot je bila lani, ko je uvoz po vrednosti skoraj za enkrat presegel izvoz.
R. B.
Predvideno je, da bodo letos združena sredstva za 26 odstotkov večja kot lani ali za 16,5 milijarde dinaijev. Čeprav je vsota na videz velika, so v Ljubljanski banki vendarle prepričani, da je pričakovanje tolikšnega povečanja sredstev glede na predvideno gospodarsko rast utemeljeno, prav tako pa računajo na zbiranje dopolnilnih sredstev, na porast hranilnih vlog občanov, ter na večja tuja posojila.
Upravljavci banke so v javni . razpravi o osnutku poslovne politike potrdili namen uporabe teh novih sredstev, kot ga je nakazal že osnutek. V skladu s splošnimi prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva naj bi tudi sredstva uporabili predvsem za krepitev moči našega gospodarstva. Tako naj bi se lanska sredstva za kratkoročne kreditiranje povečala za četrtino ali za skupno 4,4 milijarde dinaijev, dolgoročne naložbe pa celo za
Hoteli v Kranjski gori že nekaj let skoraj ne poznajo zimske sezone, ker zime tako zelo skoparijo s snegom. Zavoljo tega so hoteli, a še zlasti žičnice, poslovali z izgubami, zaradi katerih je moralo na primer podjetje „Gorenjka“, katerega last so kranjskogorske in večina zgornje-savskih žičnic ter dobršen del hotelov v Kraujski gori, sprejeti sanacijski program. Vendar je bila „Go-renjka" v okviru sanacijskega načrta deležna le dokaj dragih kratkoročnih bančnih kreditov in nekoliko ugodnejšega posojila iz občinskega rezervnega sklada, medtem ko ji širša družbena skupnost ni nudila nobene pomoči, s katero bi lahko učinkoviteje prebrodila sedanje težave.
K sreči je lanski prvi sneg v decembru obudil upanje, da se obeta uspešnejša zimska sezona. Zavoljo tega so žičnice decembra poslovale tako ugodno, da so pokrile kar dve tretjini celoletne izgube. Tudi hoteli, ki so poleti odlično poslovali, so lahko na stežaj odprli vrata smučarjem. Ker je pred dnevi namedlo precej snega, so obeti za uspešno nadaljevanje letošnje zimske sezone tem ugodnejši.
tretjino ali za 9,9 milijarde dinarjev.
Podrobnejša analiza namena uporabe sredstev za kratkoročno kreditiranje razkriva, da bo banka najbolj povečala sredstva, ki so namenjena za kreditiranje izvoza in priprave za izvoz: za 46 odstotkov, ali za 1,46 milijarde dinaijev bo izvoznikom na voljo več sredstev kot lani. Za oživljanje prodaje potrošnega blaga na domačem trgu, ali na kratko — za potrošniške kredite bo banka namenila 886 milijonov dinaijev več ali za četrtino več sredstev kot lani. Za najmanjši odstotek (18%) vendarle za absolutno največji znesek 1,68 milijarde dinaijev — se bodo povečala sredstva za tako imenovane druge kratkoročne naložbe in premostitvena posojila.
Večji del povečanih sredstev za dolgoročne naložbe bo banka porabila za pokrivanje obveznosti iz že sklenjenih po-
Kljub trenutnemu izboljšanju snežnih razmer v dolini kranjskogorski turistični delavci sodijo, da se ne bo mogoče več zanašati na naključja ter bo treba za ugodnejšo in zanesljivejšo smuko poskrbeti v visokogorskem svetu. V ta namen naj bi pospešili priprave za graditev žičnice na Vršič, ki so se skupaj s konstrukcijo financiranja tega pomembnega infrastrukturnega objekta precej zakasnile in zamotale. Šele letos bo naposled izdano lokacijsko dovoljenje in bodo pripravljeni nekateri projekti za gradnjo žičnice na Vršič. S tem projektom je povezano delo konzorcija in tudi komiteja, ki naj bi poskrbel za priprave na svetovno prvenstvo v smučanju, ki naj bi bilo predvidoma leta 1982 v Kranjski gori.
Dotlej naj bi poleg gondolske žičnice in sedežnice na Vršič zgradili tudi motel s centralno recepcijo ob vstopu v Kranjsko goro. Za hotel načrte že pripravljajo, investitor pa bo OZD ,,Gorenjka." Graditi naj bi ga začeli predvidoma v letu 1977, dogradili pa leto kasneje. V načrtu je tudi gradnja večnamenske dvorane in pokritega bazena v Kranjski
godb; v ta namen bo porabljenih kar 6,35 milijarde dinarjev. Preostala tretjina pa bo namenjena za nove naložbe. Tako naj bi za razvoj kmetijstva namenili 200 milijonov din, za gospodarsko manj razvita in obmejna področja 133 milijonov dinaijev. Kreditiranju prodaje serijske opreme in kreditiranju izvoza opreme je namenjenih 976 milijonov din. Za druge prednostne naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva pa naj bi porabili 2,18 milijarde dinarjev.
Pri dajanju posojil bo banki osnovno vodilo določilo resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letošnjem letu: razvijati dejavnosti, ki bodo okrepile našo gospodarsko moč in omogočile hitrejši družbeni razvoj, vendar ne na račun povečane inflacije ter nelikvidnosti in slabšanja bilance' poslovanja z drugimi deželami.
B. RUGELJ
gori, in to s sredstvi, ki jih nameravajo združiti člani konzorcija. Žal je dejavnost tega konzorcija v zadnjem času precej popustila, zaradi česar se turistični delavci v Kranjski gori in Zgornjesavski dolini bojijo, da omenjeni načrti, ki so tako pomembni za nadaljnji razvoj Kranjske gore, ne bi padli v vodo.
Sistema žičnic v visokogorskem svetu Kranjska gora ne potrebuje le zaradi svetovnega prvenstva v smučanju leta 1982 (za katero se ta naš zimsko-športni center še poteguje, potem ko se mu je organizacija svetovnega prvenstva za leto 1987 že izmuznila iz rok), temveč ga potrebuje predvsem zato, da tamkajšnjim hotelom ne bi bilo treba turistov voziti v bližnje avstrijske ali italijanske zimsko-športne centre, ki imajo visokogorska smučišča. Turisti pa se neradi vozijo daleč na smuko in se tako naslednjo zimsko sezono raje podajo kar v te centre. Tako je udobneje in včasih tudi ceneje, Kranjska gora pa leto za letom izgublja celo stalne goste.
N. ŽUŽEK
DOKLEJ SE BOMO ŠE ZANAŠALI NA NAKLJUČJA?_
Nepogrešljive žičnice v visokogorskem svetu
Gradnja gondolske žičnice in sedežnice na Vršič se ne premakne z mrtve točke, ker je dejavnost konzorcija skoraj povsem zamrla — Je ogrožena tudi graditev drugih pomembnih objektov?

RAZVOJ
GOSPODARSTVA
Vsebina resolucije o gospodarskem razvoju Jugoslavije v letu 1976 priča, da se bomo letos soočili s še bolj zapletenimi gospodarskimi razmerami kot lani. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da smo resolucijo za leto 1976 spre-jeli pred družbenim planom Jugoslavije za leto
llllgll
KOMENTAR
1976—1980 ter prej, preden smo uskladili najpomembnejše elemente gospodarskega sistema z ustavo ter sprejeli zvezni zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja. Vse to bo vplivalo na naravo ukrepov ekonomske politike kakor tudi na možnosti našega gospodarstva v letošnjem letu. Letos moramo zagotoviti gospodarsko rast, ki ne bo temeljila zgolj na realnih proizvodnih in človeških zmogljivostih, temveč tudi na objektivnih možnostih prodaje na domačem, predvsem pa na tujem trgu. Ne potrebujemo proizvodnje za zaloge in tudi ne takšne proizvodne usmeijenosti, ki bi se razvijala v senci proračunskih dotacij, emisije ter privilegijev v sistemu. Takšen razvoj zahteva racionalnejše in učinkovitejše gospodaijenje v delovnih organizacijah pa tudi dopolnitev nekaterih sistemskih ukrepov. Organizacije združenega dela bi morale zlasti pospešiti integracijske procese med surovinsko osnovo in predelovalnimi zmogljivostmi. Čim-prej bi morale sprejeti družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi naj bi zagotovile skladen razvoj gospodarstva in uredile medsebojne odnose. Povečati bi bilo treba prizadevanja za modernizacijo proizvodnih procesov in boljšo organizacijo poslovanja in racionalneje izkoriščati surovine. S temi ukrepi ter z izboljšanjem in usklajevanjem poslovnega nastopa
na svojih sedanjih tržiščih bodo podjetja lahko obdržala sedanjo raven izvoza ter ga še povečala.
Eden nujnih sistemskih ukrepov bi moral biti usklajevanje domačih cen pomembnejših surovin in reprodukcijskega materiala s cenami le-teh na tujih trgih. Poenostaviti pa bi tudi morali obračun izvoza in sproti izplačevati izvozne spodbude. Doma pa bi morali izenačiti pogoje za prodajo in potrošniška posojila za vse potrošniško blago, ki ga prodajamo na kredit. Vse več znamenj kaže, da bomo tokrat res sprejeli ukrepe, s pomočjo katerih naj bi uresničili takšno politiko. To potrjuje že predvidena spodbuda za večji izvoz. Če bodo OZD uspele zagotoviti večji izvoz od uvoza, bodo imele tudi več možnosti za razpolaganje z ustvaijenimi devizami kot druge OZD. Povečal se bo vpliv družbe na uvoz investicijske opreme, saj bo treba še naprej polagati depozite za uvoz vse investicijske opreme, ki nima prednosti pri uvozu, preskrbeti pa si bo treba tudi ustrezna soglasja. Republike in pokrajine naj bi se dogovorile o odgovornosti za razmere v zunanji trgovinski plačilni bilanci, kar pomeni, da bomo vpeljali neke vrste plačilne bilance republik in pokrajin. Na gospodarstvo naše re-. publike ta ukrep ne bo ugodno vplival. Prav tako predvidevajo tudi ustanovitev samoupravnega sklada za financiranje prodaje opreme in ladij ter samoupravnega sklada za pospeševanje izvoza, s tem da bi sredstva zbirali delno na račun podražitve uvoza delno pa tudi s prispevki republik in pokrajin, katerih velikost naj bi bila odvisna od deficita, ki ga posamezna republika ali pokrajina ustvaija v plačilni bilanci federacije. Po vsej veijetnosti bo torej spodbuda za izvoz v letu 1976 večja kot lani, in sicer predvsem na račun povečanja uvoznih taks, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za večjo uravnovešenost naše zunanjetrgovinske bilance.
V R
Medvode
Porast
proizvodnje
V Tovarni pohištva Sora v Medvodah so hni iztržili za svoje izdelke 36 milijonov dinarjev ali za 15 odstotkov več kot v letu Poprej. Kljub temu pa zaradi težav pri prodaji pohištva niso uspeh izpolniti letnega plana, ki So si ga zastavih v višini 40 milijonov dinarjev. Zavoljo dopolnjevanja kompletov pohištva za predsobe so se jim tudi povečale zaloge izdelkov. Čeprav je ko-lektiv Sore, podjetje je član SOZD Slove-^jales, lani imel težave pri prodaji izdelkov, se je v letošnjem letu odločil za zelo ambi-c'ozen proizvodni načrt. Izdelati nameravajo za 5 8 milijonov dinarjev izdelkov, pohištva za predsobe in opremo hotelov. Ta načrt ima sicer dobre temelje - pred krat-10111 je kolektiv poskusno pognal rekon-strulrano in modernizirano tovarno, za kar je porabil 30 milijonov din investicijskih sredstev. Prodati vse, kar bodo letos nare-
dili, pa je kajpak želja, o kateri pravijo, da je veliko možnosti, da se bo uresničili Ena izmed njih so letos precej povečane izvozne ambicije, na tuje naj bi namreč prodali za 7 milijonov dinarjev izdelkov, preostanek pa bo treba prodati doma.
F. R.
VELENJE
Tovarna
stanovanj
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Velenja sodi med največje graditelje stanovanj v Sloveniji Lani so jih gradili kar 1200, od tega v Velenju 600, po 300 pa v Ljubljani in Beogradu. V Beogradu so doslej zgradili že 1000 stanovanj, letos pa začenjajo graditi 400 novih; v Ljubljani so doslej zgradih že 500 družbenih najemnih stanovanj. Poslovni uspehi Vegrada temelje tudi na uporabi tehnologije tunelskih opažev, Zdaj bi kolektiv novo tehnologijo rad izpopolnil še z uporabo prefabriciranih betonskih elementov ter z industrializacijo za-
ključnih del TAko bi lahko še skrajšali roke za dograditev objektov ter tudi počenih stanovanja, čeprav so njihova stanovanja že zdaj med najcenejšimi v republiki. Izpopolnjevanje tehnologije je tudi korak bliže k celoviti industrijski gradnji stanovanj. Računajo namreč tudi na poskusno industrijsko proizvodnjo cehe za stanovanja in nato na gradnjo tovarne stanovanj.
M. L.
LJUBLJANA
Skrb za okolje
V sredo, 4. februarja, je predsednik skupnosti za varstvo okolja Jugoslavije dr. Aleš
Bebler na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl prvo mednarodno razstavo sredstev za zaščito okolja, strojev in opreme za zbiranje, sortiranje in vračanje odpadnih surovin v proizvodnjo - „Tehnika za okolje 76". Na njej sodeluje 62 raz-stavljalcev iz ZRN, ZDA, Švice, Belgije, Avstrije in Jugoslavije.
Od ideje do realizacije razstave je minilo skoraj leto dni Zanimanje zanjoje bilo precejšnje, vendar so jo, še posebej za inozemske proizvajalce, razpisali prepozno. Prav zaradi tega so se odločih, da bodo razstavo v prihodnjem letu ponovih in jo pripravih v večjem obsegu.
Sedanja razstava ni le prikazovanje fotografij, -grafikonov in parol, kot so bile podobne razstave doslej, ampak je nazoren prikaz sredstev za varstvo okolja. Se posebej je pri tem pomembno, da je večina izdelkov domače proizvodnje in domače tehnologije.
Obenem z razstavo je v Ljubljani tudi pm jugoslovanski posvet o racionalnem izkoriščanju sekundarnih surovin in odpadkov. Posvetovanje in razstava se smiselno prepletata in dopolnjujeta.
Na razstavi »Tehnika in okolje 76« razstavlja tudi podjetje Kanalizacija iz Ljubljane. ' Pozornost vzbuja čistilna naprava za čiščenje vode.
7. februar 1976
ljudje med ljudmi
7. februar 1976
stran
8
ljudje med ljudmi
ZADOVOLJSTVO OB PRVIH KORAKIH
V kolektivu mladink
V Ilirski Bistrici so bile velike težave, če je ženska hotela dobiti delo. Razmere so se obrnile na bolje. Mlade delavke se uspešno uveljavljajo tudi v mladinski organizaciji.
Do pred dvema letoma so bile v Bliski Bistrici velike težave pri zaposlovanju žensk. Kar 180 jih ni bilo zaposlenih, tako da ni čuda, če je o tem tekla razprava praktično na vseh sestankih v občini. Potem je prišla tovarna ženske konfekcije Vezenina z Bleda s svojim obratom. Za začetek je dobilo delo 30 delavk iz Ilirske Bistrice in okolice. Med njimi je bila tudi 21-letna Mirka Kljun iz Harij, ki je zdaj predsednica mladinske organizacije v bistriškem obratu Vezenine.
. ,,Kot mlado dekle sem bila v skrbeh za kruh, vendar je bilo v Ilirski Bistrici težko dobiti delo. Imela sem srečo — ne samo jaz, še številna druga dekleta — in dobila delo.“
— Kako je bilo? Stroji novi — vi pa brez izkušenj.
„Ni bilo lahko. Trideset delavk in dve kontrolorki z Bleda. Morale smo paziti na vsako njuno besedo, ko sta nas usposabljali za šivanje. Začetek je bil težak — kasneje je šlo vse laže ...“
- Kako se počutite zdaj, po dveh letih dela?
„Prišle so izkušnje, kajpak. Vidim, da sem kljub majhnim napakam že precej napredovala. To vidim po vedenju stroja, saj se mi nitka le malokdaj utrga,11
Z delavko Mirko so zadovoljni tudi drugi. Najboljši dokaz za to je, da so jo izvolili za predsednico mladine. „ Sprva nas je bilo premalo in smo zakasnili z organiziranjem mladinskega
aktiva. Ko se je število mladink povečalo na trideset, smo začele misliti na svojo organizacijo.“
— Kakšne so bile vaše prve naloge?
„Tudi tu sem morala opraviti zrelostni izpit. Ni majhna stvar voditi brez izkušenj mladinski aktiv, ki šteje trideset mladih delavk. Delaje bilo veliko, vendar smo s pomočjo občinskega vodstva ZSM uspešno prebrodile začetne težave. Najbolj sem ponosna na to, da smo uspešno izvedle akcijo za izbor .mladink za delovno akcijo „Brkini 75“.
— Kakšni so odnosi med vami?
„Ne morem se pritoževati... Predvsem je veliko razumevanja za delo mladine. Polno podporo imam pri svoji šefinji in pri vseh drugih tovarišicah. Povedati moram, da nimam nikoli težav, kadar moram na sestanek na občino. Z razumevanjem me zamenjajo in za tak odnos se jim moram še posebej zahvaliti,"
— Kaj pa načrti in želje?
„Veliko jih je .. . Kot predsednica mladinske organizacije si najbolj želim, da bi se število naših članic še povečalo. Tako bi bilo lahko naše delo še bolj uspešno in tudi naša beseda bi imela večjo težo."
Kratkega razgovora je bilo tako konec in Mirka je spet sedla za svoj šivalni stroj „Moser“. Tam smo tudi napravili naš posnetek...
P. NIKOLIČ
VOJVODINA
Zakaj takšni samoprispevki
Zadnje čase je bilo vjavnosti slišati ostre kritike na način uvajanja samoprispevkov, na dolžino njihovega trajanja, višino odplačil ipd.
