NEVARNOST FINLANDIZACIJE EVROPE
FRANCIJA OPOZARJA
V zvezi s pripravami na vse-evrop-sko varnostno konferenco, ki naj bi se sestala v pryi četrtini prihodnjega leta in na kateri Sovjeti nameravajo konsolidirati svoj komunistični blok v Srednji in Vzhodni Evropi, so v Parizu oo-javili, da bo Francija bojkotirala razgovore o skrčenju vojaštva v Evropi med NATO in Varšavskim paktom.
Francija namerava uporabiti ves -svoj vpliv, da bi preprečila umik ameriških vojaških oddelkov iz Zahodne Evrope, dokler le-ta ne bo sposobna sama sebe braniti, morda pod zaščito fran-cosko-britanskega atomskega sodelovanja.
Francija svoj napovedani bojkot razgovorov, ki naj bi se začeli takoj po novem letu, zagovarja s trditvijo, da bo kakršen koli umik ameriških vojaških oddelkov iž Zahodne Evrope nujno o-slabil obrambno moč evropske celine. Na vseh nadaljnjih konferencah in razgovorih, ki bi morda sledili, bi bil položaj Zahodne svobodne Evrope nujno oslabljen nasproti do zob oboroženi ZSSR in njenim satelitom v Srednji in Vzhodni Evropi.
Francija opozarja, da bi se po dogovoru o obojestranskem skrčenju števila vojaških oddelkov sovjetske čete umaknile samo 250 kilometrov na vzhod za sovjetsko mejo, medtem ko bi se severnoameriške čete morale umakniti čez Atlantski ocean v ZDA.
»To je jedro tega problema,“ je izjavil govornik francoske vlade.
ZDA imajo v Zahodni Evropi približno 300.000 mož iz vseh treh vrst vojske, prav toliko ima svojega vojaštva ZSSR v svojih evropskih satelitih Francija ima v Zahodni Nemčiji ok.
O OBISKIH IN O POMANJKANJU STRPNOSTI
(Nad. s 1 str.)
Ne bodo lepšega življenja v naši slovenski skupnosti ustvarjali tisti, ki le udarjajo in mislijo, da je le njih pot prava. V zgodovini je imel slovenski narod mnogo vodnikov in mnogo poti in mnogo načrtov. Narod je poslušal in precenjal in kot celota šel po tisti poti, ki jo je spoznal za najboljšo. Tako. vedno bo, zakaj narod je živa stvar, in vsak, ki nekoga hoče prisiliti za svojo pot tako, da brez odgovornosti mlati po tistem, ki slika drugo pot, ga je zgrešil dvakrat.
Kdor v načrtih drugega vidi Samo slabe namene, kdor drugega ne zna in noče poslušati, niti mu noče prisluhniti, naj ne skuša voditi. Taka pot pelje samo v razsulo skupnosti. Znamenj za to imamo že več kot dovolj. Ni nam treba še novih.“ V
62.000	vojakov, po dogovoru med Bonnom in Parizom.
Francoski predsednik Pompidou je leta 1971 javno pozval ZDA, naj v Zahodni Evropi obdržijo zadostno število svojega vojaštva, da se ohrani v Zahodni Evropi ravnotežje vojaških sil vse dotlej, dokler svobodni evropski kontinent ne bo sposoben lastne obrambe.
O tem problemu se je Pompidou tudi razgovarjal z ameriškim predsednikom N!ixonom °b priliki svojega zadnjega obiska v Washingtonu letošnjega julija.
Francija ugotavlja, da bi umik ameriškega vojaštva iz Zahodne Nemčije povzročil „nevtralizem" v srednji Evropi, se pravi neke vrste „finlandizacijo Evrope“, kar bi koristilo samo Moskvi,
Norveška proti, Danska za vstop v SET
PRESENEČENJE V OBEH DRŽAVAH
Ves svobodni svet, predvsem pa Zahodno Evropo, je neprijetno presenetila odločitev Norvežanov, da so glasovali proti včlanjenju Norveške v Skupni evropski trg.
V Zahodni Evropi so izrazili obžalovanje, toda takoj dodali, da ostajajo Norveški vrata odprta, kadar koli bo to hotela.
Ker je norveško gospodarstvo v primeri z zahodnoevropskim enostavno, zaradi norveške odklonitve Skupni evropski trg zaradi negativnega koraka norveških volilcev ni resno prizadet. Ona zovalce je takoj po objavljenem rezultatu najbolj zanimalo, kako bo norveški korak vplival na Dance, ki so se odločili glasovati za ali proti včlanjenju Danske v SET v torek, 3. t. m. Opazovalci so izjavljali, da tudi z danskim odklonilnim glasom Skupni evropski rrg ne bi imel večjih tehničnih problemov za nadaljnje vodenje zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Spremembe so le več ali manj aritmetičnega značaja, gnede števila sedežev v Evropskem pa;-lamentu in v drugih skupnih organizacijah Zahodne Evrope.
Na Norveškem ¡so bili, kakor je bilo pričakovati, glavni nasprotniki včlanje-nja Norveške v SET, komunisti in njihovi sopotniki- Ti so se tokrat' izkaza'i za najhujše nacionaliste z gesli, da bo Norveška izgubila svoj narodni značaj, če vstopi v SET, in s takimi smešnimi trditvami, da bo „Zahodna Evropa spremenila tijdi našo pokrajino,“ da bo „papež in Vatikan dobil kontrolo nad Norveško“ itd. Opazovalci se čudijo, da je mogel norveški volilec, ki sp ga do-
Mc d narodni teden
Sovjetski zunanji minister Gromiko
je v Glavni skupščini ZN v debati o svetovnem terorizmu izjavil, da „ZSSR nasprotuje nasilnim dejanjem brez pozitivnega cilja im ki povzročajo izgubo človeških življenj.“ 'Bila je to spet ena tipičnih komunističnih izjav, v kateri ne obsoja nasilje kot tako, temveč ga opredeli: tisto, brez „pozitivnih ciljev“. Kaj pa so za komuniste „pozitivni cilji,“ je pa slehernemu razsodnemu človeku razvidno iz njihovih akcij.
Urugvajski predsednik Rordaberrv
je dobil od parlamenta dovoljenje, da sme nadaljnja dva meseca svobodno preganjati komunistične teroriste tupama-re. Do konca novembra t. 1. imata urugvajska policija in vojska proste roke za svoje nastope proti tupamarskemu terorizmu v državi.
Onamauta Beibe, član novogvinejskega parlamenta v Papu, je bil pred svojo izvolitvijo v parlament še ljudožerec. „Že dolgo je tega, kar sem zadnjikrat jedel človeško meso,“ je izjavil pred začudenimi poslanskimi tovariši, in jih hitro pomiril: „Ne nameravam več jestj človeškega mesa.“ Nato je nozval vlado in poslance, naj čim hitreje pomagajo prevzgojiti divje Kuku-ku pleme, da bo ljudožrstvo med njimi prenehalo.
Egipčanski diktator Sadat je pozval palestinske Arabce, naj sestavijo „eksii-no vlado“, ki naj bi politično predstavljala palestinsko gverilo proti Izraela, Palestinski Arabci so ta Sadatov predlog zavrnili.
Pavel VI. je svojo 7-5-letnico rojstva rraznoval, kakor vse svoje osebne praz-rike, tiho in zasebno. L’Osservatore Romano je za njegov 75. rojstni dan želel Pavlu VI.. ,-da bi ga Dog ohranil še dolgo kot voditelja vernikov.' S tem stavkom so vsem senzacije iščočim časnikarjem in drugim pustolovcem izvinih uni, da bo Pavel VI. za svoj 75 rojstni dan odstopil, kakor so bili napovedovali.
¡slej smatrali ža visoko razgledanega in treznega premisleka, nasesti takim enostavnim in smešnim geslom.
Na Danskem so minulo nedeljo komunisti napeli vse sile, da so organizirali skupno z drugimi nasprotniki včla-njenja Danske v SET velike povorke v Kopenhagemi. Toda Danci so bili hlad -nokrvnejšp kakor Norvežani in niso podlegli propagandi. Na plebiscitu minuli ponedeljek so se s 63,5 odstotki večine odločili za včlanjenje v Skupni evropski trg. Danska je tako postala deveta č’anica te zahodnoevropske organizacije.
Evropske manjšine v boju za svoj obstanek
Komunspični režim v Sloveniji bojkotira kongres, kjer 3o prisotne slovenske narodne manjšine iz Italije in Avstrije
V dneh 8. in 10. septembra je bil v Žabnici pokrajinski kongres evropskih narodnostnih skupnosti Alpe-Adria. Odprl ga je podpredsednik FUENS-a (Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti) dr. Vospernik, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je kongres tudi vodil. V tej mednarodni organizaciji so ppleg koroških Slovencev učlanjeni tudi Slovenci, iz Italije, gradiščanski Hrvati, v Avstriji, južni Tirolci, Furlani, Ladinci,
itd- ' .	„	. ’	...
Odprtju kongresa je poleg, domačega trbiškega podžupana prisostvoval, tudi odbornik dežele . Furlanije-Julijske Benečije dr. Masutto, ki je pozdravil prisotne udeležence v imenu deželnega odbora in zaželel uspešno zasedanje. Med drugim je deželni odbornik dejal, da 'je treba odprte probleme narodnostnih'manjšin pravično urediti. Manjšina potrebuje zaščitnih norm, da se lahko ohrani, razvije ih pripomore tako v vsej svoji polnosti do zgradnje miru ih pravice med različnimi narodi.
Ro besedah odbornika je prisotne pozdravil trbiški podžupan, ki je dejal, da so zadovoljni, .da se kongres vrši v njihovi .občini, ki je stična točka raznih narodnosti in kultur.
Za njim je predstavnik koroške deželne vlade ugotovil, da je potrebno manjšine zaščititi, zato morajo slednje postavljati svoje zahteve, „vendar v okviru možne sprejemljivosti". Ta nje-
gova izjava je izzvenela dokaj negativno na prisotne udeležence. Dokazuje pa tudi, da si koroška deželna vlada, kljub prisotnosti socialistov in stalnim dialogom z jugoslovanskimi oblastmi, še -vedno ni na jasnem o pravičnem reševanju narodnostnih vprašanj.
Pozdravne besede dr. Vospernika
Dr. Reginald Vospernik, ki je kongresu predsedoval v imenu FUENS-a je imei otvoritveni govor, v katerem je v uvodu dejal:
„Dovolite, spoštovani udeleženci kongresa in častni gostje, da naslovim na vas nekaj pozdravnih besed. To bom storil v svoji materinščini, kajti načelno bo .na kongresu govoril vsakdo- v svojem materinskem jeziku. .Tu v trojezičnem Trbižu, v trojezični Kanalski dolini,-kjer so se že v preteklih stoletjih najbolj neposredno 'srečavali ljudje raznih jezikov in raznih kultur, v Kanalski dolini', ki je bila 'nekdaj v' avstro-ogrski monarhiji koroška mejna dežela, kjer še danes čuješ Iia trgu, v trgovini, na cesti ljudi,' ki ti skorajda v enaki meri obvladajo italijanščino — državni jezik — in slovenščino' ter nemščino — jezika prednikov in sosedov onstran državnih meja, tu V trojezičnem Trbižu torej se odigrava naš mednarodni simpozij etničnih skupnosti; zavedamo se ob tem dejstva, da geopolitični prostor Alpe-Jadran ne pomeni' le kulturne, gospodarske, alpinistične in turistične težnje
po čim uspešnejšem integracijskem procesu, ampak naj druži v ¡skupni volji in skupnem prizadevanju tudi narodne skupnosti v tem budnem evropskem trikotu."
V nadaljnjih besedah se je dr. Vospernik zahvalil vsem, ki so omogočili ta kongres in mu dali moralno in materialno oporo. Za tem pa je ugotovil:
„žal nam ni uspelo pridobiti tudi Slovenije za sodelovanje. Oblasti v Ljubljani, s katerimi so imeli predstavniki pripravljalnega odbora tozadevne pogovore, so vztrajale na trdem stališču, da z organizaciji», ki ima kot člane tudi emigrantske skupine, ni možno kakršnokoli sodelovanje. To trdo stališče je za nas nerazumljivo, ker se v njem zrcali dogmatičnost gotovih nazorov." ■
Potek kongresnega dela
Po uvodni svečanosti je bil na sporedu referat strokovnjaka' za manjšinska vprašanja univ', prof. dr. Veiterja. Razvil je globoko analizo o problemu države, državnega naroda ter večjezičnosti. '
Po' tem referatu so predstavniki raznih narodnostnih skupin prikazali stanje manjšin ‘ v prostoru Alpe-Adria. Tako' je : južnofirolski senator 'Brugger spregovoril 6 južnotirolški narodni skupnosti; dr. Prunner o ladinski narodnostni' skupnosti;’ g. Bergnaeh o Slovencih v videmski pokrajini. Berg-nach je poudaril predvsem nujnost, da se Slovencem v Benečiji omogoči možnost pouka v slovenskem jeziku. Dr. Andrej Bratuž je pripravil obširen referat o globalnih problemih Slovenčev v Italiji, katerega je zaradi njegove zadr-
Ena najhujših spačenosti, ki jih je komunizem prinesel na svet, je „politizacija“ prav vseh področij.
Kardinal Jean Daniélou
Iz življenja in dogajanja v Argentini
MED ZAKONOM IN RAZGOVORI
Kdor dolgo čaka, končno dočaka. Ta izrek bi se pretekli teden kaj prilegel argentinskemu političnemu položaju. Volilni zakon, ki so ga dolgo kuhali v vladnih krogih, je vendarle zagledal luč sveta in stopil v javnost. Seveda ni veliko sprememb glede na verzijo, katero so že pred tedni v bolj ali manj popolni obliki objavili časopisi. Predsednika bodo volili direktno in sicer v dveh rundah, če bi pri prvih volitvah noben kandidat ne bo dobil nadpolovične večine. Odločilo se bo med dvema najbolj voljenima strankama, z možnostjo tretje, ki bi lahko „priložila" podpredsedniškega kandidata (če ta tretja stranka doseže 15% glasov, prva in druga skupaj pa ne 65%, kar pa je ¡skoraj nemogoče).