Najostrejše pripombe je bilo slišati v Vojvodini. V nekaterih krajih so namreč osebni dohodki zaposlenih obremenjeni tudi do 9 %, katastrski dohodek do 30 %, čas vplačevanja pa 10 do 15 let ah tudi več. Samoprispevek so ponekod namesto z referendumom uvajali s pismenim izrekanjem, to je zbiranjem podpisov, kar je omogočalo pritisk na ljudi.
Bogdan Crevar, predsednik PK SZDL Vojvodine, je ob teh pojavih poudaril, da SZDL ni proti samoprispevku, če temelji na samoupravnem in demokratičnem odločanju tistih, ki sredstva prispevajo. Potrebno pa se je bojevati proti temu, da bi s samoprispevkom gra-dili objekte visokega standarda, in to tam, kjer niso rešena niti osnovna vprašanja življenjske ravni občanov, proti visokemu odstotku izločanja sredstev, ki obremenjujejo dohodek, kakor tudi proti njegovi nenamenski porabi in predolgih rokih zbiranja.
Kako
kljubovati
absentizmu?
Kako omejiti absentizem oziroma, kako vplivati na zmanjšanje števila neupravičenih . boleznin? Gre za vprašanje, ki smo si ga z vso resnostjo zastavih zavoljo skrbi zbujajočih podatkov o neupravičenih bolezninah ter o škodi, ki jo zlasti v zadnjih dveh letih trpi naša družbena skupnost zaradi tega razraščajočega se negativnega družbenega pojava.
Da je dovolj razlogov za zaskrbljenost ter seveda tudi za odločno ukrepanje, zgovorno priča podatek o 65 milijonih izgubljenih delovnih dni v letu 1974, zadnjem letu, za katero so na voljo celoviti podatki o obsegu in posledicah absentizma v državi
Na voljo so tudi podatki za devetmesečno obdobje minulega leta, iz katerih je razvidno, da je bilo zaradi boleznin izgubljenih kar 50 milijonov dni ter da je bil do septembra 1975 leta samo iz skladov zdravstvenega zavarovanja porabljen znesek v višini 3,8 milijarde din, kar sta skupaj s sredstvi delovnih organizacij dve tretjini vsote, ki se izplačuje kot nadomestilo za osebne dohodke. Seveda je dejanska škoda zaradi neupravičenih boleznin mnogo večja, vendar pa je ni mogoče natanko ugotoviti.
V sindikatih v Beogradu so zato, da bi vsaj približno izračunah škodo, kot ,,model" upoštevali kakih 2.000 organizacij združenega dela s približno 300000 zaposlenimi. Tako so ugotovili, da je zaradi 650.000 dni boleznin šel po zlu bruto dohodek 115 milijonov oziroma družbeni dohodek v višini nekaj manj kot 150 milijonov din ...
Skrajno nespodbuden je tudi vpogled v desetletno bilanco izgubljenih dni zaradi boleznin. Ta bilanca kaže, da je bilo v Jugoslaviji samo zaradi bolehanja (ne upoštevaje torej odstotnost z dela zaradi nosečnosti in porodov) v zadnjem desetletju izgubljenih poprečno kar 55 milijonov delovnih dni. To pomeni, da je vsak aktivni zavarovanec izostal z dela zaradi bolezni, poškodbe pri delu ali nege člana družine poprečno 12 dni v letu. Upoštevaje vzroke začasne nesposobnosti za delo, lahko ugotovimo, da je bilo takšno ali drugačno obolenje kot vzrok odsotnosti z dela navedeno v 80 % primerov, medtem ko so bile poškodbe pri delu vzrok za izgubljene delovne dneve le v 10 % ter nega člana družine v približno 5 % vseh primerov.
Značilno pri tem je, da zlasti v zadnjih letih izrazito narašča število krajših izostankov z dela zaradi obolenj ter da je, po drugi strani, za zdravljenje številnih obolenj še vedno potrebnega veliko časa. Skoraj dve tretjini skupnega števila izgubljenih dni zaradi boleznin bremenita sklade zdravstvenega zavarovanja, kar spet priča o številnih kratkotrajnih bolezninah ter o preštevilnih neupravičenih bolezninah, proti katerim bo treba poslej brez dvoma odločneje ukrepati.
Da, ukrepati — toda kako? Nekateri zdravniki, sociologi in drugi strokovnjaki upravičeno sodijo, da z linearnimi oziroma represivnimi ukrepi, kot je na primer ustrezno nižji osebni dohodek zlasti v času krajšega bolehanja, dejansko kaznujemo resnične bolnike, ne pridemo pa do živega tistim brezvestnim, namišljenim bolnikom, ki odsotnost z dela zaradi „bolezni“ izkoristijo bodisi za lenaijenje bodisi za tako imenovano dodatno delo. Nekatere študge in analize namreč kažejo, da je med vzroki za medicinsko neupravičene boleznine na enem prvih mest izostajanje z dela, denimo v času sezonskih kmečkih del, kar pa je seveda tesno povezano s problemi kmetijske politike, s pomanjkanjem delavcev na kmetih. Dosti bolezenskih izostankov je tudi med mladimi delavci, ki se teže prilagodijo novemu delovnemu okplju, absentizem pa seveda pospešujejo še številni drugi vzroki, kot so neustrezna politika nagrajevanja, inflacija in nestabilne gospodarske razmere.
Tam, kjer ni nagrajevanja po delu oziroma po učinku, se celo marljivi delavci pogosto izogibajo delovnim obveznostim in si možnosti za opravljanje dodatnega dela kajkrat zagotove tako, da ,,zbolijo".
Ukrepati proti absentizmu potemtakem pomeni prizadevati si za stabilne gospodarske razmere, za pravičnejši in objektivnejši sistem nagrajevanja, za ustreznejše delovno vzdušje, za hitrejše reševanje stanovanjskih in drugih socialnih problemov. Ta in podobna prizadevanja za odpravljanje neupravičenih izostankov z dela bodo vsekakor učinkovitejša od administrativnih ukrepov.
N. Ž.
I
LJUDMILA ŠTANCER: »Za našo dobroto smo poplačani z obrekovanjem. V lastno hišo si ne upam sama...«
PAVLA POZNIČ: »Dobra sem bila, dokler sem jim negovala starca. Zdaj so iztrgali vhodna vrata. Kuriti moramo vso noč, če nočemo zmrzniti...«
Žalostna zgodba sna^e PAVLE POZNIČ in njene družin^ Vranskega se le malo razlikuje od ^ zaradi človeške nečimrnosti d1 s °željnosti preraščajo v tragedijo,	konec je
moč le s težavo predvidi' 0 tembolj, ker beseda ne pomeni11 ^Kitev obljub, ko tudi miličniki sodišče ne morejo prinesti miru dr11® ^ ki je, km kaže, v veliko napoto pre °2llemu gostilničarju.	.|ka
Pavla Poznič, snaž* ^ Pfitrolove ■ črpalke na Vranskem,	i časa v
svoji nemoči pritiska 113 Juke različnih ustanov, da bi si \nazaj mir, ki ga je s svojo družino kovala. Vse se je baje začelo po srIlf*! i, za katerega je Pavla skrbela v® ° deset let. Po smrti svojega dobrot11 so njegovi dediči, družina gostilnid3^ Štancer z Vranskega, ugotovili, da ^podedovana hiša manjšo vredn0 ^ ker v njej stanuje Pavla s svojo druz •
„Vse skupaj ni res,“ ^ prestregla Ljudmila Štancer, ko sm° Pozno zvečer oglasih v njihovi goS *’ da bi kaj več zvedeh o težava^ 'ike Pavle Poznič. „Povem vam,‘ J nadaljevala Štanceijeva, „da Poznič6 nihče ne meče ven niti jim ne nag3)3- Hčerka, ki je lastnik hiše, bi jo.rad3|°Pravila, da bi sama v njej stanovala- ° je vsa resnica. Poznič e va nas ob1 za zahvalo, da v hiši skoraj zaatonj sta. nuje...“
DVE PLATI NEKE I^NlCE
Mož Štanceijeve ni P°^e* v pogo-. Stal je za točilno ? Samo pri-
vor.
Idmaval ženi Tako smo P anceijevih
izvedeli prvo plat problema, ki pesti družino Poznič.
,,Kako pa ste izvedeli za vso stvar? To je v nebo vpijoča krivica, kar nam dela Pozničeva. Obrekuje nas in blati tu, na Vranskem in v Žalcu. Lahko pa bi bila le hvaležna, da hišo popravljamo.
l^zUebr«	1
1	skrb I
■ za odvečno
Hišo popravlja moja hči, ki bi se rada preselila, ker zdaj stanuje v Mozirju. Zakaj bi naj moja hči stanovala drugje, ko ima tu hišo? Je to pravica? Pozničeve nihče ne ogroža, ker ima hči prazne vse spodnje prostore v hiši. Preden pa se bo preselila, bi rada hišo popravila. Pozničeva bi nam morala biti hvaležna že ža to, ker plačuje le pet starih tisočakov najemnine na mesec. Ali je to kakšen denar?
VHOD BREZ VRAT
Predlagali smo, da bi naj Štanceijeva šla z nami k Pozničevi, da bi se skupaj pogovorili.
„Z vami grem, drugače si ne upam," je pribila in bila takoj voljna za pot. Ob prihodu smo ugotovili, da možakar, ki
nas je o zadevi obvestO, ni lagal. Hiša v resnici nima vhodnih vrat, ker so jih lani iztrgah, ker bodo hišo adaptirali. Ker ni vhodnih vrat, je na stopnišču, s katerega vodijo vrata v vse prostore Pozničevega stanovanja, hudo mrzlo.
„Veijetno mi boste verjeli, če vam povem, da moramo kuriti noč in dan, če nočemo zmrzniti," je povedala Pozničeva, ko nas je povabila v edini ogrevan prostor, v kuhinjo. V njej zdaj tudi žive in spijo. Na ozkem divanu je spala hčerka s sorodnico. Ko nam je razkazovala stanovanje, smo ugotovili, da je v preostalih dveh prostorih enako mrzlo, kot zunaj. ,,Če bi hoteh ogrevati še spalnico, bi plačo porabila samo za kurjavo. In potem naj še kdo reče, da nam ne nagajajo . ..“
„Saj ni res. Vidiš, da želimo hišo popraviti ..."
,,Pa ja ne boste trdih, da ne bi mogli vgraditi vrat nazaj, če bi jih seveda hoteh . .."
Ženski sta se hudo razvneh. Ah pa problema z vrati le ne bi mogh rešiti na lep način?
„Poslušajte, saj ne gre samo za vrata. Radi bi se me znebih. To je tudi rekla njena hčerka."
KAJ NAREDITI?
Vsekakor je res, da bi vhodna vrata lahko že zdavnaj vgradih. Res je, da bi jih lahko vgradih tudi Pozničevi. Toda kaj, ko je spor prerasel v mržnjo in trmo. Kaže, da sprti strani niso mogh pomiriti niti vaščani niti varnostni organi Najhuje je to, da se sovraštvo razrašča.
„Kako jih ne bi mrzila, ko pa tako delajo z nami. Poglejte, vse mi je zmrznilo. Vse je uničeno. In vse to sem morala prigarati. Dobra sem bila takrat, ko sem prala in skrbela za starega. Komaj pa je izdihnil, že so se pulili za dediščino. Kaj pa plačilo za moje delo z njim? “
— Ah ste pomišljali na preselitev?
„Kam naj gremo? Kje naj dobimo stanovanje? Poleg tega pa se zdaj nočem preseliti. ..“
,,Mi smo jim ponujah, da bi jim našli drugo stanovanje, vendar nočejo ven, ker hočejo nagajati..."
„Če kdo nagaja, potem ste to vi. Meni je jasno, zakaj se nas hočete znebiti Preselitev hčere je samo pretveza, saj hočete hišo prodati. Da ni res? Kdo bo to meni trdil, če mi je lani neki možakar, ki si je hišo že ogledoval, to sam povedal Ker pa v hiši mi stanujemo, kupci odhajajo. Tako je s to rečjo in nič drugače. Mi pa ne gremo ven, ker sem si bivanje v tem stanovanju z garanjem prislužila."
In tako naprej. Poskušah smo se v miru pogovoriti in najti rešitev za ta, vsaj na zunaj lahko rešljiv problem. Žal vsaka stran vztraja pri svojem. Prepiri so že zdavnaj prerasli v sovraštvo. Ker so se že tudi fizično spoprijeh, kaže, da nepomemben spor prerašča v tragedijo.. Nihče ne ponudi roke v spravo, a ne bi bilo potrebno veliko, ko bi kdo vsaj vrata vgradil, bi s tem rešil prvi kamen spotike. Kako malo bi bilo včasih treba, da bi bil človek človeku v resnici človek.
JANEZ SEVER
»DOM ZA STAROSTNIKE« V VELENJU
Ostarelim občanom, v Šaleški dolini je starih več kot 60 let le 9 % vseh prebivalcev, posvečajo v občini Velenje posebno skrb. Pred leti so zanje zgradili stanovanjski blok v Velenju, pozneje pa so njihove stanovanjske probleme reševali v občinskem sohdarnostnem stanovanjskem skladu.
Ker je v drugih krajih v domskem varstvu trenutno kakih 60 občanov iz Šaleške doline, za organizirano varstvo pa so se zanimali tudi drugi starejši občani, so se v Velenju odločili za gradnjo doma za organizirano varstvo ostarelih. V dobrem letu dni so ga zgradih v mestnem središču - v bližini osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Svojemu namenu pa ga bodo predah najpozneje prve dni aprila.
Gradnja doma bo veljala 15,8 milijona dinarjev, pri čemer je prispeval velenjski občinski solidarnostni sklad 9,3 mih-jona dinarjev, 6,5 milijona dinarjev pa stanovanjski sklad skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V velenjskem domu za organizirano varstvo ostarelih bo v 64 sobah, med katerimi so v veliki večini eno in dvoposteljne, 120 ležišč. Zmogljivosti kuhinje pa bodo tolikšne, da se bodo lahko v domu hranih tudi drugi občani iz središča Šaleške doline. Sicer pa so v domu tudi vsi prostori, ki so potrebni za nemoteno delo v sodobno organiziranem domu za varstvo ostarelih občanov.
P. O.


. -
KOMU
IZJEMNE
POKOJNINE
po
Jera	zakonskih predpisih
•■(■mn 3 ne more nikomur zagotoviti ^Ln e Pokojnine. To možnost imajo ^publike in pokrajine. V prejš-gj^onu, pred 1972. letom, je 6 nnu *Ja Intela to možnost. Izkušnje ^,t. azale - pravijo nekateri - da je a uveljaviti takšno prakso, lahko ^kuva pooblastilo, da bi Sav *agotovili izjemne pokojnine Idiin ? .v federaciji. V federaciji Mkenii^ j6 precei takih, ki jih repub-Saiiirv J° v svoj*^ kadrovskih listah.
delo je znano samo na ravni LliavnT2' b* bili upokojeni po ■riszak! Predpisih, bi bili oškodovani. fltaJ?.:eva zakonsko možnost, da to SužiiJll0 ljudi kakor tudi njihove ^Pokojijo - toda pod pravič-
witerii!nski Predlog predvideva, naj bi J3,Predpisal ZIS. Toda samo na ?;d(Kd kaže, da bo ZIS predlagal Ifa bi • kriterije. Znano je namreč, to P°dpis na kriterije kot tudi . 0tuu konkretno dati izjemno i^ekafe*’ daJale republike.
,«> bi J?1?, urenijo, da teh pokojnin irt kar 1 dodeljevati samo določe-Jusj JfSurijam funkcionarjev v fede-
,id-eje r spraŠujej1o:
«liiin i Slav Krleža, ali znam vodr-IrfiZt'anjnanSt-Venikine bi dobivali tega ™Slišati	iuSosl°vanske pokojnine,
jejo zahtif; mnenja, ki nasprotu-JVinine ’ ^ o razširitvi te izjemne
$	in pikraiinH
momostj "“V Z odpiranjem novih
-a/šiiil i taksno pokojnino pa bi se
uporabnikov, kar bi
^ 310 dodatna sredstva.
Pri GIP Gradis TOZD Jesenice manjka 35dru-	grade stolpič, v katerem bo 16 stanovanj. Stol-
žinskih stanovanj. Delavci te TOZD so se odlo-	pič bo stal ob cesti Viktorja Kejžarja na terenu
čili, da jih bodo zgradili sami. Zato ta čas že Sava.	B. B.
v________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________y
UllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllillllllllllllllllllllllllU
— Sprašujete, kako je z inovacijsko dejavnostjo v naši tovarni? Odlično! Naše edino in najpomembnejše odkritje je bilo, da bi morali bolje delati...
stran
NOVATORSTVO MED SENCO IN SONCEM
V lučeh reflektorjev
V Sceni — organizaciji za opremo gledališč in kulturnih domov je kot tehnični vodja zaposlen dipl. inž. Jaka Mrše. Star je sedemindvajset Jet in doma iz Postojne. Že kot dijak tehniške šole za elektro stroko se je vsak dan vozil v Ljubljano, nato se je vozil kot študent na fakulteti za elektrotehniko in tega se je tako navadil, da mu vožnja ni več neprijetna. Pred tremi leti je Jaka Mrše diplomiral ter se zaposlil v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo, kjer je delal kot praktikant v oddelku za žične zveze. Ukvarjal se je z digitalno telefonijo.
Kot dijak srednje šole je bil na počitniški praksi v tovarni elektronk v Budimpešti. Lahko bi rekli, da je bil to njegov prvi in tudi edi-
skih cenah za proizvodnjo regulatorjev pri nas prihranila 200 tisočakov letno, kar je prav gotovo za nekaj več kot dvajsetčlanski kolektiv pomembna pridobitev. „Tako pravi o svoji izboljšavi Jaka Mrše, vendar pa tudi dodaja, daje s pomočjo sodelavcev uspelo tudi oblikovno izpopolniti izdelek ter izboljšati njegovo mehansko kakovost'.
V Sceni so za izboljšave še dlje dobivah nagrade, kajti kolektiv se zaVeda, kako pomembno je za njegovo gospodarjenje stalno novator-sko delo.
Jaka Mrše je še ni dobil, kajti pravi, da jo bo vzel takrat, ko bodo po njegovem predlogu začeh serijsko proizvodnjo v Sceni. Prav zdaj
ni stik z resnično proizvod- opremljajo razsvetljavo na njo, kajti iz Iskre se je „pre-	nov način v zeniškem gleda-
selil" v Sceno, kjer sicer iz-	lišču, kjer so prvi rezultati
delujejo regulatorje in re- zelo ugodni, flektoije za opremo gleda- je tudi leto inovacij vpli-hšč, vendar ne na industrij- Valo na večjo prizadevnost? ski način.	„Name ne, kajti vedno se
Kako to, da ste zapustili ukvarjam z novostmi, ki jih Iskro?	uporabim ali pa ne. Je pa to
„Že zelo dolgo časa sem leto pomembno predvsem amaterski igralec v Postojni. zato, ker smo začeli raciona-V Sceno sem večkrat priha- lizacijam, izboljšavam in iz-jal zaradi tiristorskih regula- umom posvečati v družbi torjev za razsvetljavo gleda- večjo pozornost. To delo je lišča. Spoznali smo se. Ponu- cenjeno mnogo bolj kot prej dili so mi dobre možnosti za in rezultati široke družbene delo in tudi boljše osebne akcije so spodbudni. Prav dohodke. Pa še nekaj je bilo zato je potrebna taka akcija zame takrat pomembno, kot je leto inovacij, vendar Zelo rad sam delam in vedel pa mora biti to vsako leto in sem, da bo vse sprejeto, kar cei0 vsak dan v gospodarje-bom naredil in če bo boljše nju." kot stare rešitve ter spre- Kje ste se izučili za svoje jemljivo v proizvodnji."	delo?
,,Prvi je začel delati na NOVATOR STE TOREJ ŽE teni področju dr. Pahor iz DALJ ČASA?	inštituta Jožef Stefan, ki je
„Proizvodnja pri nas za- pred leti predlagal za tedanje hteva pravzaprav unikate, saj razmere revolucionarne re-moramo regulatorje in re- šitve. Tega koncepta sem se flektoije prilagajati zahte- tudi sam oprijel, sicer pa je vam gledališč in kulturnih dr. Pahor več let zelo tesno domov. Takšno delo me je sodeloval s Sceno. Po njego-vedno veselilo, poleg tega pa vih poteh sem tudi naredil bi lahko tudi rekli, da smo v izboljšave, o katerih sem go-Sčeni skoraj vsi novatorji, voril." kar nas dela v proizvodnji. In kako bi lahko opravi-Lani sem naredil enostavno čili družbeno vrednost vaših časovno bazo, kar je poseb- izboljšav? no elektronsko veqe, s kate- „Doslej smo v Sceni rim lahko proizvajamo le en opremili 150 gledališč in tip tiristorskih enot. To je kulturnih domov z našimi bila pomembna pridobitev, regulatorji in refklektorjl Letos sem predlagal, da Smo pravzaprav edini proiz-namesto tiristorjev v proiz- vajalci te opreme v državi, vodnji regulatorjev vgradimo Naša vrednost je seveda tudi nov element — triak. Tiri- v tem, da našim kulturnim storje smo doslej uvažah po hišam ni bilo treba iskati visokih cenah. Nov element opreme v tujini, čeprav se pri regulaciji nadomešča oba srečujemo tudi s primeri, ko tiristorja, poleg tega pa se s nekateri na vsak način žele starim prožihrim vezjem uvtrženo opremo, čeprav je triaka ne da krmihti, zato naša enake kakovosti. Poleg sem začel razvijati drugačno tega pa imamo tudi organizi-vezje. Z novim elementom rano servisno službo. V tem smo tudi izboljšali učinkovi- je naš prispevek k stabiliza-tost razsvetljave v gledališčih ciji. Čeprav majhni, vendar in kulturnih domovih.	pomembni, bi lahko rekel."
Moja izboljšava je po lan- -	M. HORVAT

iz
osnovnih organizacij
7. februar 1976
stran
novice iz organizacij
GIF GRADIS LJUBLJANA
»Rokavica«
partnerjem
vGAST
Tudi letna seja sindikalne konference GIF Gradis Ljubljana, ki je bila prejšnji teden v Mariboru, je potrdila, da gradbinci že tradicionalno poimenujejo stvari, pojave in probleme s pravim imenom. Konkretno: delegati vseh 21 osnovnih sindikalnih organizacij, kolikor jih deluje v tej največji sindikalni organizaciji slovenskega gradbeništva, na letni seji niso izgubljali besed o minulem delu, ampak so se od ugotovitve, da je „sindikat delal dobro, vendar ne tako, da bi smeli biti z njim zadovoljni,“ takoj preusmeril v iskanje odgovorov, kaj je še treba storiti, da bi bil sindikat boljši, učinkovitejši in tudi tak, da bi 6000 njegovih članov res bilo prepričanih, da v svoji organizaciji dejansko lahko izražajo, usklajujejo in uveljavljajo svoje interese.
Če začnemo pri vprašanjih organiziranosti, je treba omeniti, da osnovne organizacije obsta-jajo v vseh TOZD, da pa še vedno niso sindikalno povezani - ne v nemškem in ne v našem sindikatu — delavci, zaposleni v njihovi enoti v Frankfurtu. Gre za 300 delavcev. Njihove delegate so udeleženci letne seje toplo pozdravili in jim obenem obljubili, da ne sme biti nobenega opravičila, da vprašanje njihove organiziranosti letos končno ne bi bilo rešeno.
Stabilizacijskim prizadevanjem so sindikalne organizacije v Gradisu posvečale doslej obilo pozornosti, niso pa bile dovolj vztrajne v svojih opozorilih.
Zato se je dogajalo, da je sindikat predlagal ukrepe - zlasti za večje varčevanje, delovno disciplino in nagrajevanje - ni pa bil toliko dosleden, da bi hkrati z odgovorom na svoje predloge terjal tudi odgovornost organov ali služb, ki bi se morale „2ganiti“ ob njegovih predlogih in opozorilih. Zato so tokrat sklenili: hočemo odgovor na naše predloge v razumnem roku; prepričljivo utemeljitev v primerih, ko morda ne bi imeli prav. Za vsak primer ,,molka'“ ob naših predlogih pa bomo zastavili vprašanje politične odgovornosti tistih, ki bi nam morali odgovoriti, so sklenili na letni konferenci.
V letu, ki se je začelo, bo sindikalna konferenca GIF Gradis z vsemi osnovnimi organizacijami v svojem sestavu še zlasti skrbela za uveljavitev informativnih skupin in za boljše obveščanje. To velja tako za ..notranje življenje" kot za ..zunanja dogajanja". Med slednjimi dogajanji so v Gradisu še zlasti občutljivi za počasnost pri povezovanju v združenju GAST. Ker so prepričani, da so sami storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi pospešili procese združevanja in povezovanja, pričakujejo, da bodo drugi kolektivi, vključeni v GAST, sledili njihovemu zgledu. Če ne bodo, so poudarili na konferenci, bo sindikat Gradisa javno pokazal na vzroke zavlačevanja.
M. G.
STROJNA MARIBOR
Drugače kot doslej
Minuli teden je imela osnovna organizacija sindikata v mariborski Strojni letno konferenco. Za sestanek sindikalnega aktiva te tovarne so sklicatelji pripravili vsebinsko bogato poročilo o dejavnosti sindikata v minulem letu. Udeležencem konference pa so posredovali tudi posebno informacijo o finančnem poslovanju delovne organizacije ter prispevek o pomenu izumiteljske dejavnosti.
Po kritični razpravi je
konferenca ugotovila, da člani sindikata še vse premalo uresničujejo novo vlogo sindikata; mnogi bi namreč radi speljali sindikalno delo v stare kolesnice, ko je sindikat skrbel predvsem za nakup ozimnice in kvečjemu še za rekreacijo delavcev. Na konferenci so zato sklenili, da si bodo v letošnjem letu predvsem prizadevali uveljaviti tisto vlogo, ki jo sindikatu daje nova ustava.
S. L.
CELICA POD DROBNOGLEDOM
NE LE ODBOR -
VSI ČLANI!
V škofjeloški tovarni Šešir imajo zdaj enotno organizacijo sindikata, vendar bodo letos ustanovili tri osnovne organizacije sindikata -
Zlati $iak sindikatov, ki smo ga dobili lani, nas obvezuje, da še okrepimo sindikalno delo. Zdaj je sindikat dejansko bolj naš, trditi bi si upala, da je postal resnično delavski. Trenutno imamo le eno osnovno organizacijo, in sicer v matičnem podjetju, toda še letos bomo ustanovili osnovne organizacije v obratih na Trati, v Gorenji vasi in v Stari vasi na Bizeljskem. Končno se bomo torej organizirali tako, kot terjajo od nas sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov in statutarni dogovor o delovanju sindikata."
Tak je bil uvod v naš pogovor, ki smo ga pred dnevi imeli v škofjeloški tovarni Šešir s predsednico osnovne sindikalne organizacije Milko Maček, podpredsednikom Petrom Bernikom in Andrejem Frankom, dolgoletnim sindikalnim delavcem v tej delovni organizaciji.
Milka Maček, predsed- Peter Bernik, podpred-nica osnovne organiza-	sednik sindikalne orga-
cije sindikata v škofje-	nizacije
loškem Šeširju
„V naši delovni skupnosti, v njej je zaposlenih 310 delavcev," pripoveduje Milka Maček, „se zavedamo, da so osnovne organizacije temelj sindikalne dejavnosti in da imajo v novih ustavnih razmerah pomembne in odgovorne naloge. Letni delovni načrt, ki smo ga sprejeli na letni konferenci osnovne organizacije, bomo uresničevali v vsakodnevni samoupravni praksi. Torej si bomo prizadevali, da bi pri njegovem izpolnjevanju sodelovali vsi delavci. To še zlasti zato, ker ima delavsko samoupravljanje v naši delovni organizaciji dolgoletno tradicijo, saj je bil naš delavski svet ustanovljen med prvimi na Gorenjskem. Prav to dejstvo obvezuje vse sindikalne delavce, da združijo svoje moči pri uresničevanju programskih nalog našega sindikata."
„Zato smo že lani po delegatskem načelu izvolili 15-članski izvršni odbor osnovne organizacije in po obratih ustanovili več sindikalnih skupin. Vse za učinkovitejše delovanje sindikata," je dodal Peter Bernik.
BLIŽE DELAVCU
V Šeširju so posebej zadovoljni, ker zdaj aktivno dela v sindikalni organizaciji veliko več članov kot pred leti.
..Predvsem smo veseli, da v sindikatu dela tudi več žensk. Seveda smo morale za delo v družbenopolitičnih organizacijah in v sindikalni organizaciji poprijeti tudi ženske, ker nas je pač v Šeširju med zaposlenimi največ. Vendar moram hkrati dodati, da aktivnosti žensk še vedno ni dovolj čutiti, kar zlasti velja za samoupravo. Ženske, kot vemo, imajo poleg službe še obilo družinskih skrbi in nimajo kdo ve koliko časa za družbeno delo, in mnoge med njimi tudi premalo vedo, kaj naj kot samoupravljavke delajo," je spet posegla v pogovor Milka Maček. Potlej je še dodala:
,,Toda to je le ena od slabosti v delovanju našega sindikata. Druga je, kot lahko sama sodim, v premajhnem sodelovanju med sindikalnimi skupinami in
osnovno organizacijo sindikata oziroma vodstvom. Izboljšanje si obetamo, ko bomo jeseni ustanovili še tri organizacije v obratih. S tem bomo v sindikalnem delu dosegli še večjo množičnost, boljšo obveščenost in medsebojno sodelovanje."
Andrej Franko: „Kljub temu, da smo dovolj kritični do svojega dela, pa moram vendarle reči, daje sedaj naš sindikat povsod tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih problemih. V naši delovni organizaciji smo si to zagotovili z delom po sindikalnih skupinah. Te sicer še niso tako zaživele, kot želimo, vendar si prizadevamo, da bi delavci brez bojazni pred morebitnimi posledicami za svoje izjave povedali na sestankih skupin prav vse, kar jih teži, naj že gre za probleme v proizvodnji, medsebojne odnose ali povsem človeške težave. Torej lahko kljub težavam, ki nas spremljajo pri našem delu, rečemo, da se v vsakodnevni samoupravni praksi uveljavljajo vsi dobri in umestni predlogi delavcev."
SINDIKAT JE POVSOD,
KJER JE POTREBNO
Zapisali smo, da v Šeširju nimajo temeljnih organizacij. Pravijo, da so njihovi obrati tolikanj ..povezani", proizvodno odvisni drug od drugega, daje prevladala odločitev za enovito organizacijo združenega dela. Temeljnih organizacij torej niso oblikovali, ustanovili pa so sindikalne skupine, ki hkrati pomenijo tudi osnovne enote samouprave. V tistih obratih, v katerih sindikalne skupine dobro delajo, je samoupravljanje že postalo neposredno izražanje volje delavcev. Ko pa bodo sindikalne skupine še bolj zaživele, pričakujejo, da bo sindikat dejansko navzoč povsod, kjer je treba.
Povedati moramo, da se je lani sindikat v Šeširju zavzeto lotil tudi nalog na drugih področjih. Tako, denimo, so lani v septembru na pobudo sindikalne organizacije precej popravili osebne dohodke delavcem z najnižjimi mesečnimi prejemki, tako danes znaša poprečni mesečni dohodek že blizu 3000 dinarjev.
..Socialne probleme smo s to akcijo docela odpravili. Seveda pa to ne pomeni, da je bilo s tem že konec akcij sindikata. Naj omenim nekatere: tako je naš sindikat aktivno sodeloval pri uresničevanju stabilizacijskega programa delovne organizacije. Naša proizvodnja je namreč v veliki meri odvisna od uvoza in restrikcije so nas močno prizadele, toda nekako smo le splavali iz največjih težav. Ce k temu dodam še to, da se je moral kolektiv zaraditgradnje novega obrata na Trati marsičemu odreči, potem bo bržčas vsakomur jasno, da nam lani ni bilo posebno lahko," pripoveduje Andrej Franko.
DOBRO OPRAVLJENE NALOGE
Lani se je sindikat v Šeširju lotil tudi nekaterih drugih akcij. Predvsem je sindikat zahteval boljše delovne razmere. Z novim obratom na Trati se je marsikaj obrnilo na bolje. Stari obrat v Škofji Loki, kjer so najbolj težke delovne razmere, pa bodo v kratkem modernizirali. Posebno pozornost so lani posvetili tudi izobraževanju delavcev. Tako je skozi različne oblike izobraževanja šlo nekaj deset delavcev. Mnogi med njimi so se udeležili seminarjev, ki jih je za sindikalne delavce organiziral občinski sindikalni svet v Škofji Loki.
..Izobraževanju pripisujemo velik pomen. V naši delovni skupnosti je med zaposlenimi precej nekvalificiranih delavcev, zato bomo tudi v bodoče skrbeli zanje, da bi si pridobili vsaj najbolj potrebno splošno in strokovno izobrazbo, ter družbenopotilično razgledanost," nam je ob koncu pogovora dejala Milka Maček.
IVO VIRNIK
SLOVENJ GRADEC
Ugodna ocena dela sindikalnih1 skupin
Te dni se bodo zvrstile < občini Slovenj Gradec ^ zadnje letne skupščin2 osnovnih organizacij sindi kata. Prve ocene doslej | opravljenih letnih skupščif kažejo, kot je poudaril sekretar občinskega sindikalnega sveta Rudi Oprešnik da je bil dosežen v zadnjeif razdobju pomemben napredek v delu sinidkalnih organizacij.
Letne skupščine so ugoto-' vile, da je bilo tam, kjer s0' zaživele sindikalne skupin6/ tudi delo osnovnih organ/ zacij sindikata doka] uspešno. Sicer pa je značiln0 za skorajda vse doslej opravljene letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, da so bile skrbno pripravljene, da so dokaj podrobno ocenile dosedanje delo / izpolnjevanje sprejetih akcijskih programov, skušale Pa so tudi ugotoviti, zakaj posameznih nalog niso opravili.
Sindikalno članstvo je na zadnjih letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata zahtevalo, da je treba programe stabilizacije h1 varčevanja kar najbolj konkretizirati ter določiti odgovorne nosilce za uresničitev posameznih nalog tet čas, v katerem morajo bit' naloge opravljene. Prizadevanja za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih giba' njih morajo biti ena najpomembnejših nalog vseh delovnih kolektivov tudi v letu 1976, so poudaril* razpravljavci.
Na letnih skupščinah s° ocenili tudi uveljavljanj6 delegatskih razmerij ter delo delegacij, govorih so o del*1 organov samoupravneg3 delavskega nadzora ter še 0 nekaterih drugih vprašanjih, ki so v sedanjem trenutku v središču pozornosti sindikalnega članstva Mislinjske doline.
A.N.
NAŠI PRIJATELJI
VERA STROPNIK, Občinski sindikalni svet Celje
Se premalo naročnikov
Vera Stropnik se je pobliže srečala z DE takrat, ko je zamenjala enofično delo v banki in se zaposlila kot tajnica občinskega sindikalnega sveta v Celju. To je bilo pred dobrimi šestimi leti.
.Pravzaprav niti nisem bila pravi poveijenik. Razdefitev DE mi je padla tako rekoč v mojo delovno obveznost. DE so takrat dobivafi vsi člani naših organov. Spominjam se, da sem dobivala kakih 250 izvodov. Občinski svet ima danes naročenih manj izvodov, ker dobivajo delegati in funkcionarji časopis v osnovno organizacijo.
DE se spominjam še kot otrok, ko jo je dobival še moj oče. Bila je nezanimiva, saj je imela najpogosteje na ceh strani en sam sestavek. Tista DE se z današnjo ne more primerjati. Zdaj najdeš v njej vehko zapisov o problemih, s katerimi se zaposleni vsak dan srečujejo.
Menim, da bi morali vložiti več naporov v razširitev naročniške mreže.