Dočakala pa je javnost tudi potrditev tajnega dokumenta, ki ga je Peron poslal oboroženim silam. Lokalni pero-nistični krogi so obstoj tega dokumenta vztrajno zanikali do trenutka, ko je vojska povabila na razgovor peronovega delegata dr. Campora, in določila gene-
rala Ezequiela Martineza naj dokument sprejme.
Vsebina dokumenta je seveda še vedno tajnost. Oborožene sile so sicer zatrdile, da ne bodo trgovale „za hrbtom naroda", seveda pa tudi ni nihče povedal, kdaj bo besedilo dokumenta objavljeno. Vendar se precej vztrajno govori, da bi Perón v zameno za svoje zahteve, če mu jih vojska ugodi, bil pripravljen odstopiti od svoje vrnitve v Argentino. Sploh pa je mnenje opazovalcev, da Perón nima namena nastopati v kaki avanturistični igri povratka. Bi pa silno rad, da bi mu oborožene sile vrnile generalsko čast in uniformo. Ta naj bi bila ena njegovih glavnih zahtev.
Medtem pa se politično delovanje mirno odvija naprej. Seveda po argentinski tradiciji z raznimi prepiri. Tako so neoperonisti v Unión Popular svoj spor spravili že pred sodišče. Polovica, ki podpira Manriqueja, dokazuje nezakonitost konvencije, ki jo je sklical del (ki ga vodi Tecera del Franco), ki bivšega ministra noče podpirati.
Spor med Ugando in Tanzanijo
SUDAN STOJI OB STRANI
Ozadje vojaškega spopada med U-gando in Tanzanijo je minuli teden postalo bolj jasno zunanjemu svetu, ko je bilo kazno, da je prve spopade z ugandsko vojsko izvedla majhna gverilska skupina ugandskih političnih beguncev, ki so dobili zatočišče v sosednji socialistični Tanzaniji. Ker gverilcem ni uspelo, da bi dvignili vso Ugando pro-ii gralu. Aminu, so jim priskočile na pomoč še tanzanijske čete. Toda tudi 'a pomoč ni zadostovala ter je po enem tednu bojev, v katere je posegla ugandska nadmočna aviacija, zavladal na u-gandško-tanzanijski meji mir.
V spopad med Ugando in Tanzanijo se je hotela aktivno vmešati Libija, ki je ena najbogatejših arabskih držav na afriškem kontinentu. Daši zemljepisno oddaljena od 'Ugande, je posegla v 'spopad in poslala pet ameriških prevoznih letal Hercules — v enem so pe peljali tudi sovjetsko lovsko letalo Mig — z orožjem in vojaštvom Ugandi na pomoč.
Med poletom čez Sudan je sudansko letalstvo libijska letala prisililo pristati v Khartoumu ter so jih nato naslednji dan vrnili v Libijo. Sudan ni dovolil, da bi njegovo ozemlje kakor koli zapletli v spor med Ugando in Tanzanijo, in dk bi se le-ta čim prej na miren način Jcončal.
V	zvezi s to Sudanovo potezo opazovalci ugotavljajo, da arabske države na splošno nezadovoljno opazujejo sudansko zadržanje do problemov arabskega sveta in mu zlasti zamerijo, da se noče vključiti v državno zvezo med Libijo, Egiptom in Sirijo. Toda sedanji sudanski predsednik Nimeiry hoče Sudan predvsem gospodarsko utrditi in je zato vzpostavil redne diplomatske odnese z ZDA. Huda rana za sudansko gospodarsko obnovo je vprašanje južnega dela države, ki je bilo 17 let pozorišče komunistične gverile in pustošenj. Tj je Nimeiry končno uničil ter se sedaj tiseče sudanskih beguncev vrača iz sosednjih držav v domovino, od koder so zbežali pred divjanjem komunističnih tolp.
V	spor med Ugando in Tanzanijo je posegla tudi Organizacija afriške enotnosti, katere tajnik Nzo Ekangaki ie objavil, da mu je uspelo sklicati neke vrste mirovno konferenco med obema nasprotnikoma, ki se bosta v tem tednu sešla za zeleno mizo v Mogadišu, glavnem mestu Somalije.
Ugandski predsednik gral. Amin pa je ob pristanku na razgovor s Tanzanijo dodal, da „vnaprej odklanjam kakršen koli poskus, da bi podaljšal rok za izselitev Azijcev, ki niso ugandski državljani. Ta rok nepreklicno poteče
S.	novembra t. 1."
žanosti podal deželni svetovalec dr. Štoka. Razvrstila so se nato še poročila prof. Pascóla za Furlane, dr. Inzka za koroške Slovence ter A. Korpfeida o gradiščanskih Hrvatih. Po vseh teh besedah se je razvila živatna diskusija o predloženih problemih.
V soboto, 9. septembra, pa sta bila na sporedu dva znanstvena referata in sicer univ. docenta dr. Lokarja iz Trsta, ki je razvil tematiko: „Jezik: integra-cija-asimilacija-most" ter dr. Prunca, univ. asistenta na graški univerzi s temo : „Jezik-kultura-komunikacija".
Ob koncu predavanj se je vnela globoka diskusija, s katero so posegli sko-l-o vsi prisotni, med njimi tudi predstavniki koroških in primorskih Slovencev.
Na osnovi predlogov posameznih narodnostnih manjšin je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
„Regionalni kongres federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti od 7, do 10.- septembra v Trbižu se je temeljito bavil s, položajem narodnih skupnosti .v prostoru- Alpe-Jadran.
Regionalni kongres je z zadoščenjem pozdravil navzočnost uradnih zastopnikov vlad pokrajine Furlanije-Julijske Benečije ter zvezne dežele Koroške, ter se jima zahvalil za zagotovila, da se hočeta obe deželni vladi zavzeti za rešitev še odprtih problemov narodnih skupnosti v njihovih področjih.
Regionalni kongres jé soglasno prišel do sledečih izsledkov:
T, Udeleženci kongresa podpirajo pravično zahtevo Furlancev po izvedbi člena 6 italijanske ustave ter člena 3 avtonomnega štatuta pokrajine Furla-nija-Julijska Benečija, da bi predvsem
_L1LU-J—UJ—a»!..".1" ■■L»!i!'gfm!:.! U1.1.! 1' 'MU ' 'Slf
določil; natančno definicijo različnih narodnih skupnosti v pokrajini. Predvsem pa bi se moralo ustanoviti otroške vrtce in ljudske šole, v katerih je zagotovljena vzgoja v furlanski materinščini.
2.	Prav tako podpirajo udeleženci kongresa željo 'Slovencev v pokrajini Furlanija-Julijska Benečiija po oblikovanju slovenskih oddaj v televiziji ter uvedbo slovenskega pouka v področjih videmske province, kjer prebivajo tudi Slovenci.
3.	Udeleženci kongresa naslovijo na deželni odbor Tridenta ter na ministrski svet v Rimu prošnjo, naj bi se določba štatuta o avtonomiji ter italijanske Ustave končno uresničile v prid ladinske in nemške narodne ¡skupnosti v provinci Trident.
4.	Udeleženci ,so z zadovoljstvom vzeli na znanje zagotovilo avstrijskega zveznega kanclerja dr; Bruna Kreiske-ga, po katerem hoče Zvezna vlada ime-
s hovati odbor,'ki naj bi se, bavil z vsemi odprtimi vprašanji slovenske narodne skupnosti. Udeleženci kongresa pričakujejo, da se bo ta odbor kmalu ustvaril.,'kot stalna/uredba,- da se bodo- vse Obveznosti, ki izhajajo iz Člena 7 avstrijske državne pogodbe, rešile v soglasju s slovensko narodno skupnostjo. Udeleženci kongrera se priključujejo zahtevi koroških Slovencev po učinkoviti podpori pri ustvaritvi lastnega kulturnega Centra.
5.	Udeleženci kongresa z obžalovanjem ugotavljajo, da Avstrija 17 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe za gradiščanske Hrvate še vedno ni sklenila izvršnih zakonov k členu 7. Brez primernih zaščitnih določb za manjšinsko šolstvo, ¿a uporabo hrvaškega je-
VOBODNA SLOVENI
AÑO (LETO) XXXI. (25) Nc. (štev.) 40
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 5. oktobra 1972
OB 30-LETNICI UMORA DR. NATLAČENA
ALI SO RES VSI SLOVENSKI POLITIKI ODPOVEDALI?
Presión guerrillera en Perú
De la misma manera que el M. I. R. en Chile multiplica las presiones y actos de violencia para obligar al gobierno de Unidad Popular a hacer avanzar su acción revolucionaria, el Perú conoce asimismo la rebelión de la ultraizquierda.
No obstante los esfuerzos del gobierno de Lima para orientar hacia la izquierda su política (nacionalizaciones, reforma agraria, reanudación de relaciones zon Cuba, etc.), los ultraizquierdistas organizan la rebelión armada.
Por ejemplo, en la zona nordeste del país, después de dos meses y medio de operaciones, acaba de ser destruida una banda de rebeldes, mandada por un guerrillero entrenado en Cuba y en China.
Perteneciente al M. I. E., esta banda había sido organizada por Fernández Gaseo, el cual, bajo las órdenes de Luis de la 'Puente Uceda, había capitaneado en 1965 la guerrilla “Manco Capac”, aplastada por el Ejército en las serranías del departamento de Piura.
Vemos así que la guerrilla na acepta siquiera a los propios gobiernos de izquierda y quiere imponer sus dictados sin contemplación, usando la> fuerza de sus armas asesinas.
O obiskih in o pomanjkanju strpnosti
Obveščanje in resnica
Sodobni človek, ki ga je vrvenje dvajsetega stoletja v veliki meri potegnilo za seboj, se le težko zaveda, kakšen silen napredek se je v človeštvu odigral v zadnjih desetletjih. Ta napredek presega zgolj tehnično območje in polje znanosti, in po njih prehaja tudi na druga področja. Eno teh področij, ki pa ima bistveno važnost v modernem življenju, pa je gotovo obveščanje.
Do pred nedolgo časa je tiskana beseda bila edino moderno obveščevalno sredstvo. Brzojav, nato radio, film in končno televizija, pa so to področje praktično zrevolucionirali. Kljub njihovi premoči pa je tisk ostal tista gonilna sila obveščanja in še vedno vrši svoje poslanstvo.
Kolikšna je moč obveščevalnih sredstev danes, je težko ugotoviti. Sociologi na splošno soglašajo, da je ogromna, skoraj neomejena. To dejstvo pa nakazuje na nevarnost, ki je ni mogoče zanikati. Ta sredstva, katerih dobre lastnosti so neprecenljive, pa lahko postanejo nevarno orožje v slabih rokah. Pa naj gre tu za posameznika, skupine ali režima.
Da se rešimo nevarnosti le enostranskega obveščanja, se vedno bolj poudarja pomen objektivnosti v poročanju, v pisanju. Sploh so o časnikarski etiki napisane že debele knjige, ¡sestavljena razna pravila in kroži po svetu več primerov „desetih zapovedi“ časnikarske etike. Vse to pa v končni mer; zaviri od osebnega prepričanja, osebnega zadržanja. kajti malo pomagajo pravila, če se iih prizadeti ne držijo.
Neobjektivno poročanje ima za narod ali skupnost porazne posledice, člani določene skupine, po pristranski informaciji niso več zmožni pravilno presojati položaja. Nimajo več v rokah vseh tistih elementov, potom katerih lahko pridejo do pravilnega zaključka, in v določen: stvari zavzamejo pravilen položaj Niso več svobodni v svoji izbiri glede zadržanja, kajti nehote fio v odločanju vezani na napačno poročanje. Kako prav ima izrek: Resnica vas bo osvobodila.
Pristransko poročanje se lahko stopnjuje v prikrivanje, zamolčanje bistvenih dejstev, in končno: laž. Vzporedno s tem stopnjevanjem pa teče tudi zlo, ki .se s tem skupini informirancev, ob-veščancev prizadeva. Najhujša pa je dejstvo, da laž ali potvarjanje, čeprav očividno, postopoma prinese take učinke, da celo tisti, ki v začetku pisanju sploh niso verjeli, počasi prehajajo v dvom, in končno v neko prepričanje: morda je pa le res. To je tista skrivnost, tista sila tiska, ki z nenehnim ponavljanjem ustvarja miselni tok v skupinah: pravilni, kadar obveščanje sloni na resnici; pogubno zlo, kadar je laž temelj obveščanja.
Te zaključke lahko prenesemo tudi na našo slovensko skupnost, tako v domovini, kakor v emigraciji. V domovini je vse podano le z vidika partijskih interesov. Potvarjanje in laž sta tu na dnevnem redu, tako v tisku, kot v radiu in televiziji.
V emigraciji pa, kjer zaradi logičnih razmer radio in televizija nista na razpolago, ima zato tisk tem večjo silo. Lahko bi rekli, da je položaj emigracije glede tega pozitiven. Imamo toliko različnih revij in časopisov, ki zavzemajo vsa mogoča stališča, da se vsak bralec kaj lahko informira in posluša „obe plati zvona“.
Ni pa govora tu o popolni objektivnosti. Na žalost ni težko navesti primer, ko se v bistvenih stvareh, v predmetih, ki zadevajo človeško dostojanstvo in celo usodo emigracije, potvarjajo dejstva, prikriva resnica in navajajo laži. Raznovrstne obtožbe celo sodelovanja s komunizmom, ki se zadnje čase večkrat pojavljajo, so v primerih prazne, da vzbujajo začudenje in celo smeh. Ko pa se te obtožbe ponavljajo, in sicer nenehno in vedno pogosteje, tedaj se zaskrbljeno in z žalostjo sprašujemo, kaj stoji za tem.
Take obtožbe, ki slone na goli laži in izmišljotini, kajti brez podlage, brez podatkov, brez utemeljevanja, sploh,
Odkar smo v emigraciji, je bila ponovno in tudi v zadnjem času zapisana ali izgovorjena beseda, da so med revolucijo „vsi politiki odpovedali“, da „so zapustili narod*1 in da se je to ali ono zgodilo prav zaradi tega, ker politiki niso vršili svoje dolžnosti. Nikdar pa v tej zvezi ni bila imenovana nobena konkretna oseba in ni bila izrečena nobena konkretna kritika. Vse je bilo pavšalno in obsodba gre na vse politike.