Glede na naklado ugotavljam, da DE ne prejemajo niti vsi funkcionarji. Mislim, da bi morali ubrati enako pot, kot smo jo s Komunistom, saj ga prejema celotno članstvo, naročnina pa se izloča iz članarine. Pri DE tega sicer ne bi mogli storiti v celoti, ker je članarina premajhna, vendar bi lahko del naročnine pokrih s članarino. Ker gre za delavski časopis, je ob tolikšnem številu zaposlenih v naši republiki sedanja naklada občutno premajhna. To predvsem zaradi vsebine, saj najdeš v njej tudi rešitev problemov, ki tarejo prenekaterega delavca. Na primer rubrika, v kateri pravnik svetuje. Opažam, da prenekateri delavec pride iskat pomoči k našim pravnikom za problem, ki je bil pojasnjen v DE; torej bi se lahko z njim seznanil doma, na toplem, namesto da izgublja čas in si dela nepotrebne stroške.
Izredno posrečene in nenadomestljive so priloge DE. V njih so vsi po-
trebni napotki za delo, nasveti za lažje uresničevanje nalog in načrti za organiziranje posameznih akcij. Prav zato že tri leta shranjujem DE, ker se pogosto zgodi, da v kakšni osnovni organizaciji funkcionar sindikata trči ob oviro, kako naj kaj izpelje, nasvet o tem pa je bil objavljen v DE. Ob takšnih telefonskih pozivih, ki niti niso redki, ugotavljam, da je ta naš časopis v resnici premalo razširjen. Nemalokrat pa se zgodi, da obleži v kakšnem predalu in na funkcionarjevi mizi.
V zadnjem času ugotavljam bistveno vsebinsko spremembo v DE. Mnogo več ljudi je v njej, drobnih, človeških problemov, spoznanj in ugotovitev. Ta pestrost je vabljiva, čeprav se mi zdi, da novinarji še vedno niste dovolj stopih med delavce. Po vseh teh letih dela na sindikatih ugotavljam, da naše delavce še vedno tare prenekatera zagata, izkušnje, kako se iz nje izmotati, pa bi pomagale tudi
drugim. Zdi se mi, daje naš delavec še vedno preskromen, da bi sam pisal o problemih, ki ga tarejo. Verjetno gre tu za strah zavoljo okornosti pri izražanju. To je velika škoda, ker bi v nasprotnem lahko črpali iz teh virov prenekatero idejo za vaše sestavke.
Ne vem, morda se to dogaja samo meni, vendar imam vse manj prostega časa. Ko sem prišla v službo k sindikatom, sem bila tajnica vseh petih strokovnih sindikatov in sem nekako
zmagovala delo. Zdaj skrbim samo za dva sindikata in več delam kot prej pri petih. Zato mi ostaja tudi malo časa za izobraževanje, branje. Zato v časopisu želim zgoščene informacij6’ brez nepotrebnega leporečja, ki v bistvu ničesar ne pove. Dolgi sestavki ; niso preveč vabljivi. Poleg tega pa bi8 krajšimi sestavki verjetno pridobili ve6 prostora za nove in nove infonnacij6-V osnovnih organizacijah se tolik0 dogaja in vendar o nekaterih nikol* ničesar ne beremo. To je krivično, 00 vemo, da osnovne organizacije v nekaterih kolektivih izredno dobro delajo. Po drugi strani pa se predvsem v manjših kolektivih le s težavo spoprijemajo s problemi. Pisanje' o njih b* jim bilo v oporo, drugim pa v spodbudo.
J. SEVER
i
r
i
<
I
\
poverjeniki Dt
1.	LJUBICA PAVLINO
2.	SILVA ROZMAN
3.	TINKA SAJOVIC
4.	JELICA KRISTAN
5.	VERA STROPNIK
6.
OD TU IN TAM
LJUBLJANA-SlSKA: Ocene prve celodnevne osnovne šole na» območju občine Ljubljana-Siška, to je osnovne šole Staneta Kosca v Šmartnem pod Šmarno goro, so zelo ugodne. Učni uspeh v prvem polletju je bil v nižjih razredih 98-odstoten, v višjih razredih 92-odstoten. Opažajo tudi bope zdravstveno stanje učencev, bopo kondicijsko pripravljenost ter večjo samostojnost pri učenju. To so Potrdili učenci sami z anketo. S Programom celodnevne šole pa so zadovoljni tudi starši. Seveda gre priznanje pedagoškemu kolektivu, ki se je uspešno loteval svojih razširjenih nalog.
F. R.
ZAGORJE OB SAVI: Jeseni jo prva v revirjih začela z delom kot celodnevna osnovna šola v Kisovcu. Pri njeni organizaciji so pomagali krajevna skupnost, družbenopohtične organizacije in nekatera društva. In kako jo ocenjujejo po prvem polletju otroci?
Otroci so povedali, da imajo med interesnimi dejavnostmi najraje telovadbo, zatem pa Poslušanje glasbe, radi se sprehajajo, pojejo, šahirajo, gojijo cvetice na šolskem vrtu in recitirajo. Največ učencev pa se je opredelilo za šah, potem pa za pevski ■ zbor in za ročne spretnosti. In kdo bi mislil, da imajo med vsemi predmeti najraje matematiko! Velika večina otrok meni, da je šolska hrana okusna; da je je dovolj in da je raznovrstna, le eden je dejal, da je hrane premalo. 70 % učencev redno zahaja v knjižnico, najraje pa berejo knjige s partizansko tematiko. Kar polovica učencev meni, da se premalo igrajo, dobra tretjina pravi, da so premalo prosti, prav toliko otrok pa Pravi, da se premalo učijo, čeprav se le nekateri med njimi še pol ure ali uro uče tudi doma.
In učitelji? Ti ugotavljajo, da lahko otroke zdaj bolj spoznavajo in da jim lahko pri učenju bolj pomagajo. Učitelji spoznavajo, da ne vzgajajo le z besedami, temveč tudi z načinom življenja, da je le tako mogoče otrokom privzgajati delovne navade. Otroci imajo tudi glede na svoje posebne sposobnosti več možnosti • tako pri pouku kot pri rekreaciji, pri interesnih dejavno stih in pri kulturnem udejstvovanju. Učitelji pa se tudi zavedajo, da bodo morali uspehe svoje vzgojiteljske' prakse stalno preverjati. Polletne izkušnje so tudi pokazale, da bodo morali ob šoli dograditi ustrezen športni objekt, da bodo morali še razširiti sodelovanje z vsemi dejavniki v krajevni skupnosti, rešiti problem nadomeščanja v primeru obolelosti učiteljev, poskrbeti pa bodo morali tudi za še večjo strokovno pomoč pedagogom.
M. V
ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV
Zakaj se pri štipendijah še vedno zatika?
Lani smo zbrali za štipendije dobrih 20 starih milijard — S temi sredstvi smo štipendirali 28.767 mladih
Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je na seji 29. januarja letos sprejela sklep o valorizaciji štipendij za leto 1976. Preden je odločala o tem, za koliko mj bi se povečale štipendije, je komisija zahtevala poročilo o finančnem stanju združenih sredstev za štipendiranje. Zahtevala pa je tudi odgovore na to, zakaj se pri solidarnostnem prelivanju sredstev še vedno zatika in zakaj ponekod kljub temu, da je sredstev dovolj, učencem in študentom ne izplačujejo redno štipendij.
Kako smo lani gospodarili s sredstvi, ki so jih delovne organizacije izločale za štipendiranje po stopnji 0,5 % od bruto osebnih dohodkov?
samoupravnega sporazuma), kot jih potrebuje za izplačila svojih štipendij, dobi ta sredstva od tistih občin, kjer zberejo več sredstev, kot jih potrebujejo. Tako je lani za solidarnostno prehvanje 19 gospodarsko močnejših občin prispevalo 6,8 stare milijarde, iz solidarnosti pa je doslej 41 občin prejelo 6,4 stare milijarde. V tej vsoti so zajeta tudi sredstva, ki jih vsi podpisniki sporazuma prispevajo na Titov sklad.
Tak sistem solidarnosti predpostavlja natančne, da ne rečemo tudi poštene in pravočasne obračune, kajti le tako je možno redno mesečno opravljati prerazdehtev sredstev. Žal pa se tega osnovnega pravila ne drže povsod in zato se pri izplačevanju štipendij še vedno zatika. Ker nekatere občine izkazujejo večje potrebe, kot pa dejansko so, ostajajo na njihovih žiro računih znatna sredstva, SDK pa zaradi pomanjkanja denaija na zbirnem računu ne more nakazati pravočasno sredstev tistim, ki jih resnično potrebujejo. Med tistimi, ki imajo na žiro računih visoke zneske so občine, ki prispevajo za solidarnost, še več pa je tistih, ki prejemajo na podlagi solidarnosti. Na skupni komisiji so o vseh teh primerih odkrito in konkretno spregovorili ter zahtevah, da vse občinske komisije, ki kršijo samoupravne sporazume in družbeni dogovor, takoj raziščejo, zakaj je do tega prišlo, in da vse, ki so neposredno odgovorni za to, pokličejo na odgovornost ter o svojih ukrepih poročajo skupni komisiji.
Mnogi so se namreč izgovarjali, da so zneski na njihovih računih visoki zato, ker niso
Po podatkih SDK smo iz tega naslova zbrali dobrih 20 starih milijard. Iz teh sredstev je lani dobivalo štipendije 28.767 učencev in študentov. Od tega je samo iz združenih sredstev dobivalo štipendije 17.378 učencev in študenotov, razliko med kadrovsko štipendijo in dogovorjeno višino življenjskih stroškov pa je iz združenih sredstev prejemalo 11.389 učencev in študentov. Po podatkih SDK je bilo za vse te štipendije do konca leta •izplačanih blizu 16 starih milijard. Ker še ni opravljen dokončni obračun vseh-sredstev, porabljenih v letu 1975 (niso še izplačane vse štipendije za december in celo za več mesecev nazaj ter poravnane obveznosti iz posojil, ki so jih občinske komisije najemale v začetku leta, ko še ni bilo zagotovljeno redno solidarnostno prelivanje sredstev), torej še ni moč točno ugotoviti, koliko sredstev bo ostalo neporabljenih. Skupna komisija zato ni mogla sklepati o tem, koliko sredstev bi po družbenem dogovoru o skupni porabi za leto 1975 lahko namenili za gradnjo domov za učence in študente. S tem dogovorom so se namreč lani vsi podpisniki zavezali, da bodo ostanek sredstev, zbranih za štipenidje, namenili za gradnjo domov za učence in študente. O tem bo skupna komisija sklepala na prihodnji seji, ko bo razpolagala z dokončnim obračunom.
Zelo kritična in zavzeta pa je bila razprava o obračunu sredstev posameznih občinskih komisij. Po podatkih SDK je namreč razvidno, da imajo nekatere skupne komisije na žiro računih še dokajšna neporabljena sredstva, medtem ko drugod zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo redno izplačevati štipendij. Solidarnost pri štipendiranju temelji na čistih obračunih. Vsaka občinska komisija, ki zbere premalo denarnih sredstev (upoštevaje 100-odstotno - realizacijo
izplačali še vseh štipendij za leto 1975, da niso vrnili posojil, ki so jih najemali med letom, in podobno. V skrbi, da jim bo sredstev primanjkovalo, ali zaradi nepravočasnih obračunov, izkazujejo večje potrebe, kot jih dejansko imajo. S tem pa ne le kršijo samoupravni sporazum, temveč predvsem osnovno načelo, na katerem je zgrajena solidarnost.
ODSLEJ ŠTIPENDIJE ZA NAZAJ
Na skupni komisiji so zato močno zaostrili odgovornost skupnih komisij, da redno in dosledno spremljajo izvajanje samoupravnega sporazuma v celoti in da zahtevajo od strokovnih služb točne in redne podatke. Strokovne službe so materialno in disciplinsko odgovorne za točno izvajanje samoupravnega sporazuma, nihče ne more in ne sme po svoje „prila-gajati“ določila samoupravnega sporazuma, ker mu na primer neko določilo ne ustreza. Če je v samoupravnem sporazumu kaj neustreznega, je treba sprožiti postopek za spremembo sporazuma, ne pa ga enostransko kršiti.
Ker povzroča mnogo težav pri izplačilu štipendij določilo, da se štipendije izplačujejo v tekočem mesecu za naprej (obračuni izplačil osebnih dohodkov pa so po navadi sredi meseca), je skupna komisija sklenila to določilo samoupravnega sporazuma popraviti tako, da bi štipendije iz združenih sredstev izplačevali za nazaj. Skupna komisija je sprejela še naslednje sklepe in priporočila: strokovne službe morajo zagotoviti natančno in sprotno evidenco o štipenditorjih in štipendistih ter stalno preusmerjati štipendiste iz združe-
nih sredstev na kadrovske štipendije. Skupne komisije naj vse udeležence sporazuma opozorijo na to, da bodo v svojih razvojnih načrtih upoštevali tudi kadrovske štipendije ter zanje zagotovih potrebna sredstva. Le tako bodo namreč komisije lahko načrtneje usmerjale mladino, da bo bolj posegala po kadrovskih štipendijah
STE NEMARA PREZRLI
O VALORIZACIJI ŠTIPENDIJ
O valorizaciji štipendij za leto 1976 je pred dnevi sklepala pristojna skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Prvi njen sklep zadeva življenjske stroške. Ta pravi, da znašajo življenjski stroški učencev in študentov v 1976. letu 1.950 dinarjev za učence in 2100 dinarjev za študente. Priznani življenjski stroški pa so za 450 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo ter 650 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
Glede na ugotovljene življenjske stroške v letu 1976 se po sklepu komisije višina štipendij iz združenih sredstev uskladi takole: če je lani znašala štipendija 1.300 din in več, se poveča za 25 %. Če je znašala štipendija 1.100 do 1.290 din, se poveča za 20 %, če je znašla 800 do 990 din, se poveča za 15 % in če je znašala 490 din in manj, se v letošnjem letu ne spremeni.
Naslednji sklep skupne komisije pa govori o tem, kolikšna je nova vrednost točke za določanje višine štipendij po 14. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Taznašav 1976.letu 1,56 dinarjev.
Ugotovljene dinarske vrednosti se zaokrožijo na 10 din.
V skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva najnižja kadrovska štipendija 550 din za učenca in 700 din za študenta.
Sklep o življenjskih stroških v letu 1976, sklep o povečanju štipendij in sklep o vrednosti točke so v veljavi od 1. januarja letos.
oziroma nanje preusmerjala štipendiste iz združenih sredstev. Skupna komisija je ponovno priporočila vsem občinskim komisijam, naj prenesejo opravljanje strokovnih in adruinistrativno-tehničnih ter finančnih opravil na strokovne službe pristojnih skupnosti za zaposlovanje.
Tilka Blaha
Kako sem se izobraževal?
DO DIPLOME BREZ DOPUSTA
Se [
^ Ivan Šavor bo svoja najlepša leta v pustil v ljubljanskem Litostroju. Bilje . nied graditelji Titovih zavodov, saj je ^ kolektiva že od leta 1947, to je j vse od ustanovitve dalje. Prag je prestopil kot osemnajstleten vajenec, da-g ues je vodja službe za varnost pri delu.
Veliko svojega prostega časa je nam-g reč posvetil knjigam in učenju, saj je j kaj kmalu spoznal, da je od znanja od-■ visno marsikaj — tudi človekova življenjska pot.
»Poln pričakovanj in veselja do živ-Jjenja sem se po osvoboditvi vrnil iz iutemacije v domovino. Dela je bilo dovolj na vsakem koraku, saj veste, kakšna je bila domovina v tistih letih. Možnosti za učenje so bile bolj skrom-' ne ■.obuja spomine inženir Ivan
Šavor. ,,Res, možnosti niso bile kdove kako pestre. Odpotoval sem k stricu v Hrvaško Zagorje in se v Golubo-vačkem rudniku izučil za kovinostrugarja. Vesel sem bil, da sem se nečesa sploh lahko izučil, da sem končno nekaj znal in se lahko polno vključil v vrste naših ljudi, ki so obnavljali domovino ...“
Nekaj let je Ivan Šavor delal v Litostroju kot kovinostrugar, potem pa je postal vzgojitelj v internatu vajencev podjetja. Zaželel si je dela z ljudmi in nekaj mu je narekovalo, da se bo moral v življenju še veliko naučiti.
„Medtem sem si ustvaril družino ...“, nadaljuje naš sogovornik. „Nismo živeli v izobilju, pa sem se vseeno odločil, da se bom znova oprijel
knjig. Moja velika želja je bila, da bi nekoč študiral. Pogoj za to pa je bilo osnovno znanje, ki ga seveda nisem imel. Zato sem se vpisal v večerno gimnazijo, čeprav bi težko dejal, da sem imel veliko prostega časa ...“
„Kako pa je vaša družina sprejela odločitev, da pričnete na stara leta študirati? “
„Tako doma kot tudi v službi nisem nikoli naletel na kakršnekoli ovire pri uresničevanju svojih načrtov. Res, deležen sem bil polnega razumevanja, sicer vsega tega verjetno tudi ne bi zmogel Seveda sem se moral marsičemu odpovedati, za marsikaj so bili prikrajšani tudi moji najbližji, predvsem oba otroka. Vendar, okolica me je razumela. Pri delu me nihče ni oviral, celo spodbujali so me. In vse to je spodbujalo tudi mene in mi pomagalo prek mnogih ovir. ..“
S spričevalom gimnazije se je Ivan Šavor vključil v litostrojsko službo za varnost pri delu. Slutil je, da bo imel na tem področju velike možnosti za delo z ljudmi, kar ga je že od nekdaj veselilo.
„Gimnazija je bila premalo za moje novo delovno mesto. Zato sem se vpisal v srednjo tehniško šolo. Vmes je
prišla bolezen in poslovil sem se od učenja...“, obuja spomine vodja službe za varnost pri delu v Litostroju. ,.Pozneje sem se odločil za študij na Višji tehniški varnostni šoli, pogoj za vpis pa so bili uspešno opravljeni sprejemni izpiti iz slovenščine, fizike, kemije in risanja. Nikjer se mi ni zataknilo in tako sem se znova lotil učenja. Svojo prihodnost sem videl v skrbi za
Od vajenca do inženirja — Ivan Šavor
' ■■	==d
varnost pri delu, saj je bilo prav to področje dela še nedavno močno zapostavljeno ...“
Po nekaj letih trdega delaje opravil Ivan Šavor zadnji izpit. Pred njim je bilo še diplomsko delo. Ko je leta 1974 uspešno prestal še to preizkušnjo, je končno postal varnostni inženir. To, kar si je želel že pred mnogimi leti, ko je bil še vzgojitelj in se je vpisal v večerno gimnazijo.
..Človek bi mislil, da je z učenjem konec, ko se prerineš do diplome. Pa ni tako... Po diplomi sem moral opraviti še strokovni izpit, šele potem sem bil v celoti tudi formalno zrel za opravljanje svojega dela. Sicer pa je življenje in delo eno samo učenje. Ko se nehaš učiti gre pot le še navzdol!"
Dolgo pot od vajenca do varnostnega inženirja je opravil Ivan Šavor ob svojem vsakdanjem delu, ob skrbi za družino in ob vseh težavah in težavicah, ki jih človeku prinaša življenje. Za učenje je žrtvoval svoj prosti čas, del svoje prostosti, del sebe in ne nazadnje del svojega življenja. V vseh teh letih trdega dela je namreč Ivan Šavor izkoristil le tri dni izrednega plačanega študijskega dopusta.
ANDREJ ULAGA
DE
sindikati po Jugoslaviji
7. februar 1976
stran
S PLENARNE SEJE ZVEZNEGA ODBORA SINDIKATA | DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI	1
JUGOSLAVIJE	1
Sindikat mora | ponuditi rešitve (
Izvajanje ekonomske politike pomeni tudi uresničevanje kongresnih sklepov — Ob linearnem omejevanju sredstev za družbene dejavnosti se ne more uveljaviti svobodna menjava dela
Na zadnji seji zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, na kateri je sodeloval tudi predsednik Sveta ZSJ Mika Špiljak, so člani razpravljali o uresničevanju ekonomske politike razvoja v letošnjem letu ter o programu za izvajanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v družbenih dejavnostih.
Od četrtega kongresa sindikata delavcev družbenih dejavnosti še ni minilo leto, vendar pa je bilo pri uresničevanju njegovih sklepov opravljenega že veliko dela. Tudi izvajanje ekonomske pohtike v letošnjem letu mora biti, kot je poudaril v uvodni besedi predsednik zveznega odbora Jože Marolt, konkretizacija kongresnih sklepov.
Na seji so ugotovili, da je izobraževanje vse bolj dostopno neposrednim proizvajalcem. Z reformo srednjega in visokega šolstva pa se tudi vse bolj prilagaja potrebam gospodarstva. Zaradi boljše zdravstvene službe se delovna in življenjska doba delavcev podaljšuje, prav tako pa se izboljšuje tudi materialni položaj upokojencev. Po drugi strani pa ne moremo biti zadovoljni s povečevanjem sredstev za splošno in skupno porabo, ki presega možnosti gospodarstva. Z restriktivnimi ukrepi v zadnjih nekaj letih nismo dosegli potrebnih učinkov, saj v republikah in pokrajinah zvečine linearno omejujejo sredstva za družbene dejavnosti, namesto da bi osnovo za , financiranje pomenili programi posameznih dejavnosti.
Na seji so tudi ugotovih, da je v delovanje samoupravnih interesnih skupnosti še premalo vključeno združeno delo oziroma da še ni razvito dogovarjanje izvajalcev in uporabnikov o programih dejavnosti in potrebah združenega dela. Obenem pa lahko tudi ugotovimo, da se število zaposlenih v delovnih skupnostih SIS povečuje ter da še ni uresničena svobodna menjava dela med družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom. Zato v letošnjem letu izboljšanje razmer na tem področju pomeni eno izmed najvažnejših nalog pri uresničevanju politike ekonomskega razvoja.
Čeprav smo lani dosegli na področju delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke pomembne premike, vseeno še ne moremo govoriti o tem, da bi v družbenih dejavnostih že uveljavili spodbudna merila nagrajevanja po delu. Zato je zvezni odbor sklenil pritegniti k iskanju meril za spodbudno nagrajevanje po delu tudi znanstvene institucije. V samoupravnih interesnih skupnostih pa se mora sindikat takoj in pospešeno lotiti razvijanja samoupravnih in dohodkovnih odnosov ter skupaj z združenim delom iskati rešitve za razširjeno reprodukcijo v družbenih dejavnostih. Utrditi je potrebno tudi standarde in normative za materialno in tehnično-kadrovsko opremljenost organizacij in delovnih skupnosti družbenih dejavnosti, vendar pa poiskati tudi način vrednotenja prispevka teh dejav-
nosti k povečanju dohodka in produktivnosti dela v materialni proizvodnji.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Sveta ZSJ Mika Špiljak, ki je med drugim dejal, da so v družbenih dejavnostih premalo razmejene naloge med sindikatom, posameznimi institucijami ter delovnimi skupnostmi. Ena osnovnih nalog sindikata je, da predlaga konkretna merila najprej za pridobivanje in nato za delitev dohodka. Prav na tem področju lahko mnogo naredijo družbene dejavnosti. V jrrejšnem obdobju, je dodal Mika Špiljak, smo imeli precej meril za delitev, če so bila pravilna, jih je potrebno ponovno sprejeti ter podrobneje opredeliti.
Nato je Mika Špiljak opozoril, da je nujno potrebno proučiti in morda tudi spremeniti dosedanjo organizacijo dela v družbenih dejavnostih z namenom, da bi dosegli večjo racionalnost pri delu. To je, po njegovem mišljenju, hkrati tudi možnost za večje prihranke in za večji dohodek, vendar tudi nevarnost, da gospodarstvo zaradi tega zmanjša prispevke za družbene dejavnosti. Toda: če delavci dosežejo višjo produktivnost in bolje poslujejo v družbenih dejavnostih, potem imajo tudi pravico izkoristiti prihranke, je dejal predsednik sveta ZSJ.
Mika Špiljak je prav tako opozoril, da je treba spremeniti delovni čas v posameznih službah uprave in pravosodja, in to predvsem zaradi izboljšanja skupne produktivnosti dela. Sedaj namreč za mnoge službe velja tak delovni čas kot za gospodarstvo. Delavec pa zato, da dobi neko potrdilo, izgubi precej delovnih ur. Naloga družbenih dejavnosti je, je dejal Mika Špiljak, da predlagajo najustreznejšo rešitev za ureditev tega problema.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA - SESTAVNI DEL DELA
Člani zveznega odbora so sprejeli tudi program aktivnosti sindikata pri razvijanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v družbenih dejavnostih. Pri tem so poudarih vlogo organov uprave in pravosodja, inšpekcijskih služb in tudi izobraževalnih in znanstvenih ustanov. Programe prizadevanj na tem področju je potrebno sprejeti tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, v občinah in v delovnih skupnostih ter v večji meri vključiti v ta prizadevanja tudi samoupravno delavsko kontrolo.
Z.B.
SREČANJE SINDIKALNIH DELAVCEV GLAVNIH MEST REPUBLIK-IN POKRAJIN
Kako do cenejših stanovanj?
Koristna izmenjava izkušenj o skupnih problemih in uspehih pri stanovanjski gradnji
Srečanja predstavnikov sindikatov glavnih mest republik in pokrajin, m katerih obravnavajo skupne probleme, s katerimi se sindikati srečujejo pri svojem delu, so že tradicionalna. Prejšnji teden so se zbrali v Beogradu, da bi izmenjali izkušnje pri izvajanju stanovanjske politike in stanovanjske gradnje.
VEČJI VPLIV ZDRUŽENEGA DELA
Gostitelj srečanja Čedomir Jeftič, predsednik sveta Zveze sindikatov Beograda, je goste najprej seznanil z uresničevanjem akcije za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v Beogradu.
Čeprav je bilo po vojni v Beogradu zgrajenih 165.000 stanovanj, pa je v našem glavnem mestu še vedno 32.000 podnajemniških gospodinjstev, 8.000 gospodinjstev pa se stiska v povsem neustreznih ..stanovanjih11. Zato so bili problemi stanovanj in stanovanjske gradnje stalno v središču pozornosti sindikatov. Od tod tudi akcija za gradnjo
10.000	solidarnostnih stanovanj ter za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Z gradnjo solidarnostnih stanovanj, akcija se je začela 1968. leta, ima večje število delovnih organizacij možnost, da pod ugodnejšimi pogoji pridejo do stanovanj za svoje delavce. Prav zaradi velikega števila nerešenih stanovanjskih problemov v Beogradu so tudi ustanovih samoupravno stanovanjsko skupnost, v kateri se že uveljavlja okrepljena vloga združenega dela pri odločanju o stanovanjski gradnji.
Dosedanjo prakso svobodnega trga pri gradnji stanovanj v Beogradu vse bolj zapuščajo ter prehajajo na usmerjeno stanovanjsko gradnjo, kar pomeni, da se gradi stanovanje za znanega kupca. Združeno delo pa določa število stanovanj, njihovo strukturo in kakovost, dogovarja se o cenah, zagotavlja sredstva in tudi razdeljuje stanovanja. Že več kot 700 organizacij združenega dela je združilo svoja sredstva za gradnjo 33.000 stanovanj in kar je še posebej pomembno: pri usmerjeni stanovanjski gradnji je solidarnost zelo pomembna sestavina.
Podobno je tudi stanje v Ljubljani, je dejal Slavko Krušnik. Dveletna akcija za gradnjo 26.000 stanovanj v Sloveniji je bila uspešna. Do 1980. leta bo samo v Ljubljani zgrajenih 17.000 stanovanj. Predviden pa je tudi prehod na stroškovne in kasneje ekonomske najemnine.
V	prihodnjih letih bodo v Ljubljani zgradili tudi več samskih in študentskih domov, kajti samo tako je možno narediti konec izkoriščanju mladih ljudi, ki živijo kot podnajemniki. Vse bolj pa prehajajo v stanovanjski gradnji na industrijski način gradnje in na tipizacijo objektov.
VSE BOLJ POMEMBNA SO UDARNOST
V	Sarajevu po besedah Bože Džemo-nja manjka več kot 8.000 stanovanj. Za rešitev teh problemov Sarajevčani združujejo po 6 odstotkov sredstev od bruto osebnih dohodkov. Načrt gradnje 5.000 stanovanj za delavce v tem mestu uspešno uresničujejo. Stanovanja lahko dobijo vse delovne organizacije. Načelo
solidarnosti pa se kaže v tem, da bogatejše11 delovne organizacije dajejo več sredstev, „revnejše“ pa dobijo več stanovanj. Novost pri stanovanjski gradnji v Sarajevu je tudi v tem, da gradijo na velikili površinah, kjer je skoraj vsa gradbena operativa zbrana na enem mestu. To pocenjuje gradnjo za 20 do 30 odstotkov. Izvajalci stanovanjske gradnje in investitorji so delovne organizacije, ki rešujejo vsa medsebojne odnose na osnovi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. So pa mnogi problemi pri pripravi zemljišč, pri urejanju lastninskih in drugih pravnih odnosov, pri gradnji komunalnih objektov in cest. V Sarajevu pa tudi mnogo govorijo o standardu stanovanj, kajti očitna je težnja po zmanjševanju stanovanjskega prostora in pretiranem varčevanju pri opremi stanovanj.
V zadnjih letih stanovanjska gradnja v Skopju stagnira, je dejal Dimitar Šešov, prav tako pa je slabo razvita tudi solidarnost. Prvi korak k izboljšanju je bil opravljen šele pred kratkim, ko so ustanovili sklad solidarnosti za stanovanjsko gradnjo.
Družbeni stanovanjski sklad je v Skopju zelo skromen, najemnine so visoke in potrebe po stanovanjih zelo velike. Manjka kar 14.000 stanovanj. Najbolj ogroženi pa so mladi
Vojvodinci so uspešno začeli: ob koncu predlanskega leta je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, hkrati pa se je združila vsa gradbena
operativa na območju Novega Sada. Po besedah Živana Iljina bodo v tem mestu do 1980. leta zgradili 16.250 stanovanj s poprečno stanovanjsko površino kakih 60 kvadratnih metrov. Sprejeli so tudi že enotne kriterije za delitev stanovanj v občini medtem ko bodo stanovanjske probleme samcev reševali z gradnjo garsonjer in enosobnih stanovanj. Sedanjo 6-odstotno stopnjo izločanja sredstev od bruto osebnih dohodkov želijo povečati na 8 odstotkov. Za stanovanjsko gradnjo pa načrtujejo tudi bančna, proračunska in osebna sredstva delavcev.
Čeprav veliko gradijo, pa je v Prištini) kot je dejal Nikola Vojvodič, še veliko stanovanjskih problemov. Ugotavljajo, da je 6-odstotni prispevek za stanovanjsko gradnjo premajhen. Trenutno manjka v Prištini 6500 stanovanj. Gradbena operativa je slabo organizirana in ima težave pri iskanju večjih lokacij. Najhujši pa so stanovanjska problemi tistih delavcev, ki imajo matične delovne organizacije zunaj pokrajine.
Marinko Bralič je dejal, da v Zagrebu gradijo stanovanja najdraže, najmanj učinkovito in zelo neracionalno. Dosedanjo prakso v stanovanjski gradnji je potrebno korenito spremeniti. Zato sedaj v okviru SIS spreminjajo odnose v stanovanjski politiki, hkrati pa tudi rešujejo komunalne probleme. Zagrebčani se zavzzemajo za gradnjo takšnih stanovanjskih sosesk, kjer bo možno pestro življenje. V teh prizadevanjih s0 seveda še na začetku in potrebno bo veliko naporov sindikata, da se dogovorjena politika in naloge tudi uresni-čijo.	,
Z. BOSNIČ—VUJADINOVIČ (,,RAD“, BEOGRAD)
ZAKONITE PRAVICE DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIKIH, SO POGOSTO OGROŽENE
Če nisi član sindikata...
v
Lani je bilo v Vojvodini pri zasebnikih zaposlenih več kot 15.000 delavcev. To so samo tisti, ki so prijavljeni na socialnem zavarovanju, skoraj toliko pa je še delavcev, ki nimajo sklenjenih pogodb in tako tudi ne zakonitih pravic. Za takšne razmere je kriva predvsem neorganiziranost, neaktivnos t in neodgovornost pristojnih občinskih organov. Ta primer je vreden posebne pozornosti tudi zato, ker gre za mlade ljudi. Čeprav se je sindikat zavzemal, da morajo vsi zaposleni pri zasebnikih podpisati kolektivne pogodbe, so to doslej storili le v dveh tretjinah vojvodinskih občin. Toda tudi tam, kjer so bile pogodbe podpisane, njihovo uresničevanje redko kontrolirajo. V nekaterih občinah obravnavajo problem docela formalistično, brez družbenopolitičnih razsežnosti, ki jih zasluži. Med najpomembnejšimi vprašanji v kolektivnih pogodbah je delavčev osebni dohodek. Novi predlog kolektivnih pogodb uvaja načela in način določanja višine dohodka, ki mora biti vsako leto usklajen z dohodkom delavca v združenem delu. Vendar so to uredili le v
14 občinah od 34 občin, v katerih so bile kolektivne pogodbe podpisane. Pogodbe zagotavljajo tudi regres za letni dopust, toda delavci ga niso dobivali, nekateri celo dopusta niso mogli izrabiti. Delovni čas zaposlenih v zasebnem sektorju je največkrat podaljšan na 10 do 12 ur. Tudi tradicionalnega odnosa do vajencev marsikje še niso spremenili, skrb za njihovo usposabljanje je zelo majhna, o kakšnem štipendiranju ni slišati Kaže, da so pri tem problemu odpovedali tako zveza socialistične mladine kot tudi druge družbenopolitične organizacije. Nobena skrivnost ni da starši vajenca plačujejo obrtniku, da bi ga izučil obrti Delavci, zaposleni pri zasebnikih, so največkrat osamljeni v boju za svoje pravice, ker mnogi niso člani sindikataVčlanjevanje največkrat preprečujejo delodajalci pa tudi različna pojmovanja delavcev o potrebnosti sindikalnega organiziranja. Doslej je bilo v Vojvodini ustanovljenih samo 19 osnovnih 'Sindikalnih organizacij, v katere je včlanjenih komaj polovica delavcev, zaposlenih pri zasebnikih.	v. O.
Zakaj »čudno« vedenje?
Piše: Azra Kristančič
V naši delovni organizaciji smo drug z drugim ljubeznivi in vljudni. Lepo se pozdravljamo - z besedami-ali pa si pokimamo. In vendar tistega pravega zadovoljstva v medosebnih odnosih ni!
Ugotovitev enega izmed nas nazorno kaže, kako zgolj formalna vljudnost v medsebojnih odnosih ne zaleže, kajti vsak med nami želi začutiti tisto, kar je značilno za slehernega, namreč, da je potreben. Ne glede na to, za katero življenjsko področje gre, vsi želimo, da nas drugi zaznajo, da nam dajo vedeti, da smo potrebni.
Nekako samo po sebi umevno se nam zdi, da otroci želijo našo pozor-
nost. Njihova vprašanja, njihovo dokazovanje, kaj vse znajo in zmorejo pa tudi sitnarjenje v bistvu izraža njihovo željo, da bi vzbudili našo pozornost. O tej potrebi odraslih pa kaj malo premišljujemo, kajti nekako se strinjamo z mnenjem, da želja po naklonjenosti in pozornosti drugih nekako ni za odrasle. Tako se pogosto zgodi, da to svojo željo in težnjo skrivamo. In vendar je za skladne medosebne odnose velikega pomena, da smo sposobni zaznati druge in da drugi zaznajo tudi nas - ter nam dajo vedeti, da smo potrebni. Kolikokrat v razgovorih ob kavi ugotavljamo, kako se kdo od naših delavcev nekam čudno vede. Prej smo pripravljeni reči, da se mu je „zme-
šaio“, kot pa poiskati vzroke njegovega vedenja prav v želji delavca, da bi ga drugi opazili, da bi vzbudil našo pozornost. Nekaj podobnega je, ko ugotavljamo, kako Janez sovraži Francija, ki Janeza sploh ne opazi. Namreč: koliko Janezov ali Mick je med nami, ki podobno reagirajo, ko ugotovijo, da nas sodelavec sploh ne pogleda, da ne kaže nobenega zanimanja za nas in nam s tem ne daje nujno potrebnega občutka, da smo potrebni. Sovražna čustva, ki se porodijo, pa kot vemo ustvarjajo neprijetno vzdušje v delovnem kolektivu, porajajo konflikte in odpore do sodelavcev, delovne organizacije in dela na sploh. Iz .mrzlega11 in sovražnega okolja pa vsak želi čimprej uiti!