Skušajmo se zamisliti v dobo revolucije in poglejmo konkretno ali so res politiki, to je tisti, ki so bili v političnem delu na vodilnih, ali vidnih mestih, odpovedali in so zapustili svoj narod v najtežji dobi, ko je razpadla Jugoslavija, ko je prišla tuja zasedba in je začela komunistična revolucija.
Neposredno pred nemškim napadom na Jugoslavijo je bil predsednik Slovenske ljudske stranke dr. Kulovec v Beogradu predstavnik Slovencev. Ko je po ¿7. marcu začel zmagovati razum tudi pri tistih, ki so pripeljali do nesrečnega 27. marca, so šli napori vlade, za tem, da odvrnejo vojno z Nemčijo. Vsi, ki so poznali slabotno vojaško odporno moč Jugoslavije, so se vrgli na delo, da preprečijo zlom države in splošno uničenje. Tisti, ki smo tedaj videli v Beogradu prizadevanje dr. Kulovca, da odvrne nesrečo, ne bomo nikdar pozabili s kolikšno energijo j,: prepričeval in rotil; zavedal, se je, kaj bo prinesla vojna Jugoslaviji in da bo najhuje prizadet slovenski narod. Ni uspel in pri prvem nemškem napada je bil ubit.
Slovenski politiki v svetu
Dr. Krek, msgr. Gabrovšek in dr. Kuhar so šli v inozemstvo. Zgodovina bo pokazala, kaj je dr. Krek storil na vseh položajih, ki jih je imel pri zaveznikih v času revolucije. Nobena narodnost ni imela tako požrtvovalnega, vztrajnega in tako predanega delu za svobodo našega naroda, kakor smo ga imeli Slovenci v Kreku. V odnosu do komunizma ni prav nič omahoval in je značilna trditev angleškega diplomata v Londonu, da je bil Krek najbolj anti-komunistični minister v Londonu in da je naravnost zasipal s poročili o razmerah v Sloveniji osebnosti in ustanove zapadnih zaveznikov in branil Slovence, ki so se upirali komunističnemu nasilju in trpeli preganjanje okupatorjev. Utemeljeno tudi trdim, da nobena narodnost ni imela politika, ki bi tako skrbel za usodo beguncev, za reševanje slovenske narodne vojske in pozneje sam kot begunec na mednarodnih forumih branil pravice slovenskega naroda. Msgr. Gabrovšek, član SLS in njen bivši tajnik je z nezlomljivo voljo premagoval vse ovire in se ni bal nasprotovanj in groženj, ko je kazal v DA na komunistično nevarnost in do-kazoval upravičenost protikomunističnega boja v domovini.
Dr. Ahčin in Ivan Avsenek sta v Rimu med vojno opravljala delo, ki bi zaslužilo posebno razpravo in sta bila tudi po vojni neutrudna delavca za pravice slovenskega naroda vse do smrti Ivan Avsenek pa tudi v domovini vse do septembra 1943, ko se je umakml Nemcem.
Politični delavci v domovini
Spomnimo se tistih, ki so ostah
brez dokazov, so vržene na vse štiri vetrove sveta, ne morejo roditi nikakih pozitivnih sadov. Zlo in gorje, ki ga tako početje prinaša 'skupnosti, je lahko nepopravljivo. Se njih avtorji tega zavedajo ?
Naj enkrat za vselej v naši emigraciji preneha slepomišljenje. Naj prenehajo laži in klevetanje. Naj se skupnost, posamezniki in zlasti tisti, ki imajo v rokah tisk, zavedajo, da je le na resnici mogoče graditi skupnosti in narodu pot, po kateri bo varno šel svojim vzvišenim ciljem naproti.
doma. Dr. Natlačen ni dvomil v nujnost protikomunistične borbe za blagor slovenskega naroda. Storil je prav vse, kar je po svoji vesti smatral za pravilno in se ni niti za korak umaknil od svojega načelnega stališča, niti ni prenehal z delom vse do tedaj, da >e padel pod kroglo komunističnega morilca. Marko Kranjc, bivši tajnik SLS v Mariboru, ni opustil nobenega dne, od tedaj ko je pregnan od Nemcev prišel iz Maribora v Ljubljano, da ne bi od jutra do večera delal in pisal in organiziral. Delo bivšega tajnika SLS Košička je bilo manj znano, pa izredno pomembno. Dr. šmajd, ki je v svoji drznosti v času revolucije delal v boju proti komunistom poteze, ki so bile že igra s smrtjo in je vztrajal v tem vse dotlej, da je bil v Trstu po koncu vojne ugrabljen od komunistov in po strahotnem mučenju ubit v ljubljanskih zaporih. Prof. Bitenc je vztrajal ves čas revolucije in ni odnehal po koncu vojne, žrtvoval je svoje življenje, ko se je potem, ko je že zavladal komunistični režim, ilegalno vrnil v Ljubljano, da nadaljuje nedokončani boj proti komunizmu. Rudolf Smersu je pri organiziranju Slovenske legije donrinesel vse, kar je mogel z vso svojo delovno ekipo, da bi v Sloveniji ne zavladal komunizem.
Ali moremo tistim, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča, očitati, da so odpovedali ? 'Navedem le Milana Finca, dr. Zdravka Kalana, Ceneta Lipovca, inž. Sodjo in Franja Žebota. Dolga bi bila vrsta teh, če bi našteli vse, ki so poskusili grozote nacističnih taborišč. še bi lahko naštevali politične delavce, kot sta bila Peršuh in Majdič in slovenske župane, ki so bili steber političnega dela na našem podeželju. Niso zapustili naroda.
Liberali in socialisti
Pa to ni bilo le v SLS. Tudi v liberalnem taboru so bili možje, ki so videli jasno in odločno nevarnost komunizma in niso klonili. ¡Sam dr. Kramer mi je še pred smrtjo na bolniški postelji govoril o komunistični nesreči in o nujnosti obrambe proti njej. Inž., Mačkov-šek, član izvršnega odbora Slovenske zaveze, je vztrajno deloval za povojno ureditev Slovenije v svobodi. Umrl je v nacističnem taborišču. Inž. Bevc, sedanji predsednik SDS, se je v Sokolski zvezi že pr;d vojno odločno boril proti infiltriranju komunističnih elementov v Sokolsko zvezo. Kot predsednik Sokolskega vojnega sveta: je po okupaciji delal na tem, da bi se Slovenski fantje in Sokoli povezali za skupen boj proti okupatorju. Po začetku revolucije je odločno stal na strani protikomunističnih borcev. Minister Pucelj je bil lojalen sodelavec dr. Natlačena, odločen protikomunist. Umrl je v nacističnem taborišču.
Tudi v Socialistični stranki so bili politični delavci, ki niso klonili pred komunizmom. Zato je bil ena prvih žrtev komunističnih atentatorjev socialist Urankar. Dr. Celestin Jelenc, vodilni član Socialistične stranke Jugoslavije, katerega pozna vsa emigracija po njegovih spisih, je bil med revolucijo neuklanljiv borec proti komunizmu. ki ga je smatral za „organizirano podlost“. Med revolucijo je komaj rešil živi len ie pred komunistično kroglo in se izognil nacistični aretaciji.
Opozorim še na tiste politične delavce. kj so mnogo tvegali, da so slovenski predstavniki v Londonu bili pravilno informirani o razvoju v domovini. Pošiljali so jim poročila po tajnih ra-diiskih postajah in drugih skrivnih poteh.
Člani 'Slovenske zaveze in njihovi sodelavci so s pomočjo strokovnjakov nripravili načrte za povojno ureditev Slovenije in pripravili strokovne referate o slovenskih mejah za mirovno konferenco.
Vse to je samo bežen pogled na delo politikov in političnih delavcev
Pisatelj Karel Mauser je imel na občnem zboru Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu zelo pomemben govor o problemih slovenske emigracije. Iz tega govora želimo podati našim bralcem dvoje misli, ki sta v zvezi z obiski in z nestrpnostjo. Mauser je dejal tole:
„Vem in dobro čutim, da je v naši skupnost; prišlo že tako daleč, da mnogi nimajo vneme za nobeno stvar več, ki zahteva- žrtve in čas. Mnogi že mislijo, da je postalo nepotrebno vse, kar vzdržuje načelnost in trdnost. Glavno jim je še pozabljenje preteklosti in tiho prehajanje v tisti mir, kjer se človek posveti le delu, ki prinaša dobiček.’Načelnost in trdnost pa naj nosijo nekateri, toliko, da pred svetom še stojimo kot politična emigracija.
Ne zamerite mi zavoljo tega, če se dotaknem nekaterih problemov in povem javno in odkrito svoje mnenje. Skrajnosti, ki se kažejo v človeški družbi, odsevajo tudi v naši slovenski skupnosti. Kakor rušijo družbo, tako rušijo tudi našo skupnost.
Množični obiski v domovino
Naj omenim prvo množične obiske v domovino. O tem problemu sem javno .že nekajkrat povedal svoje, mnenje. Tokrat bi se rad omejil posebno na en negativni moment. pri- tem problemu, ki se posebno kaže v zadnjem času. Mnogi, ki se z obiska vrnejo, ne morejo prehvaliti, kako čudovito je vse doma, niti z besedo pa ne vedo omeniti senc in temnih 'strani. Nihče med nami ni toliko neumen, da ne bi vedel, da spremembe so. Morale so priti, ker jih jo čas prinesel. Čudno se mi le zdi, da tisti, ki hvalo pojo, ne morejo doumeti, da so za te spremembe odšli sto in sto milijoni ameriških dolarjev, milijoni in milijoni vojne škode in milijoni iz premoženja tistih, ki jim je bilo vse zaplenjeno.
Življenje moreš soditi, če ga živiš, in -icer živiš tam, kjer ga hvališ. Kako je mogoče hvaliti vsevprek življenie. ki si ga gledal en mesec in ga preživljal z ameriškimi dolarji, ne z delom tam, kakor tisti, ki žive na domačih tleh.
še bolj čudno se mi zdi, da tisti, M iih je OZNA povabila na razgovor, molče o tem in še bolj o tistem, kar jih je vprašala. Sprejemam objektivno poročanje. žalostno pa je gledati našega človeka, če si ne upa povedati cele resnice.
med revolucijo in okupacijo. Kot vsako javno delo je tudi delo političnih delavcev podvrženo kritiki, ni ga pa mogoče zanikati.
13.	oktobra bo minilo 30 let, odkar ie pod kroglo komunističnega atentatorja padel dr. 'Natlačen, eden najvidnejših slovenskih politikov in najbolj priljubljen slovenski ban. Njegova smit je pretresla vso Slovenijo. Z zadovoljstvom so jo vzeli na znanje komunisti s Kidričem na čelu in krščanski socialisti. ki jih ie vodil Edvard Kocbek.
Ob tei obletnici smo napisali gornie ugotovitve v skladu s smernicami zadnje poslanice NO za Slovenijo, med katerimi je ena najpomembnejših: Ne moremo se odpovedati resnici.
M.	S.
In še nekaj: silno je malo tistih, ki bi vedeli povedati kaj o idejnih premikih. Vse gledanje je usmerjeno v materialno ¡stran, kaj si lahko kupiš za toliko in toliko dolarjev in kaj si lahko privoščiš za tak in tak denar. Mar res nekaterim nič ne pomeni duhovna stran življenja, nič ne pomeni resnična svoboda, nič ne pomeni precenjanje duhovnih dobrin tistih, ki doma smejo dihati javno, in tistih, ki smejo živeti odkrito le privatno ?
Odkrito povedano, pričakoval sem od mnogih več pameti, več treznosti pa tudi več poguma in pripravljenosti svoje mnenje tudi tam odkrito povedati, če ie kdo v to izzvan. Pa bo menda res tako, kakor mi je nekdo dejal: Z nočjo ;se me je oprijela čudna tesnoba, posebno, če sem bil kje sam.
Spomin — globoko zakopan!
Ni ga lahko izruvati v rodu, ki je grozote revolucije doživel. Želi pa si človek vsaj to, da bi tisti, ki imajo todle velika usta, upali ta usta odpreti tudi doma, ne pa v neki plašnosti brbljati hvalo tja v en dan. Bilo bi krivično ne priznati, kar je ustvaril naš nasprotnik, toda vsaj tako krivično pa je, imeti polna usta hvale za dobro, slabo pa z molkom preiti.
Pomanjkanje strpnosti
Drug velik in razkrajajoč problem je netolerantnost in osebni napadi na ljudi, ki imajo z nami vred isto idealistično gledanje, pa se v poteh do cilja od nas ločijo. Nerad, pa vendar sem dolžan pri tem omeniti >Sij, ki ga ureja g Ruda Jurčec. V predzadnji številki se je spotaknil ob poslanico Narodnega odbora in sicer v zvezi tudi z našo organizacijo, ker je Vestnik objavil poslanico, kakor so storili brez komentarja tudi mnogi drugi listi, med njimi tudi Tabor.
Vsakdo ima pravico povedati svoje mnenje, te mu ne more nihče vzeti, ker živimo na svobodnih tleh. Nihče pa nima pravice — če noče zadeti ob lastno vest —, da trga iz zveze odstavkov posamezne stavke in jih komentira brez celote. Tisti, ki celote ne pozna, jo sodi ro komentiranih iztrganih odstavkih. Prepričan sem, da niso to pota za resnega časnikarja niti za kulturnega delavca. ¡Posebno čudno pa se mi zdi, da jo bil začetek pisanja formuliran približno takole: Glasilo Vestnik, ki ga izdaja tisti del protikomunistične organizacije, ki jo vodi pisatelj Mauser...
Noben list, ki je poslanico objavil, se s tem ni postavil na stališče, da vsak stavek, ki je v poslanici, «prejme v taisti formulaciji. Vsak list ima pravico do komentarja. Najmanj pa gotovo Sij, ker bralci teksta nimajo pred seboj, temveč samo oseben komentar nekoga, ki pa je komentiral posamezne ¡stavke. — V zadnji številki taistega glasila pa je bil hudo beden komentar k zunanjemu izgledu rajnega Ivana Avseneka. Malo pomeni, kako nekomu čik visi na ustnici in kako se mu poce-jajo sline — zame je važno, kaj je v življenju naredil. Na zunaj smo pač taki kakor smo, toda kdor zunanji videz nekoga naslika tako kakor je tam, se človek v resnici vpraša, kaj je pisec želel doseči.