KDAJ VEG KOT 30 DNI DOPUSTA?
Piše: Mija Lipužič
VPRAŠANJE; Bral sem, da imajo lahko delavci z daljšo delovno dobo pravico do več kot 30 dni letnega dopusta. Ker mi podjetje, kjer delam, te pravice ni priznalo, me zanima, ali sploh obstaja kakšno zakonsko določilo ali ne. Zanima me tudi, ali je dopustno, da sem imel v letu 1974 več delovnih dni dopusta kot v letu 1975.
K. V., Ljubljana
ODGOVOR: Ker prihaja pri tem vprašanju do napačnih razlag, navajam najprej 5. točko 32. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki pravi: „Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let
starosti ne dobe, oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starostne dobe, se lahko prizna letni dopust v trajanju več kot trideset, ne pa več kot šestintrideset delovnih dni.11
Besedo „lahko“ sem podčrtala, da bi poudarila, da je zakon dal možnost temeljnim organizacijam, da v svojih samoupravnih sporazumih uzakonijo to možnost, če torej delovna organizacija vnese to pravico v svoje akte, jo mora delavcem, ki navedene pogoje izpolnjujejo, tudi priznati Temeljna 'organizacija pa ni dolžna sprejeti navedenega določila v svoje akte. V takih primerih delavec ne more imeti dopusta v trajanju več kot trideset dni.
Glede krajšega dopusta v letu
X	kupon
O
PRAVNIK SVETUJE
1975, kot pa ste ga imeli v prejšnjem letu, domnevam, da gre za spremembo kriterijev, osnov oziroma meril po novem samoupravnem sporazumu. Pogosto so delavci v zmoti, ko menijo, da so prikrajšani pri določenem številu dni dopusta, saj mislijo, da proste sobote ne štejejo v dopust. Zato morda velja še enkrat pregledati določila samoupravnega sporazuma in izračunati izrabljene dni dopusta, upoštevaje pri tem tudi proste sobote. Če v tem primeru še vedno menite, da ste prikrajšani, lahko za neizrabljene dni (p° krivdi delovne organizacije) zahte-. vate odškodnino.
Venezuela po nacionalizaciji nafte
Kdaj bodo obljube uresničene?
Najbolj aktualno vprašanje je, če bodo s podržavljenjem največjega narodnega bogastva pridobljena sredstva res vplivala na hitrejše odpravljanje socialnih razlik v državi
»,Moja vlada ne bo dovoljena nobenih stranpoti pri izva-janju nove usmeritve ekonom-skega razvoja, kajti le na njeni osnovi bodo lahko vsi Venezuelci enakopravno sodelovali Pr> izkoriščanju bogastva, ki ga nvaijamo in tudi v delitvi narodnega dohodka."
To so bile besede predsednika Venezuele Andresa Peresa, k° so prvega januarja letos izobesili venezuelsko zastavo na Pročelje ene izmed nacionaliziranih ameriških petrolejskih družb. Te besede niso imele le simboličnega pomena, kajti bile s° tudi odgovor vsem tistim, ki ne zaupajo v predvidene poti razvoja Venezuele zdaj, ko je nacionalizirala svoje največje bogastvo.
Potrebno je poudariti, da večina Venezuelcev podpira nacionalizacijo naftne industrije, čeprav še ni povsem prepričana, da poteka na najboljši način. Tako na primer, čeprav so se ''Se tri sindikalne centrale opredelile za nacionalizacijo naftne industrije, med njimi obstajajo razlilce v pristopu k uresničitvi te rialoge.
STALIŠČA
SINDIKATOV
Levo usmerjeni CUTV — Združena centrala delavcev Venezuele — poudarja, da v vseh fazah podpira vlado. Toda ta s>ndikat je proti novemu zakonu o ustanavljanju mešanih družb na področju raziskovanja fn predelave nafte, kajti po nje-8°vem mišljenju s tem obstajajo nrožnosti za ponovno vmešavanje tujega kapitala v notranje zadeve. Prav tako tudi opozarja, d® zakon o odškodnini lastnikom nacionaliziranih družb omogoča ponovno plačilo ti-Id so doslej z izvozom ka-Phala in z ustvarjenimi dobički dobili že večkratno povrnjene investicije.
Drugačno stališče pa ima
f-TV—Konfederacija delavcev
Venezuele, ki je pod vplivom vlatlajoče stranke demokratične
akcije ter v glavnem podpira vladne akcije. Konfederacija je sicer z vlado sodelovala v vseh fazah priprave na nacionalizacijo, vendar pa ima še dodatne zahteve. Tako je generalni sekretar sindikata delavcev naftne in kemične industrije, enega izmed sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, v razgovoru s predsednikom republike vztrajal pri pravicah delavcev, da bodo zastopani v vseh telesih, kjer sprejemajo odločitve o politiki naftne industrije.
Tretja sindikalna centrala CODESA—Konfederacija avtonomnih sindikatov, ki je pod vplivom kršč ansko-socialistič-nih konceptov, pa vidi najboljšo pot za delavski razred v enotnosti sindikalnih central, ki bi združene lahko nudile zadosten odpor močnim tujim in multi-nacionalnim družbam.
Čeprav ima levica pripombe na uradno politiko, pa vlada ocenjuje, da je v tem trenutku najpomembnejša odločitev, kako porabiti z nacionalizacijo pridobljena sredstva. Predsednik Peres se zavzema, da bi kakih 10 milijard dolarjev letno vložili v industrializacijo in modernizacijo kmetijstva ter v razvoj deficitarnih panog gospodarstva, ki so bile doslej povsem odvisne od nafte.
DESNIČARSKI
ODPORI
Ko bodo predvideni ukrepi delovali, bo, kot ocenjujejo v vladi — ustavljena dosedanja koncentracija bogastva in hkrati omogočena prerazdelitev narodnega dohodka v korist rev nejših slojev in delovnih ljudi Vlada se, kot pravijo njeni predstavniki, zaveda odgovornosti in se zato mora v bodoče — še ostreje bojevati s tradicionalno oligarhijo in z novo buržoazijo. Te sicer vplivne sile se kajpak niso pripravljene odpovedati svojemu bogastvu in moči.
Odpori bogatih slojev so očitni predvsem pri ogorčenem
nasprotovanju, da bi drugače razdelili narodni dohodek. Zato tudi sindikati opozarjajo vlado, da je stališče delavskega razreda odvisno od njenih odločitev in potez. To velja tudi za ekonomski razvoj in politični mir v Venezueli. Očitno je, da je nacionalizacija nafte spodbudila upanja milijonov državljanov, ki pričakujejo velike spremembe — in to take, ki bodo v njihovo korist. Trenutno najvažnejša pa je omilitev socialnih razlik.
Zato je tudi razumljivo, da revna večina z nestrpnostjo pričakuje, kako se bodo uresničevale novoletne obljube predsednika Andresa Peresa.
V. VUGDELIČ
kdo je kdo
FIDEL CASTRO
prvi človek Kube
..Vsakemu Kubancu moramo zagotoviti spodobno življenje, kajti ljudstvo si želi več kot samo zamericve ministrov!" Te besede mladega odvetnika cidela Castra pred skoraj dvajsetimi leti ms'- zvenele le nestvarno, ampak celo utopično. Mnogi so imeli za utopičen tudi prvi resnejši znak odpora — napad Castra in tovarišev na Moncado, vojaško oporišče diktatorja Fulgencia Batista leta 1953. Še bolj nesmiseln se jim je zdel začetek oboroženega boja peščice gverilcev v Siera Maestri tri leta kasneje. Toda 1. januarja 1959 leta so Castrovi ,,barbadosi“ zmagoslavno vkorakah v Havano in takoj začeli bitko za novo družbenopolitično podobo otoka. Fidel Castro je najprej udaril po veleposestnikih, čeprav se je leta 1926 sam rodil najbogatejšemu veleposestniku v pokrajini Oriente. Nato so sledila leta boja za razvoj kmetijstva, šolstva in zdravstva. Začetek sedemdesetih let je že pokazal, da se je socialistična revolucija na Kubi trdno zasidrala. Vse kubansko ljudstvo je enotno stopilo v obrambo revolucije, ko sojo neposredno ogrozUe ZDA. Ob gospodarsko-politični blokadi se je Castro obrnil na SZ. Zahvaljujoč pomoči napredne svetovne javnosti, predvsem pa enotnosti kubanskega ljudstva, je revolucija ne le obstala, ampak se je tudi notranje utrdila. Castro in njegovi tovariši so se otresli še nekaterih revolucionarnih iluzij, odprli so deželo v svet in se pridružili
gibanju neuvrščenih. Prva socialistična država Latinske Amerike pa teži k novemu napredku: k izboljšanemu in realnemu gospodarstvu, k večji vlogi delavcev v proizvodnji. Časi strogo centralističnega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja so minili. Fidel Castro ni le izpolnil obljube, dane pred dvajsetimi leti, ampak želi še nekaj več: omogočiti najširšim ljudskim množicam, delavcem in kmetom, da odločajo o usodi otoka. Kubanska revolucija torej stopa v zrelo obdobje svojega razvoja.	BRANKO DOBRANIČ
ŠVEDSKA
ŽELIJO VISOKO ZAPOSLENOST
Švedski finančni minister Gunnar Streng je v parlamentu izjavil, da je glavni cilj švedske ekonomske politike v tem, da obdrži visoko stopnjo zaposlenosti tudi v letu 1976. Vlada ocenjuje, da se bo število nezaposlenih gibalo v približno enakih okvirih kot lani — med 1,5 % in 1,7 % od skupne razpoložljive delovne sile. Na Švedskem je bilo v začetku leta
4,059.000	zaposlenih od skupno 8,2 milijona Švedov in tujih delavcev.
Rast zaposlovanja je predvidena v glavnem v storitveni in drugih negospodarskih dejavnostih. Prednost bodo imeli mladi Švedi in polnoletni otroci tujih delavcev, ki prvič iščejo zaposlitev. Zaposlovanje novih delavcev iz tujine pa letos ni predvideno.	S. R.
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA
ODHAJAJO, KO SO NAJBOLJ POTREBNI
V	ZRN so začeli odpuščati naše socialne delavce. Plačuje jih nemški sindikat, del sredstev pa prispeva tudi naša država. Odpuščenih bo 34 socialnih delavcev, zaprtih pa 15 posvetovalnic, in sicer zaradi varčevanja, kot pravijo v nemških sindikatih.
Takšno razlago pa je težko sprejeti — toliko bolj, ker je ZRN javno sprejela obveznost, da bo lajšala položaj tujih delavcev.
V	ZRN je več kot 400.000
naših delavcev, več kot 200.000 članov njihovih družin, več kot
10.000	otrok. Vsem so bili socialni delavci v veliko pomoč. Njihova vloga je bila pomembna tudi pri razvoju več sto domovinskih klubov. Letno je v vsaki posvetovalnici iskalo nasvete in pomoč poprečno 3 do 5 tisoč delavcev.
Le majhno upanje je, da bodo pristojni organi ZRN upoštevali reakcijo naših delavcev zavoljo ukinitve posvetovalnic in našli pravo rešitev. V. O.
TA TEDEN V ŽARIŠČU

ZAHODNA SAHARA - Položaj v tej še do nedavnega španski koloniji se je v zadnjih dneh zelo zaostril in prišlo je celo do obsežnega oboroženega spopada med rednimi enotami Alžirije in Maroka. Sele po več takojšnjih posredovanjih nekaterih arabskih državnikov so boje ustavili in zdaj si prizadevajo najti ustrezno rešitev po diplomatski poti Maroko vztraja pri stališču, da Alžirija na ozemlju Zahodne Sahare nima več kaj iskati. Alžir-ci pa po drugi strani zatrjujejo, da do tega področja nimajo ozemeljskih zahtev, da pa za nomadsko prebivalstvo terjajo pravico do samoodločbe. Ob teh nasprotujočih si stališčih trenutna ustavitev neposrednih spopadov kaj malo obeta. Strasti so se razvnele in oživeli so tudi spomini na nekatere še neporavnane obmejne račune med Alžirijo in Marokom. Ob vsem tem pa nekateri maroški generali odkrito grozijo; prav zato bodo morali diplomati arabskih držav pohiteti s pomirjevalno akcijo, sicer se utegnejo spopadi ponovno razplamteti in tako ogroziti širši arabski prostor.
PARIZ — Komunistična partija Francije je nedvomno ena najmočnejših in v zadnjem času vse vplivnejših komunističnih partij na zahodu. Zato je tudi razumljivo izredno zanimanje ne le francoske, temveč tudi širše javnosti za 22. kongres francoskih komunistov. Pravzaprav so zanimanje vzbudile že ob Šime in učinkovite predkongresne pri-
prave. Pokazale so predvsem dvoje: francoski komunisti hočejo nasprotnikom izbiti dolgo let ponavljano tezo, da je KP Francije dogmatska in da je ubogljivi izvajalec ukazov enega samega središča mednarodnega odločanja. Kongres naj bi odločno potrdil tako (novo) samostojnejšo politično usmeritev, in to ne le pri sodelovanju z drugimi zahodnimi komunističnimi partijami, temveč še bolj v notranjepolitičnih bojih. Pri vsem tem pa je najvažnejša naloga približati se dejanskim problemom francoskega delavskega razreda. Zato francoski komunisti terjajo temeljito spremembo družbenoekonomske strukture dežele, saj sedanji monopolistično-kapitali-stični ustroj ne ponuja možnosti nadaljnjega razvoja. Dobro se zavedajo, da pot do omenjenih sprememb ne bo lahka. Zavedajo pa se tudi, da komunisti kljub svoji vplivnosti niso ,tako močni, da bi ..vizijo francoskega socializma" uresničili sami Nasprotno poudarjajo nujnost enotnega nastopa vseh naprednih sil, vse levice, ki edino lahko zagotovi demokratične in revolucionarne spremembe, ki bodo izraz potreb in želja vseh Francozov. Upoštevanje konkretnih družbenopolitičnih razmer, združevanje vseh naprednih sil in iskanje samostojnih poti nadaljnjega družbenogospodarskega razvoja dežele postaja torej temelj prihodnjega delovanja francoskih komunistov.
BRANKO DOBRANIČ
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
KAKŠNO LETNO POROČILO?
^'še: Leopold Pogačnik
Letno poročilo službe varstva pri delu je zelo pomemben var-n°stni dokument. Letno poročilo ne odraža samo ugotovitev o vPrašanjih in reševanju problemov v zvezi z varstvom, temveč nudi podobo pogledov in sposobnosti varnostne službe o načinih Qela in uveljavljanja na področju varstva pri delu.
Letna poročila delovnih organizacij so različno sestavljena.
Nekateri razvrščajo gradivo v letnih poročilih takole: pravna Reditev varstva pri delu, pregled nesreč in poškodb pri delu. teh-^čno varstvo, sredstva osebnega varstva, ugotovitve, sklepi in
Priporočila.
Drugi pa razvrščajo gradivo po varstvenih dejavnostih ter glede
pomembne zahteve nekaterih členov zakona. Pri tem si priza-aevajo dokazati, da so zahteve, kot jih določa zakon, že upošte-Vane v organizaciji varstva pri delu.
Težko je najti letna poročila varstva pri delu, ki bi razporejala ^bino v skladu s 7. in 8. členom pravilnika o osnovah za orga-
niziranje služb za varstvo pri delu ter strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu. Če združimo vse, kar naštevata 7. in 8. člen omenjenega pravilnika, gre za 12 do 20 področij strokovnih nalog, ki naj bi jih opravljala služba varstva pri delu. Gotovo bo najboljše tisto letno poročilo, ki bo temeljito prikazalo in ocenilo predloge za vse omenjene strokovne naloge.
Sestavljanje letnih poročil o delu služb varstva pri delu ne sme biti faktografsko naštevanje ugotovitev o stanju, dosežkih in o pomanjkljivostih varstva. Letno poročilo naj bo rezultat študija razmer, naporov za uveljavljanje varstva, prav tako pa mora biti sestavljeno na način, da bo organizacijam združenega dela dajalo skozi vse leto smernice za nadaljnje uveljavljanje in utrjevanje varstva pri delu. Zato naj letno poročilo obsega tudi obračun izdatkov za varstvo pri delu, predračun sredstev za uveljavljanje varstva v naslednjem letu, prikaz načinov delovanja pri posameznih nalogah, preiskovalne metode varnostne službe, podatke o tem, kje in do katerih stopenj je sistem varstva uveljavljen in kako ga je treba še vgrajevati v proizvodnjo in v poslovno politiko.
sprašujete Nagovarjamo
Gozdnim delavcem-sekačem je priznan beneficiran delovni staž, če 80 % delovnega časa delajo z motorno žago na delovnem mestu sekača. Med 9 merili, po katerih si sekači ,,nabiramo" teh 80 % časa, niso upoštevana vsa opravila, pri katerih brez motorne žage ne gre. Tako praktično nimamo možnosti, da bi tudi uveljavili pravico do štetja delovne dobe s povečanjem. Ali je sindikat kaj storil, da naša pravica ne bi ostala na papirju?	j r TRŽIČ
Dejansko gre za problem, s katerim se soočajo v vseh gozdnih gospodarstvih. Zato so vprašanje, ki ne zanima le vas, pred dnevi obravnavali na sestanku sindikalnih delavcev GLIN Nazarje in predstavnikov RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije. Najkrajši in za prizadete nedvomno zadovoljiv odgovor pa je: po stališču Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije se v 80 % efektivnega delovnega časa gozdnih delavcev-seka-čev štejejo tudi gojitvena dela in ročno spravilo lesa. Upoštevaje še ti merili so praktično zagotovljene vse možnosti, da tudi gozdni delavci-sekači lahko uveljavijo beneficirano delovno dobo.