(Nad. na 2. str.)
P 0
ŠPORTNEM
SVETU
OBVESTILA
Imejiteljica srebrne medalje z zadnjih olimpijskih iger v skoku v višino, Bolgarka Jordanka Blagojeva, je na srečanju v Zagrebu postavila nov svetovni rekord s 194 cm. Prejšnji rekord je bil 192 cm, rekorderki pa sta bili Avstrijka Ilona Gusenbauer in Ulrika Meyfart (ZNR).
Na štadionu v Mariboru je bilo 25. avgusta slovensko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Največ lovorik so osvojili aleti in atletinje kranjskega Triglava (8 prvih mest), sledi Koper s sedmimi naslovi, Olimpija, Velenje, Maribor, Gorica in Klad:-var iz Celja po dve, po eno pa Novo mesto, Posočje in Ptuj.
Slovenske alpinistke so pripravljale naskok na najvišjo goro Turčije — A-rarat (5165), pa so na vljudnostno pismo turškemu predstavništvu preje'e telegrafsko obvestilo, da vzpona ne dovolijo. Pojasnil pa nobenih, tako da se je stvar razjasnila šele po vesteh črnogorskih planincev iz Plevlja. Ti so tudi odšli v Turčijo, pa so jih policaji pod vznožjem Ararata zavrnili, prej pa tudi že kakih 40 skupin iz raznih dežel. Nihče namreč ni vedel, da iso 19. junija z objavo v turškem uradnem listu uradno
Slovenci v Argentini
CARAPACHAY
Marija Vidmar — 80-letnica
Zdrava in vedra je praznovala 80-letnico Marija Vidmar iz Carapacha-ya, bolj znana pod imenom Vidmar-ieva Micka, med mladino pa Klemenova teta, ker živi pri svoji nečakinji Angelci por. Klemen. Kakor je koristna za številno Klemenovo družino, tako je dobra za vso sosesko, saj pri kateri koli družini je potrebna pomoč, jo brez nadaljnjega opravi Micka.^ Veliko dela p'-, opravi predvsem v našem „Domu ‘, saj ne mine najmanjša prireditev, pri kateri ne bi ona opravila svoje delo pn siiu-enju, za katerega ne dobi in tudi no pričakuje nobenega zaslužka ali pohvale. Kakšen lep zgled za tiste rojake, ki imajo toliko možn f ti, pa ne dajo ..¡č . r od sebe, ne za skupnost, ne za bližnjega.
Slavljenka je doma iz fare Brezovica pri Ljubljani. V mladosti je delovala v organizacijah, med vojno bila preganjana in ob koncu je morala z ostalimi sorodniki zapustiti rodni dom.
Kljub svojim letom se še vedno zanima za delo med rojaki, ludi je naio-čena in z veseljem čita vse naše liste in revije. Ob njenem jubileju ji prav iz srca želimo še veliko zdravih let!
SAN MARTIN
Na rednem sestanku Lige žena-mati v San Martinu je imel g. Davorin Kahne res izredno lepe slike Slovenije. Popeljal nas je po vseh predelih naše domovine in mu lahko pri takih posnetkih samo čestitami. škoda le, da je bila udeležba tako maloštevilna, zaradi tega ne bomo imeli več rednih mesečnih sestankov. Naslednji sestane*
prepovedali do preklica vzpon na Ara-rat. Ker pa so dekleta bila že pripravljena na odpravo, so 1. septembra odpotovale v Perzijo in bodo naskočile goro Domavendi (5671). Odpravo sestavljajo dr. Majda Mazovec, Silva Primožič in Martina Šilar iz Ljubljane, Zinka Slapar iz Kamnika in Djurdja ■Sučevič iz Zagreba.
V polfinalnem nagometnem turnirju amaterjev je bila Slovenska reprezentanca druga za Vojvodino. Slovenija je premagala Hrvatsko z 2:1 in ekipo Bosne in Hercegovine. Tekmovanje je bilo v Kranju, gledalcev pa prvenstvo ni pritegnilo, kljub zanimivim igram.
Za dobro voljo
Profesorjeva žena možu: „Tvoja pozabljivost je tako presneto nalezljiva! Šla sem v mesto, da bi tebi kupila kravato, sem pa Sebi kupila obleko.“
„Gospod mesar, ali bi mi lahko presekali glavo čez pol?“
„Lahko, gospa. Samo klobuk snemite prej, da ne bo kakšne škode!“
OD DOMA
„Zakaj pa izvažate živino, če je doma tako primanjkuje?“
„Zaradi deviz.“
„Kaj pa potem kupite za devize?“ „Meso in mleko.“
„Tovariš direktor, jutri vas bom na sestanku kritiziral, saj veste, da je to sedaj moderno.“
„Je že v redu, tovariš tajnik, samo danes dopoldne mi napišite dober govor, ki bo odgovoril na vašo kritiko!“
SOBOTA, 30. septembra 1972:
V	Slomškovem domu ob 20 spominski večer ob 110 letnici smrti A. M. Slomška. Govoril bo dr. Vinko Brumen o njegovi veličini. Poleg mladih recitatorjev sodelujeta zborček Slomškove šole in mladinski pevski zbor. Vabljeni odrasli in mladina.
V	Slomškovem domu (po proslavi) nadaljevanje spominskega šahovskega turnirja med skupinama našega doma v San Justu in šahisti Slomškovega doma.
NEDELJA, 1. oktobra 1972:
V	Slov. domu v San Martinu velika sanmartinska tombola.
V	Slovenski hiši po mladinski maši srečanje mladine Vel. Buenos Airesa. Predava dr. Rudolf Hanželič.
V	Našem domu v San Justu po maši Materinska proslava.
NEDELJA, 8 oktobra 1972:
V	Našem domu v San Justu 16. obletnica s celodnevnim programom.
V	Slomškovem domu po maši roditeljski sestanek. Predava dr. Rudolf Hanželič.
NEDELJA, 15. oktobra 1972:
V	Slomškovem domu proslava 11. obletnice s pestrim celodnevnim programom.
NEDELJA, 22. oktobra 1972:
Dan v Slovenski vasi s celodnevnim programom.
SOBOTA, 28. oktobra 1972:
V	Slovenski hiši zvečer proslava narodnega praznika 29. oktobra.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
VELIKA
SANMARTINSKA TOMBOLA
v nedeljo, I. oktobra, ob 15.30
Sodeluje orkester PLANIKA
Denarne naložbe, posojila
Pod najboljšimi pogoji!
KREDITNA ZADREGA SLOGA z. z o. z.
Bme. Mitre 97	658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20.
bo objavljen pravočasno.
■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBM«MMM^MMM««««BM*BBaBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBB*BBBBB,BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBB'
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Nedelja 8. oktobra
16. obletnica
I Celodnevni spored
s sodelovanjem orkestra PLANIKE
PAKETE ZA ROŽIČ
Kakor tudi denar najbolje in najhitreje pošilja
JADRAN PAK
Cesta Monte 2049 (višina Rivadavie 6400)
(Omnibus 132 in 133 do Carabobo)
Uradne ure od 15 do 19, ob sobotah od 10 do 12
Pismene naročbe, kakor tudi giro pošljite na naslov: ZDENKA KALEČAK, Casilla de Correo Central 340 — Buenos Aires
Vse pošiljke so zavarovane!	Zahtevajte cenik!
Potujete v RIM - Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel BLED
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
in Hotel DANIELA
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
• •••••■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBaaaBBBBBBBBBBB«BBBaaBaBBBBBBBaBBBMaaaaBBaBBaBBaBBBaBBBaaBBaaBBBBBBaBBBBaBBaaaBBaBBBBaBBBBBBBaBBBaBaBBBaaBaaaaBBBaBllaaaBBBaaaBaBaBaBBBaBBBaBaBaBaB
Od vsepovsod
Sintetično meso. Angleži bodo v kratkem preizkusili novo kuharsko umetnost:	Pripravljanje sintetičnega
mesa, narejenega iz rastlinskih proteinov.
Velika tekstilna tovarna Courtalds je objavila, da je izdelala isintetično meso, ki ga bo vrgla na trg v oktobru. Izbirati bo mogoče med okusoma po govedini in perutnini.
Tudi ameriški proizvajalci se bavijo s sintetičnim mesom, toda Courtalds trdi, da je njegovo „meso‘‘ bolj podobno tako po videzu kot po okusu pravemu mesu. S proteini, dobljenimi iz rastlin, se tvorijo vlakna podobno kot se tvori nit v predilnici. Tovarna Courtalds zatrjuje, da je njen proizvod alternativa, ne le nadomestek. Ima pa vrsto prednosti pred naravnim mesom — nima maščob in se pri kuhanju ne krči.
Nezadovoljni. V Zahodni Nemčiji v,sako leto zamenja svoj priimek približno 5000 oseb. To dosežejo le po dolgih in težavnih postopkih, s katerimi oblasti skušajo perprečiti masovno spreminjanje priimkov. Saj tudi letno oblasti zavrnejo nadaljnjih 15.000 prošenj za spremenitev. Ljudje so baje s svojimi priimki precej nezadovoljni. Vlada pa tudi na vse načine skuša, da bi lju--dje vse življenje nosili iste priimke.
Vzroki nezadovoljstva so različni, od „kapitalističnega zvena“ do priimkov, „ki izpostavljajo zasmehu“. Kako bi bilo s tem med Slovenci?
Sreča pa taka. Neki padalec se je prav čudežno rešil ismrti. Na padalskem mitingu v Los Teques, 25 km od Okracasa v Venezueli se je pognal padalec iz helikopterja, pa se mu padalo ni odprlo. A imel je srečo, da ga je tovariš v zraku zagrabil in sta brez posebnih težav oba pristala na tleh.
Se bliža zima? Na južnem Jadranu so se lastovke nenadoma v jatah začele seliti. Področje Boke Kotorske so lastovke zapustile že 10. avgusta, nekaj dni zatem pa je prišlo do velikega padca temperature in začelo je tudi obilno deževati. Njihov zgoden odhod tolmačijo kot napoved ostre in dolge zime.
Milijoni za „Svobodno .Evropo“. Ameriški predsednik Richard Nixon je 21. avgusta odobril 38,500.000 dolarjev za financiranje dejavnosti radijskih postaj „Svobodna Evropa“ in „Liberty“ za prihodnje leto. Obe radijski postaji sta v Miinchnu in oddajata program, namenjen državam za železno zaveso.
Vpliv tujine. Beograjska „Politika“ piše, da se vodstvo Zveze mladine Ju-
goslavije zelo boji za 600.000 delavcev zaposlenih v tujini. Posebno se boji, da bi mladi delavci por 29 leti — teh je namreč največ v tujini — „padli pod kvarni vpliv raznih religioznih in političnih združb protisocialistične narave. Te združbe zelo izkoriščajo ekonomsko emigracijo“, tako piše Politika, „za dosego svojih političnih, verskih in finančnih ciljev.“ -Kot dokaz tega kvarnega vpliva pa navaja, da pod firmo organiziranja kulturno-prosvetnega življenja emigracije deluje v Avstriji 40 študentov teologije in osem poklicnih uslužbencev (Ne precizira Politika poklica teh „poklicnih uslužbencev“).
Z balonom čez Alpe. Donald Came-ron iz Bristola in Mark Yarry iz N'ew Yorka sta v gondoli pod balonom z vročim zrakom preletela Alpe. Vzletela sta pri Zermatu (Švica), preletela znano Monte Roso v višini 5100 m, tri ure kasneje sta pristala na travniku pri Bielli v Italiji. Za vsak slučaj pa ju je na poti spremljal helikopter.
Stolp v Piši. Manjši potres v prvem tednu septembra je spet nekoliko bolj nagnil znameniti pisanski stolp. Turisti, ki so prišli v Piso po potresu, so kar malce s strahom spraševali, če ni morda nevarno povzpeti se na 56 metrov visoki ter nekoliko nagnjeni stolp. Strokovnjaki so ugotovili, da kratki potres ni povzročil nobene nevarnosti za to znamenitost.
POČITNIŠKI DOM \ CORDOBI
Enako kot prejšnja leta, bo tudi za prihodnje počitnice naš Dom odprt za vse Slovence od 12. januarja do 28. februarja. Za tiste, ki bi v tem času ne mogli v naše planine, bo Dom izjemoma na razpolago že od 28. decembra, to je v času otroške kolonije. Jaz bom preživel v Domu cele počitnice.
Kraj je v višini tisoč metrov nad morjem, obdan z gorami in možnostjo neštetih lepih krajših ali daljših izletov; v neposredni bližini Doma so naravna kopališča, ki bodo zlasti letos zaradi zimskega dežja imela vode na pretek. Podnebje je izredno zdravo, Dom je obdan od velikih borovčnih gozdov; zato je pravo gorsko zdravilišče za vsakršno bolezen, bolehnost ali utrujenost; ni pa kraj zaradi višine primeren za težjo srčno napako, težjio pljučno obolelost ali visok krvni pritisk.
Kdor se želi odpočiti ali si utrditi zdravje v našem Domu, naj čim prej sporoči — certificado — kdaj želi priti (dan prihoda, vrnitve in koliko oseb) na naslov: Hanželič Rodolfo, Champagnat 55, Luján, Pcia. Bs. As. Prosim, ne iščite me osebno v Lujá-nu, ker sem zaradi dela zelo pogosto zdoma. Kdor more priti že v januarju, naj ne odlaša na februar, ker je v tem mesecu Dom navadno močno zaseden. Vozne listke kupite šele, ko dobite odgovor, da je prostor zasiguran.
Res proti toku. Vsekakor so (Norvežani sklenili, da bodo (menda oni edini) plavali proti toku. Vsaj kar se tiče Skupnega evropskega trga. Medtem ko skušajo vsi drugi narodi na vsak način priti v to ustanovo, so se Norvežani na referendumu izrekli proti.