TUDI V NOVI GORICI UGOTAVLJAJO, DA NIMAJO DOVOLJ KADROV
Novosti se bogato obrestujejo
Ob analizi lanskih sindikalnih športnih iger, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindi-. kalnem svetu Nova Gorica, so člani komisije ugotovili, da so se novosti, za katere so se odločili, dobro obrestovale. Od lanskega leta dalje tekmujejo namreč predstavniki delovnih organizacij po liga sistemu in, kar je prav tako pomembno, registrirani športniki ne smejo več tekmovati na športnih srečanjih, ki jih organizira občinski sindikalni svet.
,,Ko smo se odločili za liga sistem, smmo imeli pred očmi predvsem željo, da bi naša športna srečanja razpotegnili skozi vse leto, da bi bili ljudje aktivni vseh dvanajst mesecev na leto..nam razlaga Franc Polenčič, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici. „Danes ugotavljamo, da je naša odločitev rodila lepe sadove. Športna srečanja so bila tako rekoč na dnevnem redu, saj je bilo potrebno, denimo v malem nogometu, odigrati več kot 120 tekem, da smo prišli do najboljše ekipe. Tudi drugi ukrep, s katerim smo izključili iz naših iger vse registrirane športnike, je dosegel svoj namen. Medtem ko smo se morah posloviti od kakih sto do dvesto tekmovalcev, smo po drugi strani pritegnili toliko novih ljudi v vrste športnikov, da so postale naše igre veliko bolj množične v primeijavi z letom dni poprej.
delo ...“, nadaljuje Franc Polenčič. „Potrebna sredstva za športno dejavnost pravzaprav nikoli niso problem. Tudi igrišč nimamo tako malo in uporabljamo jih lahko večji del leta. Seveda pa nam še vedno primanjkuje zaprtih prostorov, saj imamo vse premalo telovadnic. Toda to ni bistveno. Pri delu in uresničevanju naših načrtov nas najbolj ovira dejstvo, da nimamo dovolj strokovno usposobljenih ljudi, ki bi organizirali rekreacijo zaposlenih. Dela je iz leta v leto več oziroma že to-
delavcev. Osnovno vodilo pri vseh akcijah bo „še večja mno-žičnost“, obenem pa si bo komisija prizadevala, da bi v letošnjem letu dobili na novogoriškem območju, nove organiza-toije športne rekreacije.
. ..Prizadevali si bomo, da bodo večje delovne organizacije, tiste s tisoč in več delavci, zaposlile ljudi, ki bodo ves svoj delovni čas posvetih oddihu za-' poslenih. Štorih bomo tudi vse, da se bo udeležilo tečajev za organizatorje rekreacije kar največ naših ljudi. To bo naša stal-
na naloga, saj smo spoznali, da aljr ‘
Franc Polenčič
K igram smo pritegnih mnoge delavce, ki so doslej stali ob
strani, ker se niso čutih kos registriranim športnikom. Igre so postale torej bolj množične, to pa je naš osnovni namen .. .“
KAKO DO
POTREBNIH KADROV?
Na novogoriškem območju ni več večje delovne organizacije, ki se ne bi z večjo ali manjšo ekipo udeleževala vseh športnih prireditev, ki jih organizirajo sindikati. Na tradicionalnih športnih igrah Primorske za moške so bili Novogoričani že štirikrat najboljši v skupni uvrstitvi, kar je ob močni konkurenci pomemben uspeh.
..Rezultate, ki jih beležimo na področju organizacije športne rekreacije, lahko v glavnem pripišemo veselju do aktivnega oddiha in ne nazadnje tudi razmeroma dobrim možnostim za
hko, da mu v mnogih primerih ob redni zaposlitvi in ob številnih vsakdanjih obveznostih nismo več kos. V občini imamo zelo močne delovne organizacije, pa ima le ena, Salonit Anhovo, poklicnega organizatorja rekreacije. Tudi na občinskem sindikalnem svetu bi potrebovali človeka, ki bi vse svoje sile posvetil prostemu času naših delovnih ljudi. Z dobro voljo se da sicer veliko napraviti, vsega pa ne, saj je obveznosti iz leta v leto več ...“ Zaradi pomanjkanja poklicnih organizatorjev športne rekreacije komisija pri občinskem sindikalnem svetu verjetno ne bi bila tako uspešna, če ne bi tesno sodelovala s klubi, pod-zvezami in seveda s temeljno te-lesnokultumo skupnostjo. V slogi je moč, pravijo v Novi Gorici, zato se tudi skupaj lotevajo najrazličnejših množičnih akcij, kot so TRIM tekmovanja, po smučinah IX. korpusa itd.
brez dela voljnih in strokovno usposobljenih ljudi v prihodnje ne moremo računati na večje uspehe ...“, je naš razgovor sklenil Franc Polenčič.
Seveda pa spisek nalog, ki si jih je zadala komisija za letošnje leto, s tem še zdaleč ni končan. Med drugim bo namreč komisija že v najkrajšem času analizirala vprašanja letnega oddiha zaposlenih, saj je prav na tem področju še veliko perečih vprašanj. Počitniške kapacitete so namreč slabo izkoriščene, po drugi strani pa je še vedno prevelik odstotek tistih, ki v času rednega letnega dopusta ostajajo doma.	" A. Ul.
Podelitev priznanj ob zaključku sindikalnih športnih iger občine Lenart
V LENARTU SO POPESTRILI PROGRAM SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER
Lovorika za učitelje
Kljub tradiciji še vedno nekoliko skromna udeležba
Tudi v letu 1975 je občinski sindikalni svet Lenart dokaj uspešno organiziral sindikalne športne igre. Predstavniki delovnih organizacij so tekmovali v
šahu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in v odbojki. Iger se je udeležilo 17 osnovnih organizacij sindikata oziroma 152 športnikov.
PESTER
PROGRAM DELA
Za letošnje leto si je zadal novogoriški občinski sindikalni svet obsežen program dela na področju oddiha in rekreacije
NEPROŽNOST
Že tretjič zapored so se iztekle zimske počitnice naših šolarjev brez snega in brez tistih zimskih radosti, ki se jih naši otroci vesele vse leto. Da pa bi šolarji od zime le nekaj imeli, se je republiški komite za vzgojo in izobraževanje odločil - ob koncu počitnic smo namreč le dobili snežno odejo - da smejo osnovne in srednje šole v Sloven i ji zavoljo ugodnih snežnih razmer podaljšati počitnice za skoraj teden dni
Nedvomno je bila odločitev omenjenega republiškega komiteja pametna Mnogi šolarji so namreč tako le dobili možnost za prijetno razvedrilo na snegu, ki se po dolgih mesecih sedenja v šoli in doma več kot prileže, da ne omenjamo tega, kako so prav naši najmlajši potrebni dobrega zraka sonca in zdravega razvedrila na planem
Vendar so šolske ustanove zelo različno sprejele ponujeno možnost. Nekatere se niso le odločile ,,za“, temveč so nemudoma poskrbele tudi za organizirano dejavnost na
snegu. Seveda je bilo potrebno premagati marsikatero težavo, toda vložen trud se je nedvomno dobro obrestoval
Kot rečeno, odločitve so bile zelo različne. Marsikje so se odločili, da začno z rednim poukom. Seveda je bilo to za učitelje še najbolj enostavno, tako je bilo pač planirano! Zakaj bi se ukvarjali s težavami in težavicami, če to ni potrebno?
Slednji so seveda pozabili, da so bili nekoč tudi sami otroci. Pozabili so tudi na to, da vsi tisti ki zahtevajo od naše mladine le učenje in nič drugega, slabo skrbijo za naše otroke.
Skratka, eni tako, drugi drugače. Nekateri v dobro otrok, drugi v svojo in seveda v škodo šolarjev. Nedvomno pa je škoda, da so šole v večini primerov še vedno tako zelo neprožne. Imajo namreč vso možnost, da same odločajo o tem, kdaj bodo zimske počitnice, vendar se je večinoma ne poslužujejo.
Čemu dodatne težave, ko jih je že tako več kot dovolj?!	Ul-
Prehodni pokal občinskeg3 sindikalnega sveta Lenart je osvojila organizacija sindikat3,, osnovne šole Voličina, ki je p° številu zaposlenih med najmanj širni delovnimi kolektivi v ob čini.
!

Kljub temu je dokazala, d3 lahko napravi s prizadevnostjo in voljo slehernega člana veliko, tudi na športnem področju.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikahieii svetu Lenart je že pripravil3 osnutek programa sindikalnih, športnih iger za letošnje leto. Razširila ga je z novimi disciplinarni, med drugim tudi s spomladanskim krosom.
Zmagovalci v posameznih športnih panogah:
Šah: 1. Osnovna šola Gradišče; namizni tenis: 1. Elektr° Lenart; streljanje z zračno ^ puško: 1. Osnovna šola Voli" ^ čina (tudi v ženski konkurenci SQ so bile najboljše predstavnic3 Sl osnovne šole Voličina); keglj3' jj.1 1. Alma Lenart; odbojka-

nje:	^uuv, u^j- m
1. SO Lenart.	i lis
JOŽEBARTA Ri te
»TTT« — TRIM test na ljubljanski TV
Športna redakcija televizije Ljubljana pripravlja novo rekreacijsko oddajo „TTT“ ah televizijski trim test. K sodelovanju vabi vse, ki bi se radi ukvarjali z rekreacijo in dvignili svoje telesne sposobnosti. Edini pogoj je, da bodo letos stari najmanj 35 let. Prijavijo se lahko moški in ženske in sicer na naslov: Športna redakcija televizije, Ljubljana — 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 17 — za oddajo „TTT“. Vsem prijav-Ijencembo športna redakcija naknadno sporočila dan in uro oddaje, da bi lahko pravočasno prišli na snemanje. Sodelujoči bodo prejeli nagrade.
LJUBLJANA
športno društvo, ki je pred nedavnim na svojem občnem zboru pregledalo prehojeno pot.
V minulih dveh letih so v Kolinski delovale balinara, kegljaška, nogometna, namiznoteniška, smučarska, strelska, teniška ih šahovska sekcija. V letošnjem letu pa nameravajo delavci ustanoviti še planinsko sekcijo.
S pomočjo dotacije za rekreacijo so želeli v Kolinski vključiti v posamezne sekcije čim več članov kolektiva. Sedaj štejejo vrste športnikov že 350 ljudi, letos pa se bodo še pomnožile.
ŽALEC
Igre kmetov in obrtnikov
Občinski sindikalni svet Žalec oziroma komisija za šport in rekreacijo bo v sodelovanju z
TTKS Žalec letos prvič prip13' vila športne igre obrtnikov 111 kmetov. Igre naj bi potekal®J naslednjih športnih panogah; malem nogometu, namizneh1 tenisu, kegljanju, streljanj11' šahu in smučanja
Posebna komisija je že prl‘ pravila program iger.	„
T. TAVČAK
pr
vc
az
Šč
šč
je
in
bc
9'
ki
te
de
ta
vs
Uspešni strelci

Rekreacija v HP Kolinski
Športna rekreacija si počasi.
vendar vztrajno utira pot tudi ’
HP Kolinski, Pred dvema letoma so tu ustanovili rekreacijsko
Na občnem zboru so sprejeli smernice za nadaljnje delo rekreacijskega športnega društva. Posebno pozornost bodo posvetili tudi temeljnima organizacijama združenega dela v Slovenjem Gradcu in Mirni, saj doslej sodelovanje na športnem področju ni bilo ravno vzorno.
MIRKO PLAZNIK
Strelska družina Color Medvode deluje že sedmo leto in šteje med najuspešnejše v občini Ljubljana-Šiška. V svojih vrstah ima 55 članov, od katerih jih šest goji streljanje na glinaste golobe. Uspešno delo in sodelovanje na tekmovanjih omogoča družini sindikalna organizacija Color, občinska strelska zveza pa pomaga z opremo. Strelci se redno udeležujejo vseh pomembnejših tekmovanj v občinskem ter mestnem merilu in so dosegli že več pomembnih uspehov. F. R.
SIS tudi za oddih in rekreacijo
Deset ustanoviteljev letovišča Radosav T adič na Hvaru je že podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo. Ustanovitelji so organizacije zdmženega dela iz Beograda, Zagreba in Čačka. Na Hrvaškem so ustano-vili take skupnosti v približno 20 občinah, vanje pa so vključili že približno pol milijona zaposlenih. V BiH
ustanavljajo občinske in regionalne samoupravne interesne skupnosti v Banjaluki, Kladnju in tinski regiji. V Srbiji so poleg beograjske skupnosti za oddih in rekreacijo ustanovih še skupnosti v Leskovcu, Pirotu, Kuršumliji, Kraljevu, Nišu in regionalno skupnost za Ti; moško krajino. V Vojvodini pa so takšne skupnosti ustanovili v Subotici, Senti, Šidu, Vršcu in Pančevu.
sti
oč
isk i zu 0f r« (T so lit: Ri zv, Pr o 0( ek na ka
; Pt zu
GHjii
£ zgodovine delavskega gibanja
5iLAVSKO GIBANJE IN SOCIALIZEM
(V.)
V času ljudske fronte in na pragu druge vojne
Komunistična internacionala je izdelala za vse svoje stranke taktiko er>otne fronte vsega delavstva v nastopanju proti kapitalu...
IJanko Prunk
delavsko GIBANJE IN
POLITIKA KOMINTERNE
Po razcepu se je delavsko ©banje v Evropi razvijalo v Veh smereh. Zanj so bili bolj Jj^ilni politični in idejni spo-Padi, kot pa sodelovanje. To ga h Ze^?. slabilo v njegovih priza-evanjih za socializem. Socialno ^mokratske stranke, organi-^rane v obnovljeni II. inter-Tjcionali, so se hitro sprijaznile, f3 je zamujena priložnost za socialistično revolucijo. V ^tstvu njihova vodstva tudi v asu revolucionarnega vzpona s so želela revolucije. l)smerile se v daljši proces boja za realizem z vsakodnevnimi "kitičnimi gospodarskimi
trdsno usmeriti na daljS čas. Pri delavcih po Evropi je bilo potrebno počasi znova vzbuditi vero v revolucijo. Večina delavstva je pripadala socialni demokraciji, ki pa v to ni verovala.
Tako je komunistična internacionala 1922. leta za vse svoje stranke izdelala taktiko enotne fronte vsega delavstva v njegovem nastopanju proti kapitalu — to je sodelovanju komunistov in socialdemokratskega delavstva v boju za neposredno obrambo in napredek materialnega položaja delavstva. Komunisti in socialni demokrati so še naprej ohranili vsak svojo organizacijo in ideološka stališča ter zanje tudi agitirali, kar pa zadeva vsakdanji sindikalni boj, naj bi nastopali skupaj. Žal ta enotna fronta, ki bi lahko rodila velike dosežke, ni nikoli polno zaživela v nobeni evropski državi, in to zavoljo ideolo-
anski delavci so spontano organizirali milico v obrambo republike
pl3'
, ifl lev iah; leu1 njbi
pri-1
:AR
formami. Zelo odločno so poklanjale oktobrsko revolucijo družbo, kakršna je z njo ^astala v sovjetski Rusiji. Bile ° pripravljene sodelovati v adah levo demokratične uržoazije, misleč s tem okre-p'ti svoj položaj.
Y evropskih državah so ocialni demokrati do zmage Z*®113 v Nemčiji občasno '■klelovali v vladah (Nemčija, Kandinavija, Avstrija, Češka, .e!eja, Velika Britanija). Toda JOmova udeležba v vladah ni lj °§Ja usmeriti evropske kapita-bčne družbe v socializem. es so si delavci pridobili neka-re socialne pravice, a še te P^sem s stavkami, ki so jih Jrii sindikati. Toda buržo-Ščnikakor ni hotela popu-» atl_> ni se hotela odreči nara-ieh?JU svojih profitov. Dokler j bila gospodarska konjunktura . ..^ se profiti večali kljub - delavskim mezdam, je
ške in politične nepomirljivosti med komunisti in socialnimi demokrati in zaradi nesjretne politike komin-terne.
FAŠIZEM
JE TAKOJ PREPOVEDAL DELAVSKO GIBANJE
V letih 1927/28 je prišlo v politiki kominterne do preobrata, ki je bil v veliki meri pogojen s spremembo v sovjetski notranji politiki. V Sovjetski zvezi se je namreč v tem času posrečilo Stalinu politično obračunati z konkurenti in z njihovimi idejami. Stalin se je odločil za centralistični birokratski koncept, za pospešeno industrializacijo, ki naj jo plačajo kmetje (odtod prisilna kolektivizacija kmetijstva). Na drugi strani so vodilni gospodarski teoretiki kominterne (Varga) napovedali veliko gospodarsko in družbeno krizo v svetu, ki bo povzročila pro-_ so znova
b k° pa je prišla gospodama pad kapitalizma. Zato Ariz.a’ ie buržoazna v neka- p^dlag^1
komunističnim
J
a'i£EHS —
akoj p0 prihodu na oblast zatrl ^ko delavsko gibanje.
ENOTNA fronta NI ZAŽIVELA
Ir
Stic M n'	č° evropske sociali-
^ ne revolucije (to je postalo s,« ,° v začetku leta 1921) sta iskat- kenin iu boljševjška stranka '	1 uovo strategijo v notranji in
0DU.nJ' Politiki sovjetske Rusije, jev ,Scefja le bila strategija svetovne Njeni zagovorniki so Vi- ~ Permanentna revolucija) litj-Postopoma izključeni iz po-Ku ...eea dogajanja. V sovjetski ZV^1. l°d 1922. leta Sovjetska pri,, : .so začeli govoriti o obrambi
0	j, bltev socialistične revolucije in Od ®r(‘Yni' socializma v eni deželi, ekon leta 50 začeli z novajo
1	nomrčesiajo politiko (NEP), ki
kanit!.-°Vjetski ^ezi, obkoljeni od prež^!StlCnih *žav- omogočila 1 zunan- * 'n razvijati socializem. V J1 politiki pa se je bilo po-
narno taktiko, ki naj bi pripeljala do revolucionarnega prevzema oblasti. Komunisti so šli tako daleč, da niti na sindikalnem področju niso več hoteli sodelovati s socialdemokrati.