Trdoživ. Te dni je v Pittsburgu, Pensylvania, umrl Peter Mills, katerega posebnost je bila -ta, da se je rodil kot suženj. 26. oktobra bi bil Mills star 111 let. Še druga posebnost se lahko pri njem omenja. Bil je trdoživ in trdoglav. Petkrat se je oženil, pa je preživel vseh svojih pet žena. Menda ga je v petem vdovstvu smrt prehitela, da ni še šestič stopil v zakonski jarem.
Električno motorno kolo. Nemške delavnice „Solo“ so končno dovršde model prvega električnega motornega kolesa. Sedaj se pripravljajo, da ga bodo pričele izdelovati serijsko. Novo kolo ima kot gonilno silo poseben 500 watni motor Bosk, ki prejema energijo od dveh 12 voltnih akumulatorjev. Na ravni progi doseže hitrost 25 kilometrov na uro. Si tem računajo, da popolnoma zadosti ¡sedanjemu mestnemu prometu. Kot znano, se skuša počasi spremeniti sistem prometnih sredstev na goriva z električnimi. To pa zaradi izredne kontaminacije zraka, ki lahko naredi življenje na zemlji (sicer res na dolgo roko) praktično nemogoče.:
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Nç 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionskc pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
a
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
■
■
La v alie 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852
DRUŠTVENI OGLASNIK
Rojake, ki so brez sredstev in nimajo pravice do pokojnine, opozarjamo, da je ministrstvo za socialno skrbstv > odobrilo posebne vrste mesečne podpore, ki znaša 20.000 starih pesov (Pensión a la vejez). Za to je potrebno zdravniško spričevalo in policijska domovnica (Certificado de domicilio). S temi dokumenti je treba iti na urad: Bienestar Social, Hipólito Irigoyen 1400. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZS.
Knjižnica Zedinjene Slovenije je namenjena vsem rojakom — s slovenskim branjem si utrjujemo jezik in narodno zavest!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
ÜNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
/<IW5klllowSc€ ¡z ■ cwgr>S¡€
Počastitev 110-letnice smrti Antona Martina Slomška v Slovenski hiši
NOVO MESTO — Grad Hmeljnih bodo spet pričeli popravljati. Med vojno so partizani porušili in požgali vrsto gradov na Dolenjskem, od katerih so obnovili le Otočec na Krki. Za obnovo Hmeljnika so nekaj denarja vložili prejšnja leta, vendar premalo, da bi zidovje ohranili. Novomeško društvo ekonomistov je pričelo z akcijo za nabirko denarja za postavitev nove strehe.
ca Nagliča pri Knežji lipi in pri Kuž-lju ob Kolpi.
LJUBLJANA — Na kulinarični razstavi mednarodnega ribjega sejma v Trondheimu na Norveškem so šef kuhinje ljubljanskega „Slona“ Tone ¡Straj-ner, šef Ante Svič iz opatijskega „Ambasadorja“ ter Pavel Rode iz „Kvar-nerja“ prejeli drugo nagrado — srebrni nož — za jadransko ribjo ploščo.
MARIBOR — Kriza v mariborski Drami Slovenskega gledališča je vedno hujša. Pripravljajo siecr tri igre in piva premiera je pred vrati. Dramski igralci imajo slabe plače — povprečno 1800 din, najnižji pa samo 1120. Celjski igralci imajo povprečno plačo 1850 din. Tudi zaradi stanovanj se igralci pritožujejo in zahtevajo ureditev raznih vprašanj. Med temi je tudi financiranje Drame in Opere. Tridesetčlan-ski ansambel Drame mora ustvariti po sedanji delitvi 57,5 odstotkov dohodka Slovenskega gledališča, 200 članski operni ansambel pa ostalo. Zaradi teh razmer je tudi odstopil direktor Drame Branko Gombač.
PIRAN — V Piranu se je prvi dan slikarskega „Ex tempora“ prijavilo 68 likovnikov, ki so se takoj razkropili po piranskih ulicah in slikali razne motive. Strokovna žirija je nato odbrala slike za razstavo, ki je bila odprta 27. avgusta.
LJUBLJANA — Društvo ljubiteljev drobne grafike „Ex libris“ je s podporo podjetja Slovenijales izdalo drobno knjižico „Ekslibris pri Slovencih“. Besedilo je napisal Janez Logar, slike pa je izbral Miha Maleš. Logar omenja prve zametke ekslibristov iz 16. in 17. stoletja, nato spremlja razvoj do današnjih dni in med drugimi omenja imena Maleš, Jakac, Kos, Debenjak in Tršar.
MOJSTRANA — V planinskem domu v Vratih pod Triglavom so 26. avgusta zborovali predstavniki planinskih društev Gorenjske. Posvet je organiziralo društvo Mojstrana ¡skupaj s koordinacijskim odborom planinskih društev. Razpravljali so predvsem o varstvu narave in o gorski reševalni službi ter o problemih planinskih društev v jesenski in zimski ¡sezoni.
MURSKA SOBOTA — V Murski Soboti so praznovali petdesetletnico Pomurske lovske zveze 26. avgusta z raznimi prireditvami in tekmovanji.
KOČEVJE — V gozdu pri vasi Onek je medvedka 23. avgusta napadla 14-letnega Pranja Klariča, njegov sedemletni brat Mladen pa je prijel za gorjačo in se lotil medvedke. Čeprav ga je brcnila v nos, ni odnehal in končno je ¡spravil medvedko proč od nezavestnega brata. Nekaj tednov prej pa je medved napadel gozdnega delavca Fran,-
LJUBLJAlNA — V Nišu je prišla na dan afera is preprodajo krvi. Krvodajalci kri oddajajo brezplačno, toda na niški kliniki so jo potem prodajali po 700 din. To je seveda po vsej državi povzročilo nemir in ljudje so se spraševali, kako je v Sloveniji. Pa so ugotovili, da kri v Sloveniji nič ne stane, velja pa 443 din za liter; vendar te ce ne ne plača bolnik, ampak socialno zavarovanje.
PTUJ — Na 16. tekmovanju slovenskih traktoristov je že tretjič zaporedoma zasedel prvo mesto Štefan Buk-vič iz Murske Sobote, ki dela pri podjetju Pomurka. Drugo mesto je zasedel Martin Muhič, član poklicne ljubljanske ekipe, ta zadnji bo tudi zastopal Jugoslavijo na ¡svetovnem prvenstvu traktoristov, ki bo v ZDA.
LJUBLJANA ■— Na ljubljanskem mednarodnem vinskem sejmu, ki je bil od 25. avgusta do 3. septembra, je sodelovalo poleg 107 domačih razstav-ljalcev še 194 tujih iz 21 držav, vzorcev vina, žganih pijač in sadnih sokov pa je bilo 955. Posebna komisija je podelila 268 zlatih kolajn in 10 naslovov „šampion“, poleg mnogih srebrnih in bronastih medalj. Ob tej priliki je hi la tudi prikazana oprema za kletarstvo, Vinogradništvo in gostinstvo.
Umrli so od 22. do 26. avufsta 1972:
LJUBLJANA — Leonard R. Bester, Karolina Erbežnik; Jože Gorenc; Ivan Grm; Pavla Hočevar; Jože Ivanc; Franc Kukec; Pavel Knaflič; Angela Kržišnik r Košir; Erika Kranjec; Elizabeta Klemenčič r. Zibelnik; Anica Lancoš r. Zupančič; Milena Premru r. Mohorič; Janez Pritekel j; Hermina Pavlovič r. del Cott; Franc Stojkovič; Mirko Sterle; Davorin Sirk; Jana -Simončič r. Strup.; Jože Saje, up. žel., 84; Dominik Turk. kroj. mojster; Ivan Vajd.
RAZNI KRAJI — Lojze Bukovec, ialog; Herman Brataševec, Ajdovščina; Uojz Blažič, železničar, ičilbah; Mirko lohorič, Šentjur; Janez Fečur, Maranj irib; Jože Jazbinšek, Št. Vid pri Stični; Frančiška Mlakar, Lavrica;. Ivana Jam, Obrije; Alojzija Mazi r. Pintar, lakek; Frančiška Markež, Jereka; An-on Novak, Kamna gora; Alojz Potoc-ii, Kropa; Janez Pavel Porenta, Baš .a irintavec (nesreča v planinah); Ana Joga r. Majcen, Stari trg pri Slovenj Jradcu; Ivan Petan, Dobrna; Bertel tus, b. mesar, Dol. Logatec; Katarina 'tare, čurile; Ludvik Strel, up. čevlj., ¡3, Št. Lovrenc na Dravskem polju; vana Skale, Celje; Ignac Učesanek, )ol pri Hrastniku; Ivo Zidanek, vete-inar, Sežana; Dimitrij Žigon, 28 (neteča v planinah), Idrija.
V	nedeljo 24. t. m. je šola Slomškovega doma, ki jo vodi ga. Lenčka Zupan-Malovrhova, priredila v Slovenski hiši slavnostno počastitev ¡stodeset-letnice smrti slovenskega škofa, vzgojitelja mladine in pokrovitelja Slomškovega doma, Antona Miartina Slomška.
Ob 16 popoldne je bila sv. maša za vse umrle vzgojitelje, katehete in učitelje slovenskih šol, za katehete Janeza Kalana in Antona Smoliča ter učitelje F. Kovača, M. Maroltove in M. Mize-rita, kot jih je imenoval ob začetka maše Franček Breznikar. Nato je sv. mašo daroval msgr. Anton Orehar, direktor slovenskega dušebrižništva, ki je za slavnostni nagovor vzel odstavek iz Slomškove Evangeljske razlage, v katerem je našel misli, namenjene tako duhovnikom, kakor staršem in mladini in jih razvijal v lepih spominskih besedah. Med mašo je pel mladinski zbor sanjuškega Našega doma, pod vodstvom gdč. Klanjškove, ki :se je razvil v ljudsko petje stotin mladih grl, ki so napolnili veliko dvorano.
Pred pričetkom predstave je stopil pred zastor vodja slovenskih tečajev g. Franc Vitrih, ki je v lepem nagovoru poročal o šolskem delu med slovensko emigracijo, se še enkrat ¡spomnil vseh umrlih katehetov in učiteljev, spomnil pa tudi vseh živih, ki danes poučujejo na ramoški šoli, se trudijo za osnovno izobrazbo naših otrok in jih vpeljavajo v slovenski ¡svet. Po njegovem govoru sta dve deklici v narodni noši poklonili šopke pisatelju Mirku Kunčiču in duhovnemu vodji vsakoletne ljudskošolske izletniške skupine v Cordobi, dr. R. Hanželiču, ki je za to priložnost prišel iz bližnjega Lujana.
Nato se je začela predstava igre Mirka Kunčiča Od zibelke do groba. Pred vsakim prizorom je Franci Holo-san na kratko otrokom pojasnil vsebino.
Kunčič ni napisal kakšne dramatične napele zgodbe iz življenja velikega Slomška, temveč je nanizal pet lepih prizorov s posebnim pogledom na skupinsko predvajanje. Tako je v prvem prizoru pokazal rojstvo svetniškega škofa, ko si ob njegovi zibelki angelčki izbirajo med sabo, kdo bo angel varuh temu „velikemu“ otroku, in v drugem dejanju, kako prerokujejo rojenice bodočnost. V tipični slovenski kmečki ¡sobi s krušno pečjo se je na ¡sredi izbe zibala velika, s slovenskimi ornamenti porisana zibelka, delo slovenskega rezbarja iz Bariloč, v kateri je ležal kot mali Slomšek — majhni, pred mesecem rojeni ¡Tomažek Magister, ki je dobro „igral“ novorojenčka, celo zajokal je v pravem času. Angelčki s plesom in rojenice s prerokovanjem so naredili „ne-beško-zemeljski“ prizor živahen.
V	tretjem dejanju je tudi nastopil S^mšek — tokrat pastirček na paši, ki že med pastirčki nastopa, kakor je zgodovinsko ugotovljeno, kot resen fant,
ki mu ni za pastirske igre, temveč za duhovno izobrazbo, kakor jo je zajemal iz knjig. Te bere zdaj tovarišem, ki se odločajo zanj, pa tudi proti njemu, pa ne uspejo. Tako Tonček kakor njegov tekmec, ali majhna jezikava, pa korajžna deklica, so podajali žive, nič šolarsko boječe, ampak že kar ¡samozavestne nastope. Kar pa je ta prizor najbolj dvignilo v naših očeh, to je bila nalašč za ta prizor napravljena panorama 'Ponikve, Slomškove rojstne vasi, ki je sega‘a čez celo ozadje, in kateri je izpreminja-nje luči — jutro, večer — še bolj ponazorilo plastiko. Naslikal jo je Stane Snoj.
Četrto dejanje pa je bilo že prav zaresen dramatski prizor. Nedeljska šola v ponikviški fari: fantje in dekleta sede s svojimi tablicami in pričakujejo „šomaštra“, ki ¡se je malo zakasnil. Tega vaškega učitelja je igral Maks Nose. Ta pa je prišel poln zavesti neke skrivnosti, ki jo pa le polagoma razodeva učencem, namreč: da je njihov rojak tega leta — 1864 — postal — škof. Prav ko je s tem presentil učence, pa je vpadel v razred mežnar — igral ga je Jože Javoršek, z zapoznelim sporočilom, pa zato toliko bolj burkastim, ki pa je lepo pripravil občinstvo k zaključku prizora: ¡slavnostnemu pritrkavanju s farne cerkve.
Peto dejanje pa je bilo bolj kot dejanje živa podoba, ko so se vsi igralci zbrali pred 'Slomškovo podobo ob njegovi smrti, kjer so mu zapeli slovensko pogrebno žalostinko. Ko so pa nato dva fanta v narodni noši in med njima slovensko dekle prinesli mrtvemu škofu vdanostni venec nageljnov in rožmarina in ¡se mu poklonili v imenu mladine, je ves zbor šolskih otrok zapel pesem Slovenec sem. S tem lepim slovesnim prizorom ,se je zaključila Kunčičeva Slomškova petdejanka, ki je tako lepo uspela in užgala občinstvo, da je klicalo režiserko na oder, kjer je dobila svoj zasluženi šopek in zahvalo poslušalcev in igralcev.
Pri izdelavi scene sta Stanetu Snoju pridno pomagala Franc in Jože Cukjati, za luči je skrbel Franci Osojnik, za glasbo pa Darko Kocmur. Delo za odrom pa je vodil Marijan Loboda.
In tu je zdaj mesto, da posebno podčrtam delo in uspeh režiserke Anice šemrovove. Na oder je spravila skoraj vse ramoške šolske otroke, čez 80 jih je bilo aktivnih igralcev, pa ni bilo nikjer čutiti prenatrpanosti ali statičnosti. Znala je prizore razgibati in otroke izvežbati tudi jezikovno. In seveda tudi pevski. Doživela je uspeh, h kateremu ji iskreno čestitamo. Pa tudi pisatelju Kunčiču, ki je zopet videl eno svojih mladinskih del z ljubeznijo in uspešnim trudom predstavljeno naših otrokom z nastopi otrok samih, in seve-
SLOVENCI V
Katekizem ni leposlovje, pri katerem se daje velika, morda celo pretežna važnost lepemu podajanju in jeziku. ¡Pri katekizmu je predvsem važna vsebina, vse Oistalo je drugotno. V tem oziru pa je holandski katekizem vse prej kot v celoti posrečeno delo. Sama kardinalska komisija jasno izjavlja, da je ka tekizem na številnih mestih in v stvareh ne majhne važnosti nejasen in vsaj dvoumen če že ne naravnost zmoten. Že iz površnega pregleda točk nauka, katere je komisija naročila popraviti Pred vsakim natisom katekizma, je razvidno, da gre pri večih od njih za zelo važen, če ne naravnost osrednji verski nauk. Katekizmu se torej ne očita nejasnost ali dvoumje v kakšnih svobodnih teoloških mnenjih, kjer se ima vsakdo pravico odločiti za eno ali drugo, dokler se Cerkev o njih ne izjavi; gre marveč za katoliški nauk, ki ga je vesoljna Cerkev dolžna sprejeti. In če je zmota, nejasnost in dvoumje že v navadnih človeških rečeh škodljiva, je brez primere bolj škodljiva in nevarna, ko gre za verski nauk. Zato Cerkev izročene ji verske resnice tako ljubosumno in z vso močjo svoje avtoritete brani, ker gre za neprecenljiv zaklad, ki Ka ji je izročil Kristus. Zato je razum-‘Jivo, da Cerkev ni smela in mogla mirno sprejeti Novega katekizma, kakršen Je izšel iz rok avtorjev. Kdor se nad tem posegom pohujšuje in čudi, temu Pač manjka cerkvenega mišljenja.
Težko nam je umljivo, kako da niso avtorji katekizma z večjo pripravlje-
nostjo sprejeli pripombo in potrebnih popravkov že pri razgovorih s teologi, delegiranimi od papeža. Da so končno sprejeli pripombe in zahteve po popravilih kardinalske komisije, je hvalevredno in tolažljivo. Dvomimo pa, da je način, kako se te opazke od tedaj naprej vključujejo v nove izdaje katekizma in njegove prevode, zares učinkovit. Opazile niso namreč vdelane v samo besedilo —- besedilo ostane v novih izdajah nespremenjeno, torej z vsemi težkimi pomanjkljivostmi in dvoumji ter nejasnostmi —, temveč so knjigi prideja-ne kot dodatek na koncu. Pedagoško in psihološko je tako učinkovitost teh opomb izredno zmanjšana. Vsi vemo, da se dodatki na koncu knjig pogosto sploh ne berejo; potem pa tudi, če jih bo kdo prebral, se s tem ne bo že avtomatično rešil prvotnega vtisa, ki ga je dobil od branja besedila samega. Pa tudi dejstvo, da je knjiga večinoma pisana v lepem in privlačnem slogu, nevarnostjo za bralca ne zmanjša, temveč kvečjemu še poveča, čim lepše in privlačnejše je namreč kakšna stvar povedana, tem globlje in trajneje se človeku vtisne v dušo in srce.
Holandski katekizem ima velike in lepe kvalitete, ima pa tudi veliko resnih pomanjkljivosti vsebinskega značaja, kar je pri katekizmu, ki ima namen poučiti odrasle o katoliškem nauku in jih navajati na življenje po njem, neodpustljivo in resno nevarno. Druge odlike, ki jih katekizem brez dvoma ima, ne morejo prav nič odtehtati pomanj-
kljivostji in z njimi združenih nevarnosti. Sta to dve strani iste stvarnosti, ki jih ni mogoče ¡spraviti na isti imenovalec.
Zato se pač ni mogoče skladati z Našo lučjo, ki je označila Novi katekizem kot eno najlepših knjig, kar smo jih ¡Slovenci zadnje čaise dobili. Žal ne gre, kot pravi ista revija (povzeto po Glasu SKA, avgust 1972), pri Novem katekizmu „samo za nekaj drugače kot doslej obravnavanih vprašanj“. Tudi ne le za „neznantne motnje“. Kardinalska komisija, kot smo videli, uporablja za te „motnje“ vse drugačne izraze. Seveda pa tudi ni mogoče razumeti, kako naj je bil kardinal Šeper zapisal, da ho-laUski katekizem „s krščansko vero nima nič skupnega“ (glej Sij, 31. avgusta 1972).
Ali je po vsem tem knjigo priporočati ali ne? Menim, da bo versko dobra izobražen človek knjigo lahko s pridom bral, ker je veliko stvari res lepih, globoko in pravilno napisanih. Pogoj pa je ta, da hkrati resno prebira tudi izjavo kardinalske komisije v dodatku knjige. Vernik brez teološke izobrazbe pa katekizma po mojem skromnem mnenju ne bo mogel brati brez nevarnosti za vero. Poleg dvoumnih in napačnih mest, na katere je opozorila kardinalska komisija, je še veliko drugega v knjigi zapisanega tako nejasno, da tak bravec pri najboljši volji pogosto ne bo mogel vedeti, kaj je katekizem hotel pravzaprav povedati.
Osebne novice
Poroka. V soboto, 23. septembra, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia gdč. Metka Lipar m Carlos Bahl. Za pričo so bili Franc in ga. Cilka Lipar in Jacobo ter ga. Ma-nuela Bahl. Poročil je delegat msgr. Anton Orehar. ¡čestitamo.
BUENOS AIRES
Inormativni selstanek SKD-SLS
Preteklo nedeljo, 24. t. m., je Slovenska krščanska demokracija-Sloven-ska ljudska stranka organizirala splošni informativni ¡sestanek. Bil je takoj po maši v zgornji dvorani Slovenske hiše. Kar lepa udeležba je bila in z veseljem smo opazili številne mlade fante in tudi dekleta, kar priča, da se naša mladina zanima za razna politična vprašanja.
V	prvem delu sestanka je Tone Mi-zerit govoril o političnem položaju v Argentini in o tukajšnjih političnih strankah. Predavatelj je najprej na kratko orisal politično zgodovino zadnjih 17 let in kako je v perspektivi tkzv. Argentinske revolucije, prišlo do sedanjega političnega položaja. Nato je obrazložil politično delovanje sedanie vojaške vlade, podal jedrnat pogled na delujoče stranke in na razne politične povezave in tendence, ki jih je opaziti med njimi. Ugotavljal je, da je atomizacija strank danes prav tako porazna kot pred šestimi leti, in da le od volilnega zakona odvisi, če se bodo stranke razbito ali posamezno borile na volitvah. Po končanem predavanju so sledila vprašanja, na katera je govornik z veseljem odgovarjal.
V	drugem delu pa se je razvila debata o sedanjem položaju v domovini in zlasti o različnih možnostih, ki bodo nastale v primeru Smrti sedanjega jugoslovanskega diktatorja Tita. Tema je dala povod, da so se kratko a jedrnato obdelali razni slovenski problemi, zlasti
Vsak teden ena
ŠENTJANŽEVO
Josip Murn Alsksandrov
Na nebu zvezde se prižigajo, kresnice iz lesov se dvigajo v poletno noč.
Studenci tiho se pregibljejo, kot v sanjah praproti se gibljejo v poletno noč.
Cvetov zdaj čas in čudnih je semen, vse polno gleda vejic iz slemen v poletno noč.
Vse polno gleda vejic mi iz koč, obstal tam sveti Janez je, gredoč v poletno noč.
Obstal tam sveti Janez je gredoč, do rane zore še kresnikujoč in vso to noč!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
25. septembra 1952 — št. 36
OB 90-LETNICI SLOMŠKOVE SMRTI
Slomškova navodila za potovanje po svetu
„Pridno delo lastnih rok rad po-žegna dobri Bog; ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokodelcev je v našem kraju, pa le malo jih dobro izhaja. Neki nočejo prav delati, drugi ne znajo...
Po deželah vsako stvar poglej, za kaj je in kako se stori. Kdor drugega ne vidi kakor drevje rasti pa ljudi po dveh hoditi, je bolje, da doma korenje strže; on po ¡svetu hodi, kakor da bi se mu sanjalo. Sem popotnikov našega dela veliko poznal, ki so dosti dežel obhodili, a niso drugega povedati znali, kakor da na Dunaju tum visi, v Celovcu pa na novem trgu lintvurn zija.
Človeka lahko po hoji, hišo po strehi, ljudi in kraje pa po šegah spoznaš... Srečaš veliko bledih, tankih deklic po mestu, boš našel vsako nedeljo dosti raja, pa malo prida: Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogolsto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožnih ljudi, ne po vrli noši imenitne gospode, kakor ne po novem kozarcu dobrega vina; tako se slabo blago prodaja. Poskusi, preden verjameš. So ljudje leseni, jih grozi odkriti se in roko podati, tam so jasli več vredne kakor pa šola. ¡Se ti preveč sladkajo in brez mere priklanjajo, varuj se jih, radi bi te oslepili...“
da, ¡s pomočjo starejših igralcev, ki smo jih sproti omenjali. Bil je lep popoldan slovenskega „živ-žava“.
ARGENTINI
vprašanje bodočega obstoja Slovenije in raznih nevarnosti, ki bi naši zemlji grozile v primeru kakega političnega pretresa na Jadranu ali v Evropi Eploh. Na vprašanje sta odgovarjala predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare in podpredsednik ¡SKD-SLS za Južno Ameriko Pavel Fajdiga. ;S strani občinstva pa so bili številni, ki so stav-ljali najrazličnejša vprašanja. Iz debate bi lahko povzeli zaključek, da bo le slovenski narod doma, ki bo v popolni svobodi, smel in moral odločati o svoji bodoči usodi in o bodočem državno-pravnem poožaju Slovenije. Osnovni cilj naše emigracije je zrušenje komunistične diktature v Sloveniji, s čimer bo narodu dala možnost te svobodne odi 3-čitve.
Sestanek je bil nadvse plodovit in so ¡se udeleženci zadovoljni razšli, potem, ko so se še nekaj časa zadržali v pogovoru.
Slomšek v slovenski radijski uri
Slovenska radijska ura, ki jo pripravlja in vodi Zedinjena Slovenija, je bila v soboto, 23. t. m. posvečena 110-letnici smrti velikega slovenskega škof» Antona Martina Slomška.
Slovenska šola dr. Franceta Prešerna v Castelarju pod vodstvom gdč. Mije Markeževe, je pripravila za radijsko oddajo izredno lep program.^ Otroci so recitirali, deklamirali, otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve je zapel več pesmi, vse je povezoval g. Jerebič. Najbolj je presenetilo, ker je bil celoten program v slovenščini.
Tako Zedinjeni Sloveniji, ki je zamislila proslaviti našega svetniškega narodnega škofa Slomška na radiu in v slovenščini, kakor castelarski šoli, ki je program tako odlično izpeljala, vsi poslušalci slovenske radijske oddaje čestitamo in si želimo še takih, narodno zavest budečih akcij.
Svet brez molitve ni samo brezverski, je nečloveški.
Kardinal Jean Danielou
Iz življenja in dogajanja v Argentini
MUČENJE IN SMRT
Britanska tiskovna agencija Reuter je minulo nedeljo objavila iz Canberre v Avstraliji naslednje poročilo:
„Eden od članov avstralskega parlamenta je minuli petek izjavil, da je nekega naturaliziranega avstralskega državljana tajna policija v njegovi rojstni vasi v Jugoslaviji aretirala, ga mučila 19 dni in končno njegovo iznakaženo truplo izročila isorodnikom, da ga pokopljejo.
V	četrtek je federalni državni tožilec, senator Ivor Greenwood izjavil v senatu, da je avstralski državljan 31-letni Nikola Raspudič umrl v Zagrebu v okoliščinah, ki jih sedaj preiskuje federalna vlada. 'Ni hotel dati nobene nadaljnje izjave.
V	petek zvečer je senator Georga Hannan, ki ima odvetniško pisarno v Melbournu, izjavil časnikarjem, da ima v rokah izjavo Vlada Diviča, bratranca umrlega, ki jo je dal na sodišču 12. septembra.
V	tej izjavi stoji, da je Raspudič, po rojstvu Hrvat, 30. junija odpotoval iz Melbourna s potnim listom in vizumom za vstop v Jugoslavijo. Po svojem prihodu na zagrebško letališče, pravi Di-vič, je Raspudiča prijela Jugoslovanska tajna policija (UDBA).
¡Pet dni pozneje so ga izpustili, na videz nepoškodovanega, pod pogojem, da se med svojim bivanjem v Jugoslaviji javlja policiji vsakih pet dni.. Toda pozneje, pravi, Divič, je policija Raspdica znova aretirala in ga obdržala v ječi 19 dni ter ga neprestano mučila.
Iz izjave nadalje sledi, da je 19. dan Raspudičev oče prišel na policijsko stražnico in videl svojega sina ležati
SRAMOTNO POSTOPANJE
(Nad. s 1. str.)
ves, kot pravijo v koroškem narečju, ne bo Loga vas, kot pravi slovenski pravopis. S tem hočejo potrditi, da koroški Slovenci niso del ¡slovenskega naroda, temveč da so „Vindišarji", ki govorijo svoj jezik.