Vse to je imelo usodne posledice za delavsko gibanje in za splošen družbeni razvoj v Evropi. Gospodarska kriza je res izbruhnila in zaostrila družbenopolitične razmere, toda nezavedne ljudske množice so se v Nemčiji bolj usmerjale v fašistično stranko, kot pa v komunistično. Fašizem se je povezal z velekapitalom. Postal je odločilna politična sila, razcepljeno delavsko gibanje pa mu ni moglo nuditi resnejšega odpora.1 Fašizem je takoj, ko je prišel na oblast, prepovedal delavske stranke. Poleg Nemčije je
fašizem malo drugačnega tipa zmagal 1934. leta tudi v Avstriji in na Madžarskem, v Franciji in v Španiji pa je bilo čutiti veliko dejavnost fašističnih organizacij in njihovo vse večjo krepitev.
SKUPNA
LJUDSKA FRONTA
Vse izkušnje s fašizmom, ki se je razobličil kot največji sovražnik delavskega gibanja, demokracije in tudi Sovjetske zveze, so prisilile kominterno, da je sprejela novo taktiko za mednarodno komunistično gibanje. Na VII. kongresu kominterne julija 1935. leta je Dimitrov v obSrnem referatu razčlenil pojav fašizma in poudaril, da je neposredna naloga revolucionarnega delavskega gibanja boj proti fašizmu. V tem boju se morajo komunistične stranke povezati z vsemi demokratičnimi silami v skupno ljudsko fronto. Komunistične stranke naj za sedaj odložijo boj za revolucionarno socialistično preobrazbo kapitalistične družbe in se zavzemajo za neposredno aktualno nalogo, obrambo demokratičnih svoboščin v meščanski družbi. Bistvo ljudske fronte mora biti delavska enotnost. Zato so komunisti opustili svojo prejšnjo tezo o socialdemokraciji kot dvojčku fašizma in se zavzeli za najtesnejše sodelovanje s socialnimi demokrati.
Kominterna je taktiko ljudske fronte sprejela na osnovi pozitivnih izkušenj, ki so se rodile v Franciji 1934. leta. Tu je v začetku leta 1934 grozilo, da bodo oborožene fašistične organizacije prevzele oblast. Francoski komunisti in socialisti so se v trenutku največje fašistične nevarnosti sporazumeli za skupen nastop, kar je rešilo francosko demokracijo.
Potrebno je bilo torej še polno leto, da so v kominteini in v Sovjetski zvezi zmagali razlogi za sprejetje nove politike. Kolikor nam je danes znano, so bili pri tej odločitvi odločilni zunanjepolitični interesi Sovjetske zveze, ki si je pred pretečo nevarnostjo nemške nacistične agresije skušala poiskati zaveznika v zahodnoevropskih demokracijah in v socialdemokratskem delavskem gibanju.
PROPAD ZARADI NEENOTNOSTI
Na osnovi teh novih komin-temskih smernic se je spremenila politika komunističnih strank v Evropi. V več državah je nastalo močno ljudsko frontno povezovanje. Ljudska fronta je nastajala od spodaj navzgor, torej na terenu in tudi v vrhovih — posamezna vodstva političnih strank so sklepala sporazume. Najpomembnejši ljudski fronti sta nastali v Franciji in Španiji. Leta 1936 sta obe celo zmagali na volitvah in prevzeli vlado. Kakor hitro pa sta bili na vladi, je prišlo med posameznimi Ijudskofront-nimi strankami do nesoglasij glede nadaljnje gospodarske in dmžbene politike. Vlade so sicer izvedle nekaj važnih socialnih ukrepov, toda zaradi odpora kapitala in svoje neenotnosti so propadle.
V Franciji je ljudska fronta razpadla 1938. leta, v Španiji pa je ljudskofrontno republiško vlado zrušila februarja 1939. leta desničarska vojaška klika, ki se je leta 1936 povezala s fašističnimi organizacijami in drugo reakcijo ter začela državljansko vojno. Fašistično Španijo sta vojaško najodločneje podprli fašistična Italija in Nemčija, republikanska Španija pa je dobila le omejeno pomoč od SZ, pomagale pa so ji tudi internacionalne brigade proti-fašistov s komunisti na čelu.
7. februar 1976
stran
O o j
NOVATORJI
Tovariši, smo pred pomembno nalogo: iz sira moramo narediti mleko...!
Karikatura: A. Novak
Moje malverzacije naj vas nič ne skrbe, ker so moja poslovna skrivnost !
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 12. 2. 1976 na naslov: Č2P Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
09	Watas.inw W>LAftOKA-‘ ClONIZMA	PEOAvUST AboLElMI INGfcLft	-K5TB- ZA IOToRIZIRA- 1E GOSTE.	WADN\IA dkkšian- kevere	LUZAR	SBTo vm Ci-)! -TR60- MISKJMIVINI	LorASAMO-tAmov V sRlUf««: UI&IRA)	SNo, S ZM6R.0 netimo	IATERI7A	Br'		
PoVEt)NlK												
dvig, TCMPEKATufcE												
vestft IWE UA SRtCO					Primorska JED-moL z 2£L]EM							
ŽO&je«, 'I03NE					OSJE GriEZ^O					TRAVIC SALEŠUJ	▼	
					NRAVI, 2NACA0					ČEDNOSTMI ft)L0C-i		
URADNO SPoRb&U) (nPROTEKMi)							Obvodna žival					
OSEfeNI lAIMEU.			asTAtiz MESlEttV toTMDU			nastala Pasti	AM .TUM Sto ZVEZDNIK. rod v.mcse-cu tevt«,’]					
KESTOtSl NADoNU, laomMi«							SREDIŠČE. OSOMUA	SS-ADb. MATERIAL \\10 7AV0R.UIK				
?nčA SBIEfUolU MORI 3				TRivadniIU NElKDANjfSP					00NA Chaplin otdK			VVlSTAS NEO- FAŠIZMft
NEKDANJI SUSIU vladar.				zeiA iv; MESTO mA SLOVAŠKEM	STRAH							
PERZIJA					NO&El			TEPČEK, NEUMMtl				
					vekanje, tMkiANIe			nem. kipar				
■PLESEN^ WAPM)/\ VINŠVjO						KU&AHSKJ V0->TČL] (TipEL) .ZELENI VOLK						
N1K0LA1 NIKOLAJEVIČ			CELJSKA foVMOJA <0NFfKO1E mvitB						ORAČ | Zmoto*-LE C.	EDV/ARt) toRSTER. IZBRDNA DRutEA		
iND.MESToV STO&RElU JENiStJ V msiBiROl							STISKAL' blldR KoeiTrJiK					
Peiro« SAVE TRI MEDVODAH					TURČI7A N^PNBISf Perje ?<*> KRoMNSajE			MOSR.O IME				
?ot>				&ARVA IGR. KART				trbcnice				
				DRAfaO TRlBR				M1LRN Govekar				
KAJAMA IZNOb-ŽA sisjtun*;							OUSolL folj TIKD-Eo) DlRecML INST.TAME tbLlTINCnflh	- 1				
IME ANSL.TISH taCEGuusr (KRIMINALKE	1						AMBKSTm tilmsAj IGRALEC. (carR);-.					
Z'
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
STRAŽNIK, TRAVIATA, REMOR-KER, IVAN, ORA, NIZ, SVAT, JK, ARA, WATERLOO, ANT, LI, MASA, AKOV, AZIL, KRI, ANAPA, MINARET, RB, DETONATOR, RT, ŽT, WI, ASESOR, ARP, TB, TUZI, MORO, ASTARTA, INES, LAK, CIN, JOŽA, COP, SITO, AMARE-NA, ONON
\_______________________________
Izžrebani reševalci: 1. nagrada, 200 din: Vasja Podkrižnik, Zagrad a h., 62310 Slov. Bistrica; 2. nagrada, 150 din: Roman Šoper, Paderšičeva 23, 68000 Novo mesto; 3. nagrada, 100 din: Vinko Koleta, Vodnikova 34/a, 61000 Ljubljana
'■ ■: w•:■m- :	.••	;.
1111111*
If ati ^di
.•.•.•.•.v:;::::::-:::-:::::::::::.:::.::.:.:.:.:.:.
Kruh je, kot pravijo, in to drži, edina hrana, ki se je človek ne preobje. Vsak dan je na mizi in vsak dan si ga spet želimo — svežega, dobrega. Vendar skoraj nikoli z njim nismo zadovoljni. Zdaj je predrag, drugič povsem poide, včasih je prestar. Proizvajalci trdijo, da pečejo kruh z izgubo. Ugotavlja o tudi, da ga v Slovenci več ton dnevno zmečemo v smeti.
Toda pustimo ta in še številna druga dejstva in probleme, povezane s kruhom. Poglejmo raje v eno od pekarn in prisluhnimo tistim delavcem, ki skrbijo za naš „vsakdanji kruh“.
Obiskali smo pekarno v Kranju, ki je TOZD ljubljanskega Žita. Novo, dokaj sodobno pekarno so v Kranju zgradili leta 1961, potem pa ukinili prgšnjih 12 peči, raztresenih po celotni kranjski občini. Že leta 1968 so, to je leto po tem, ko so se združili z Žitom, začeli z rekonstrukcijo. Postavili so novo ifiešalnico in parne peči nadomestili z novimi. Sedaj spečejo v dveh izmenah z 80 zaposlenimi delavci dnevno 12 ton kruha in do 30 tisoč

IIISlBlPiMillilSililiniP1
žemelj, prav tako pa še manjše količine drugega peciva.
Za prihodnje leto pa, seveda odvisno od sredstev, načrtujejo povečanje zmogljivosti in predvsem modernizacijo.
Pekarno v Kranju pa smo obiskali tudi zato, ker je ena tistih, ki ne spoštuje pred leti podpisanega samoupravnega sporazuma o razporeditvi delovnega časa. Po tem sporazumu so se vsa pekovska podjetja obvezala ukiniti nočno delo.
V kranjski pekarni so se sporazuma držali le leto dni, potem pa so vnovič uvedli nočno izmeno. Zakaj?
Jože GAŠPERŠIČ, direktor TOZD: pritisku potrošnikov in posebno trgovine smo se morali ukloniti. Še posebej,ker se tudi nekateri drugi že pred nami niso držali sporazuma?1
Viktor KRIŽAJ — predpeč-nik: ,Res, da ponoči zaslužim nekaj več, vendar te tako delo izčrpava, posebej še pri nas, ko delamo pri nenormalno visokih temperaturah. Ja, ja, tisto leto je bilo za nas lepo, samo bojim se, da bomo težko spet dosegli, da bi delali le podnevi."
Marija VILFAN, tehnolog, vodja proizvodnje:	„Sem
odločno proti nočnemu delu, ker iz prakse vem, kaj to pomeni. Tudi sama moram včasih ponoči v obrat. Pri nas delajo ponoči le moški, prve ženske pridejo ob treh zjutraj. Za odpravo nočnega dela bi bila potrebna širša akcija. Tudi potrošniki in trgovina bi morali vsq malo razumeti naše delo.“
Milanko DJUKIČ, pek, sicer predsednik osnovne organizacije sindikata kranjske pekarne: ,,Ža ukinitev nočnega dela se borimo že 18 let. Delavci so ponoči fizično utrujeni in raztreseni. Storilnost je zato manjša.
Za ponovno uvedbo nočnega dela so nas prepričali s tem, da je pač nujen boj za tržišče in boljše izkoriščanje kapacitet. Ko smo. pri nas ukinili nočno delo, so začeli iz tržiške pekarne, kjer tega niso storili, pošiljati kruh na naše področje. Res da to niso bile velike količine, toda potrošniki oziroma trgovine so dobili zjutraj še topel in svež kruh. Morda ne toliko zaradi konkurence oziroma tistih količin kruha, ki
so ga Tržičani prodali pri nas, ampak zaradi argumenta, ki so ga dobili trgovci, smo morali tudi mi popustiti. Najbolj neveijetno oziroma kritike vredno pa je, da je tržiška pekama prav tako TOZD Žita. Gre za konkurenco znotraj podjetja! To pa po moje negativno vpliva na zdrave odnose v kombinatu."
In republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije? Komisija o izvajanju samoupravnega sporazuma o razporeditvi delovnega časa v pekarnah je ugotovila, da tega sporazuma ne spoštujejo žhdlski kombinat Žito, ,R.ruh“ Koper ter Mlinotest Ajdovščina. S takimi kršitvami se komise a seveda ne strinja, ker za to po njenem mnenju ni nikakršnih utemeljenih razlogov.
O kršitvah samoupravnega sporazuma bodo razpravljali tudi na prvi seji republiškega odbora tega sindikata in prepričani smo, da bo sindikat te kršitve obsodil in se poslužil sankcij, ki jih predvideva sporazum.	A. AGNIC

Kmalu bodo dobili še eno tako peč za peko »domačega« kruha in pekovskega peciva

Anica Djukič- prešteje vsak dan do 30.000 žemelj, ki po traku prihaja)0 iz peči
m}
še kako pomembno je za kvalite- Žemlje oblikujejo največ roča0' to kruha, kako in kaj zamesijo	le za končno obliko imajo stroj
V pekarni je kaditi strogo prepovedano! Za tiste najbolj strastne P* imajo ločen kotiček
Z'
Sto dinarjev za dobre (šoferske) živce
Tovariš Živec se je kar na lepem zatrdno odločil, da bo delal šoferski izpit. No, tako čisto na lepem pa spet ne, kajti včerajšnja vožnja z mestnim avtobusom, ko se je spet peljal iz službe domov, je v dobršni meri pripomogla k temu sklepu. Tokrat se je dokončno naveličal vožnje, stoječ na eni nogi v prepolnem avtobusu, medtem ko se šofer neizmerno zabava, ko sunkovito pritiska na zavoro. Vedno huje je tudi občutil željo, da bi stopil do njega in mu kaj naredil. Pa tudi s srcem je imel težave zaradi te vsakodnevne zatajevane želje. Pritrgal si bo tistih dvajset tisočakov in kupil starega fička, samo...
Najprej je stopO v zdravstveni dom po potrdilo, če je zdravstveno sploh sposoben za take reči Lasje so mu stopili pokonci, ko je v čakalnici zagledal tohko ljudi kot na kakšni — no, sicer res bolj slabi — nogometni tekmi. Kazalec na stenski uri se je pomikal proti drugi in ko je
hitro izračunal, kdaj bo prišel na vrsto, je spet začutil tisto zoprno bolečino okrog srca. Najprej je vplačal stodinarski bankovec, da se je sploh lahko postavil v vrsto, ki ni bila-vrsta, ampak konglomerat teles, ki so se lepila drugo k drugemu.
Skrbela ga je natančna preiskava, ki se mu je obetala. Kaj, če ga izda njegovo srce, pa živci in ...? Vztrajal je. Po dveh urah, ko se še milimeter ni premaknil bliže k vratom, ki pa so kljub temu vsake pol ure požrla nekaj ,,žrtev", je v sebi začutil nekaj takega, kot je na primer aktivirana bomba. Da bi se malo razvedril, je tovarišici v krznenem plašču, ki se je z vso težo naslanjala na njegove prsi, pričel puliti zlato ijave kocine iz nekdanje lisice.
In ko so minile štiri ure, se mu je pomračil um. Verjetno podoben občutek, ki še te poloti, preden te vrže božjast, je razmišljal. Tudi drugi
so postajah vse bolj „nemirni“; pričeli so kričati drug na drugega, se zmerjati in sploh so se vedli kot stari šoferji.
„Ti, tam, v karirastem plašču! Ti ja!" se je nekdo drl na čisto zunanji strani kroga.
Tovariš Živec se je obrnil, kajti njegov plašč je bil nedvomno karirast.
„Bil sem pred teboj tu, zato ti rečem, da bom tudi prej na vrsti, sicer..."
Na obrazu tovariša Živca je zaigrala mavrica.
,,Pojdi nazaj, ti rečem," je grozeče kričal tisti od zadaj in si že vihal rokave.
Tedaj pa je tovariš Živec stisnil odgovor skozi zobe: „Ko bom imel izpit, te bom povozil!"
Tisti zadaj se je živčno zarežal: ,,K izpitu te sploh spustih ne bodo, ker si škilast!"
Ta baraba je pritisnila res na pravi živec tovariša Živca. Prizadeto se je potuhnil in preklinjal v brado.
Vseh tegob je bil rešen, ko je še s tremi drugimi kot zamašek in brez dveh gumbov na karirastem plašču priletel pred zdravnika. Ura je odbila natanko šest. Pa kaj bi to! Pričel se je slačiti, pa gaje zdravnik ustavil.
„Zavihajte rokav. Pritisk v redu. Poglejte I levo, pa desno...“ Nato gaje lopnil po kolenu, da mu je noga poskočila naprej. „Ste morda živčni? ‘ ga je strogo premeril.
,,Ne, ne, sploh ne!“ je zapiskal in se že pet' najstič uščipnil v bedro. Nato je malo bral abecedo, poslušal, kaj zdravnik šepeta na drugj strani sobe, povedal, kako zdravi so bili njegovi i predniki in sploh vsa žlahta, stal na eni nogi, kat je bila zanj prava malenkost in — konec. Pet minut pa je bil zunaj. Nekaj dni in dobil je zdravniško spričevalo. SPOSOBEN je pisalo.
,,Kakšen pa!" se je zarežal v,brado tovariš Živec.	JELKA BOŽIČ
Delavska enotnost, glasilo zveze sindikatov Slovenije, izdaja ČZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novbmbra1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
KUUbLJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA. IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročuj je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gol0 ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.