Še kak drug ocvirek bi lahko izluščili iz navodil o izvajanju zveznega zakona o topografskih napisih na južnem Koroškem. Vendar nam že ti zadostujejo, da si lahko ustvarimo podobo, kako je dunajska vlada dala nekaj malega z eno roko, z drugo pa hoče še več vzeti. Zaradi tega sta obe osrednji organizaciji slovenskih Korošcev vložili skupno ¡spomenico na zvezno vlado, ki v njej protestirata zoper tako zahrbtno izigravanje zakona na škodo koroških Slovencev. Saj tako, kakor naj bi se zakon izvajal, bi prinesel samo novo zmedo in povzročil nove izbruhe nacionalističnih strasti na Koroškem, kot se že kaže.
Nacionalistična igra se nadaljuje
Iz vsega tega je razvidno, da tudi sedanja socialistična vlada ni voljna ali pa si ne upa reševati koroškega narod-
\ ZAPORIH UDRE
na tleh. Prerezane je imel obe zapestji in grlo.
Divič pravi, da je policija izjavila očetu: „Tu je vaš sin, ki je napravil samomor. Odpeljite truplo.“
V	izjavi stoji, da se Raspudič ni nikdar vključil v kakršnokoli politično organizacijo in da se je vrnil v Jugoslavijo, „da bi si poiskal nevesto/1
Senator Hannan je v petek zvečer izjavil da je Raspudič prišel v Avstralijo leta 1960 in je postal avstralski državljan leta 1969. Raspudičev slučaj, je izjavil senator Hannan, je eden od šestih slučajev naturaliziranih Avstralcev, ki po brez sledu izginili v Jugoslaviji.
„To pomeni, da na avstralski potni list pljujejo,“ je dodal.
Poročila o mučenju Raspudiča v Jugoslaviji so prišla na dan po nedavnih bombnih napadih na dve jugoslovanski potovalni agenciji v Sydneyu in po trditvah, da se desničarsko hrvaško ustaško gibanje, ki hoče zrušiti Tita, močno razvija v Avstraliji. Jugoslavija trdi, da so bili nekateri ustaški teroristi, ki so bili pobiti preteklega julija v spopadu z jugoslovanskimi varnostnimi oddelki v zahodni Bosni, avstralski državljani.“
V	zvezi z nedavno ustaško ugrabitvijo švedskega letala v Malmoe in o-svoboditvijo šestih ustaških teroristov, ki so bili zapleteni v umor Titovega veleposlanika na švedskem, iz švedskih zaporov, poročajo iz Madrida, da je špansko vojaško sodišče odločilo, da bodo trije ustaški zračni pirati sojeni v Španiji, medtem ko je bilo šest ustaških teroristov stavljenih na razpolago španski vladi, da jih vrne švedskim obla-
nega vprašanja, ki ostaja slej ko prej v posesti nemških nacionalistov. To so pa tisti nacionalisti, ki so. med prvo vojno zakrivili razkroj habsburške monarhije, pred drugo vojno so pripravili pot Hitlerju in Anschlussu leta 1938, med drugo vojno so bili krivi za izgon in smrt tolikih koroških rojakov, sedaj po končani vojni pa še zmeraj diktiraj j svojo politiko na Koroškem.
Da bo po vsej verjetnosti tudi za-naprej tako, daje slutiti izjava, ki jo je dr. Bruno Kreisky dal ljubljanskemu Delu med dolgim intervjujem, ki ga omenjeni dnevnik prinaša v številki z-dne 2. septembra. V tem intervjuju je dr. Kreisky rekel tudi naslednje: „V Avstriji imamo tudi druge struje, ki jih ne moremo ignorirati...'1 Te istruie so koroški nacionalisti, ki bodo še nadalje vsiljevali svojo voljo v reševanju slovenskega manjšinskega vprašanja na Koroškem. Socialistična stranka pa, čeprav ima absolutno politično premoč na Koroškem, ni tem strujam nikoli stopila na prste. Rajši se je vezala z njimi, kot ¡smo videli v Hodišah. To je stvarnost, ostalo so lepe besede socialista Kreiskega socialističnim tovarišem pri Delu.
K.	G.
Mednarodni teden
Japonski predsednik Tanaka je na
obisku v Pekingu. 'Prvi rezultat obiska je vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med komunistično Kitajsko in Japonsko. Tanaka je povabil čuenlaja, naj obišče Tokio. Moskvo skrbi zbližani?, med Japonsko in Kitajsko, v Washing-ionu pa zaupajo Japoncem, da ne bodo škodovali ameriško-kitajskim odnosom. Vsekakor japonski obisk v Pekingu za Azijo ni dosti manjšega pomena, kakor je bil Nixonov obisk pri Maocetungu, toda Tanaka je bil ¡sprejet prisrčno, medtem ko je Nixon doživel hladen spreiem.
Arabski teroristi so razposlali več desetin eksplozivnih pisem izraelskim poslaništvom in v Izrael sam. Prva smrtna žrtev tega terorizma je bil izraelski diplomatski fukcionar v Londonu. Vsa eksplozivna pisma so bila oddana na pošto na Nizozemskem.
Romunija je zaprosila za včlanjeme v Svetovno banko in v Mednarodni denarni fond. Bukarešta je tako prva članica sovjetskega Comecona, ki bi se rada vključila v zahodni gospodarski in finančni ¡sistem. O sprejemu bodo še razpravljali, ne vedo pa še, ali je Romunija ta korak storila s sovjetskim pristankom ali ne. ¡če je Moskva dala svoj placet, menijo, da so si v Krem-Lu zamislili novo strategijo minirania zahodnega gospodarskega in finanč-ga sistema.
Na program letošnjega zasedanja Glavne skupščine ZN so postavili tudi debato o svetovnem terorizmu. ZSSR ni glasovala proti, temveč se je glasovanja vzdržala.
Francoski predsednik Pompidou je
izjavil, da bo treba tudi Španijo kmalu vključiti v Skupni evropski trg. Nekatere članice, nasprotujejo včlanjenju Španije, „dokler ne bo demokratizirala režima."
Zahodnonemški kancler Willy Brandt je pretekli teden zahteval v parlamentu zaupnico, za katero je vedel, da je ne bo dobil. Odločil se je, da se bo glasovanja vzdržal on in vsi njegovi ministri, tako, da je opozicija dobila večino. Državni predsednik Heinemann je takoj zatem razpustil parlament in objavil, da bodo splošne volitve v nedeljo, 19. novembra t. 1.
Brandt se je odločil, da bo napravil konec sedanjemu stanju v zahodno nemškem parlamentu, kjer sta si točno na polovico delili glasove njegova socialistična stranka in opozicionalni krščanski demokrati, Vise delo v parlamentu je bilo zato praktično na mrtvi točki.
Tako se je sedaj prvič v 23-letni zgodovini povojne zahodnonemške republi-
GOSPODARSKI PLAN IN VOLILNI ZAKON
Ko je v sredo, 20. t. m. predsednik Lanuse objavil gospodarski načrt, ki ga je pripravila ekonomska ekipa sedanje vlade, je podal zatrdilo važni politični formulaciji: da namreč vojska v bodoči vladni dobi, ki se bo začela z volitvami marca 1973 ne bo stala ob strani, temveč bo važen faktor delovanja. Objavljeni gospodarski načrt ima namreč tako obsežnost, da ga je nemogoče izpeljati v kratkih mesecih, ki še ¡ostanejo sedanji vladi, ta načrt spraviti v tek, potem pa prekiniti in zamenjati z drugim, pa je tudi velik nesmisel. Načrt bo torej začela sedanja vlada, prihodnja pa ga bo, hočeš-nočeš, morala izpeljati do konca.
Predsednik Lanusse ,se v nagovoru ni omejil le na napoved povišanja plač (12% ali 120 pesov pri plačah, ki presegajo 1000 pesov), ampak je praktično obdelal vsa polja gospodarskega delovanja. Vprašanje je le, če bo vlada mogla preskrbeti sredstva, da se posamezne točke plana lahko izvedejo. Glede tega je v raznih krogih opazovalcev mogoče zaslediti nek zakrknjen pesimizem.
Gospodarski napovedi je sledila po lirična objava. Posebna komisija je pripravila osnutek volilnega zakona, katerega dokončni tekst bo sprejela vlada te dni. Vendar se člani komisije niso mogli zediniti glede najboljša poti, da po volitvah marca pride v Argentini do močne vlade. Zato so predstavili kar dva osnutka, ki sta sicer zelo podobna. V bistvu ¡?e razlikujeta le glede volitve predsednika in glede sestave parlamenta. Kar se tiče volitve predsednika, ki bo direktna, je vprašanje, če je v drugi
ke zgodilo, da je padla zahodnonemška vlada pred štiriletnim potekom svojega mandata. Brandt trdi, da je bila njegova poteza izključno tehničnega značaja, da je mogel zakonito doseči razpust, parlamenta in r.izpis novih volitev, medtem ko vodja krščanskih demokratov, 48-letni Rainer Barzel trdi, da je bil Brandt to prisiljen storiti, ker je zaradi izstopov nekaterih socialistov iz njegove stranke- polagoma izgubljal in končno izgubil večino v parlamentu.
Hud udarec Brandtovi ¡socialistični stranki je zadal tudi izstop njegovega finančnega in gospodarskega ministra Karla Schillerja, takoj po razpustu parlamenta.
V zvezi z razvojem volilne kampanje, ki se bo v nekaj dneh razplamtela v Zahodni Nemčiji, opazovalci ugotav-
rundi dovoljena spojitev strankarskih formul ali ne. Glede poslancev pa si še niso na jasnem, ali bo večina in dve manjšini (60, 30 in 10%) ali pa bo sestavo poslanske zbornice določil proporcionalni sistem. V' tem zadnjem primeru zakon zahteva od stranke, ki naj bi dobila mesto v zbornici, da je prejela vsaj 8% oddanih glasov. Če se povrnemo na zadnje volitve (leta 1965), potem v nekaterih volilnih okrožjih sploh ne bo dveh manjšin, kajti v mnogih sta le dve .stranki presegli zahtevano količino.
Medtem ko se vlada odloča glede teh podrobnosti, pa se ¡stranke vneto pripravljajo na volilni boj. Preteklo soboto in nedeljo so radikali ¡oklicali svoja dva „prekandidata". Za kandidatsko mesto se borita dve formuli: oficialistična „Balbin-Gamond'1 in opo-zicionalna „Alfonsin-Storani“. Opazovalci menijo, da bo dobila prva. Ni pa nevarnosti, kakor se je ponekod govorilo, da bo prišlo do razkola v stranki. Premaganci bodo na predsedniških volitvah krepko podprli zmagovalce.
Glede pogajanja Perona z oboroženimi silami, pa je bilo v tem tednu toliko zatrdil in zanikanj, da je spl ih težko izreči kakšno zanesljivo besedo. Gotovo je, da neka pogajanja obstojajo, če pa obstaja Peronov dokument na podlagi 10 točk ali zahtev, in če je bil vojaški poslanec v Madridu ali ne, so pa bolj ugibanja, kakor pa dejstva.
Medtem pa je Peronov osebni delegat Campora že neštetokrat kritiziral neoperoniste, ki so pa med seboj čedalje bolj razdeljeni. Snov debate je kandidatura Manriqueja. Del neoperonistič-ne Unión Popular ga zaneseno podpira, drugi del, ki ga vodi bivši poslanec Tercera del Franco, pa tej kandidaturi ostro nasprotuje. ¡Če bo prišlo do razkola ali ne, bo pokazala bodočnost.
Ijajo, da nameravajo krščanski demokrati osredotočiti svoje volilne napade na Brandta zaradi njegove politike odprtja na Vzhod in njegovega priznanja sedanjih nemških meja, še bolj pa na njegovo notranjo politiko, kjer mu očitajo, da je zlasti zanemaril vprašanje notranjega reda in miru v državi ter zadevo inflacije.
V Zahodni Nemčiji, pravijo opazovalci, se ljudje zavedajo, da mora v Bonnu sedeti ¡stabilna vlada, zlasti še, ker bo v najbližji bodočnosti Zahodna Nemčija igrala kot vodja razširjene zahodnoevropske skupnosti najvažnejšo vlogo v pripravljajoči se vse-evropski varnostni konferenci. Brandt da se je sicer izkazal za dobrega državnika, ne pa za dobrega politika. Menijo, da ima vodja opozicije Rainer Barzel v tem pogledu več možnosti za uspeh na prihodnjih volitvah, kakor Willy Brandt.
Splošne volitve v Zali. Nemčiji
19. NOVEMBRA TEGA LETA
Dr. Al. Kukoviča SJ
Holandski
Pričakovati je bilo, da bomo tudi Slovenci, bodisi doma ali pa v zamejstvu, prej ali slej dobili prevod Novega holandskega katekizma. Zato nas pač ni posebno presenetila novica v Glasu SKA (avgust 1972), da je nedavno izšla v Mariboru ta knjiga, ki ima že pestro in burno zgodovino za seboj. Celotni naslov knjige se glasi: Novi katekizem, Veselo oznanilo za odrasle.
Reakcija, ki jo je že in jo še bo povzročila izdaja tega katekizma, bo verjetno v malem podobna reakciji po drugih deželah. Nekateri ga bodo navdušeno in brez pridržkov sprejeli, drugi se bodo verjetno več ali manj negativno izrekli o njem, tretji bodo po poskušali priti do čim bolj stvarne presoje, pri kateri ne bodo prezrli njegovih odlik in dobrih Istrani, spet pa se ne bodo predali brezpridržni hvali, temveč bodo imeli ostro oko tudi za napake, pomanjkljivosti in celo resno nevarnost novega katekizma. Ker bo brez dvoma kmalu ta nova slovenska verska knjiga začela krožiti tudi med nami v zamejstvu, morda ni odveč, če jo poskušamo prikazati v kolikor mogoče objektivni luči tudi našim eventuelnim bralcem.
Najprej nekaj malega kronike! Leta 1956 1956 so holandski škofje naročili narodnemu katehetičnemu inštitutu, naj izdela nov katekizem za celotno holandsko Cerkev. In eicer katekizem za otro-
katekizem
ke. Imenovana komisija je kmalu uvidela, da je treba najprej imeti nov katekizem za odrasle in da bodo šele na podlagi tega potem mogoče izdelati katekizem za otroke.
Po šestletnem delu je komisija, v kateri so bili duhovniki in laiki, predložila episkopatu prvi osnutek novega katekizma, ki je bil dan v pregled in presojo kakšnim 150 osebam (teologom, družinskim očetom in materam, sociologom in psihologom), ki so odgovorili komisiji z več tisoč opazkami in popravki. Na. podlagi tega materiala je bil potem izdelan drugi osnutek, ki je bil spet predložen v pregled pristojnim posameznikom in cerkvenim organizacijam, ki so odgovorile nanj s približno
10.000	pripombami za popravo in izboljšanje besedila, šele na podlagi teh pripomb je bilo izdelano nato dokončno besedilo Novega katekizma. Ta je izšel
9.	oktobra 1966. Istega dne je bila v vseh holandskih cerkvah prebrano skupno pastirsko pismo holandskih škofov, v katerem se „z veiseljem" naznanja vernikom, da je Novi katekizem dokončan.
Katekizem je bil pred izidom predmet vsesplošnega pričakovanja in je zato naravno, da je takoj ob izidu sprožil veliko zanimanje. Dejanski sprejem katekizma je bil različen: od izrednega navdušenja do globokega razočaranja.
Od teh zadnjih se je skupina vernikov pismeno obrnila na Pavla VI. in opozorila najvišjo cerkveno oblast, da Novi katekizem vsebuje „nekaj točk, ki so delno ali pa v celoti nasprotne veri ali pa resnico razlagajo na dvoumen način, tako da jo Vsakdo more razumeti na drugačen način".
Papež se je začel zanimati za zadevo. Imenoval je tri teologe, ki naj bi se sestali s tremi, od holandskega episkopata določenimi teologi, da bi skupno pregledali katekizem in predložili popravke, kjer bi bili ti potrebni, ali pa jasnejše formulacije. V pismu kardinalu Alfrinku je Pavel VI. zapisal, da želi ta pogovor med teologi za uvedbo „nekaterih sprememb v katekizmu, ki naj bi kolikor mogoče natančno podal vero Cerkve". Za zgled našteje nekaj točk nauka, ki v katekizmu niso pravilno ali pa zadosti jasno podane.
Delegiranim teologom je bil določen delovni program za razgovor, ki je obsegal 14 spornih točk katekizma, ¡o katerih naj bi razpravljali. Po dveh dneh razgovora med teologi ni bilo doseženo nobeno soglasje. Vsaka skupina teologov je vztrajala pri svojem.
¡Po tem neuspehu je Pavel VT. ime-nival posebno kardinalsko komisijo, ki so jo sestavljali kardinali: Frings, Lefebvre, Jäger, Florit, Browne in Jour-net. Komisiji je bila dana naloga, da pregleda znova ves katekizem in da svoje mnenje o njem. Kardinalom je pri
delu pomagalo več teologov sedmih različnih narodnosti. Kardinalska komisija je kmalu dala svoje mnenje: zahtevala je, da se v katekizmu popravijo in pojasnijo nekatere točke nauka, predno se znova natisne ali pa prevede v kak tuj jezik.
Ni tu primerno mesto, da bi o teh točkah nauka razpravljali. Naj jih le kratko naštejem: eksistenca angelov in neposredno stvarjenje vsake duše posebej; izvirni greh; Kristusovo deviško spočetje; Kristusovo zadoščenje Očetu; daritev na križu in daritev sv. maše; Kristusova evharistična prisotnost pod podoboma kruha in vina; nezmotljivost Cerkve in spoznanje razodetih skrivnosti; hierarhično duhovništvo; oblast u-čiti in voditi v Cerkvi in še nekatera druga vprašanja dogmatične in moralne teologije. O vseh teh točkah katoliškega nauka se holandski katekizem izraža ali napačno, ali pa nejasno in dvoumno. Zato omenjena zahteva kardinalske komisije.
Kakšna naj bi bila potemtakem objektivno čim bolj resnična in pravična sodba o Novem katekizmu? Poskusimo dati na tem mestu nekaj elementov za to sodbo!
Najprej je gotovo, da je katekizem resnično velik in v glavnem posrečen poskus kako predstaviti Kristusovo veselo oznanilo ljudem današnjega časa v preprostem, lahko razumljivem in na premnogih mestih lepem jeziku, ki govori ne le umu, temveč tudi volji in sr-
cu in tako bravce prav lahko pritegne k življenju po tem nauku. Veselo oznanilo je predstavljeno bravcem kot zgodovina odrešenja, ki poteka paralelno s profano človeško zgodovino in se z njo prepleta. ¡Središče temu dogajanju je Kristus.
Vse te odlike katekizmu nepridržano priznava tudi kardinalska komisija, ko omenja med drugim njegove „izredne odlike'1 (v uvodu svoje izjave). Na koncu izjave dajejo kardinali katekizmu lepo spričevalo, ko pravijo: „Te pripombe, čeprav ne maloštevilne in ne majhne važnosti, puščajo nedotaknjeno večino Novega katekizma z njegovim hvalevrednim pastoralnim, liturgičnim in svetopisemskim značajem. Ne nasprotujejo hvalevrednemu poskusu avtorjev katekizma, da predložijo večni Kristu-tov evangelij na način, primeren mišljenju ljudi današnjega časa. Velike odlike, ki karakterizirajo to delo, pa zahtevajo, da tudi nauk Cerkve sije vedno brez vsake sence."
Desetletno težko, pionirsko delo za nov način prikazanja veselega oznanila odraslim zasluži torej vse naše lojalno in z veseljem izpovedano priznanje. Te bolj oblikovane odlike pa nas seveda ne morejo zavesti k temu, da ne bi videli tudi senčnih strani katekizma. Glavna vrednost vsake knjige, zlasti še katekizma, se meri predvsem po vsebinski strani. Namen katekizma je namreč ta, da se bravec čim bolj jasno in nedvoumno pouči o krščanskem nauku.

v
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 39
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 28. septembra 1972
Proti zakonu
KARDELJEVA HINAVŠČINA
propadanja
Važnost mladinskega pristopanja v dejavnost družbe je, še bolj kot v narodu, naseljenem na strnjenem ozemlju, važna za emigrantske skupnosti. 1 o pa zaradi naravnega zakona propadanja, kateremu so te skupnosti zapisane. Težko, če že ne nemogoče, je ovreči ta zakon. Dovolj primerov imamo v zgodovini naših in drugih emigracij, da si ne bomo delali utvar. Iz generacije v generacijo se izseljenske skupnosti krčijo.
Vendar ne smemo niti na ta pojav gledati preveč pesimistično. Važna pri tem je tudi hitrost, s katero skupnost izginja. Ta hitrost se da zavreti in v posebnih okoliščinah celo ustaviti.
Ustavijo se lahko, če iz matične domovine po malem a stalno prihajajo novi tokovi izseljencev, ki skupnost o-nlajajo, ji dajejo stalno novih zagonov io držijo vedno živo in delavno. To se danes opaža delno v Avstraliji, delno tudi drugod. Ni pa to primer naše argentinske slovenske skupnosti. Treba je torej, da našo ohranitev gledamo le v luči lastnih možnosti, brez pomoči „od zunaj“.
Tako prepuščeni samim sebi, pa moramo napeti vse sile, in seči po vseh sredstvih, da skupnost ohranimo, ali vsaj njeno propadanje ¡stavimo na najnižji faktor. V tej luči, pa ponovno dobi vso realno važnost vključevanje mladine v delovanje našega narodnega občestva. Postopoma mora mladina prevzemati odgovorne funkcije v družbi, stopati na mesta ki ostajajo prazna s smrtjo starejših članov skupnosti.
Treba je tu preučiti dva važna čini-telja. Najprej, da bo mladina sploh hotela v skupnosti sodelovati. Nato, da bo za to delo strokovno in mgralno pripravljena, da se njeno sicer naporno delo ne bo izjalovilo. Prvi činitelj gotovo dobi vso važnost v družinskem okolju. Družina je tista ki mora otroku in potem mladeniču vcepiti ljubezen do naroda svojih staršev in do narodne skupnosti. Ko pride doba šole, bo njegova vključitev v slovenske šolske tečaje sama mnogo pripomogla k temu. Najtežji problem je pa gotovo prehod iz otroštva v mladost in prva mladostna doba, ko se mladi zaradi okolja najlažje odtujijo skupnosti.
V naših slovenskih naselbinah po svetu imamo povsod šolske tečaje. Ni pa povsod dobro poskrbljeno za organiziranje pošolske mladine. V to moramo zastaviti naše najboljše sile. V tem pa se bo dala tudi priložnost, izpolniti drugo fazo poslanstva Skupnosti do mladine: njenega usposobljanja. Pred kratkim smo pisali o važnosti kulture za narodni obstoj. ¡Naj tu znova ponovimo, da naj ne bo organizacije (tudi ali zlasti mladinske), ki ne bi imela dobro pripravljenega kulturnega programa. Tečaji, študijski krožki, .vaje za uspo-sobljanje: vsako polje delovanja v ¡skupnosti si mora stalno in sproT pripravljati naraščaj. Kako bomo učili otroke tretje generacije, če v drugi generaciji ne vzgojimo učiteljev? Kdo bo pisal v naše časopise, če ne pripravimo bodočih časnikarjev skupnosti ? Kdo bo predaval na naših sestankih, če Vsako generacija ne poskrbi za naraščaj predavateljskih kadrov. Primerov bi lahko našteli še in še: vodstvo organizacij, šport, teater, glasba; pa tudi duhovniški naraščaj, saj verska povezanost narodnost le podpira; pa tudi obratno.
Odgovorni voditelji in predstavniki skupnosti ¡se morajo tega zavedati, čim prej morajo biti izdelani programi za usposabljanje mladine. Iniciative mladih, če so le količkaj pametne in izvedljive, morajo dobiti vso zaslombo skupnosti. Načrti in izkušnje so lahko skupni vsem našim naselbinam širom sveta. Povezanost z ostalimi skupnostmi vseh kontinentov bo lahko nadvse plodna, saj so morda drugje rešili vprašanje, ki mu mi ne najdemo odgovora. Tako bomo v povezanosti lahko podaljšali, ali celo stalno ohranili življenje naših skupnosti, in s tem narodu dali tisto zaslombo, ki jo v današnjih težkih -urah tako potrebuje.'
Bivši čilenski predsednik Eduardo Frei je v listu „El Mercurio“ ki izha;a v Santiagu v številki z dne 6. avgusta objavil članek pod naslovom „Zapiski o štirih različnih državah v socialističnem svetu“ odnosno opazovanja iz svoja poti, ki jo je nedavno napravil po Jugoslaviji, Romuniji, Madžarski in Poljski. V uvodu pravi, da je obiskal pomembna mesta v teh državah, pa tudi podeželja, ter je imel priliko opazovati različno oblike poljedelstva; v spremstvu direktorjev je ogledal tudi pomembna industrijska podjetja. Najbolj zanimivo pa je za Freia to, da je imel priliko na dolgo in odkrito razgovarjati z nekaterimi vodilnimi osebnostmi v teh državah in po svetu.
Pri tem je prišel do ¡spoznanja, da so Jugoslavija, Romunija, Madžarska in Poljska štiri različne realnosti ne samo v pogledu jezika, ampak tudi zunanje politike in notranjega življenja. Predvsem pa so prebivalci teh držav Evropejci po kulturi in civilizaciji.
Ko poudarja, da mu je romunski zunanji minister dokazoval, da je Romunija skozi tisoč let branila svojo osebnost, da jo je ohranila do danes in da io tudi v bodoče nihče ne bo mogel nadvladati, preide na Jugoslavijo, kjer vidi najtežji problem v različnosti narodnosti in pravi dobesedno: „četudi so minula stoletja, Dalmatinec, Hrvat in Slovenec in Makedonec ne samo da se niso odpovedali ,svoji narodnosti, ampak jo poudarjajo celo do pretiranosti. ¡To poudarjanje je že strastno in ga ni mogoče zadušiti.“
Primerjava
Ko Frei primerja Jugoslavijo in Romunijo pravi tako: Jugoslovani so zgradili svojo lastno in zanimivo obliko socializma, samoupravljanja in so ohranili skozi dolga leta ostro opozicijo proti ruski politiki, posebno proti stalinizmu in so zahtevali svobodo za svoje lastne izkušnje v ekonomiji in na poti v socializem. Romuni pa so izoblikovali svojo lastno zunanjo politiko. Predsednik te države Ceaucescu je obiskal rdečo Kitajsko in naznačil jasno svojo politiko neodvisnosti.
Romunski vladajoči krogi in tudi jugoslovanski poudarjajo s ponosom, da v njihovih državah ni tujih vojaških čet, kakor je to drugod in smatrajo to za svoj izjemni položaj. Ko je leta 1968 Sovjetska zveza zasedla čeho-,slovaško, se je Ceaucescu javno izjavil: „V Romunijo lahko vderejo tuje čete in jo podjarmijo, toda nobena tuja vojska ne bo stopila na romunska tla z godbo na čelu.“
Podobno nacionalistično gledanje je našel Frei na Madžarskem, ne toliko v pogledu mednarodne politike, pač pa v ekonomskem sistemu, ki je bolj svoboden kakor v Romuniji.
Glede Poljske pravi Frei, da je tam narod najtrdovratnejši v obrambi verske svobode. Več kot polovica prebivalstva je tudi odklopila kolektivizacijo, tako da je 80% zemlje v privatnih rokah. Poljaki zatrjujejo: „Dolga stoletja smo preživeli zahvaljujoč se našemu nezlomljivemu nacionalizmu. Smo Poljaki.“
Versko vprašanje
Frei nadaljuje, da je izreden činitelj, ki ga je posebej obravnavati, versko vprašanje, ki kaže v vsaki državi,
odnosno pokrajini, drugačno sliko. Tako je na primer v Jugoslaviji, na Hr-vatskem in v Sloveniji katolicizem izredno močan. V Sloveniji, kamor nas je povabil gospod Kardelj, pravi Frei, nam je razkazoval in razlagal, da je več kot sto cerkva odprtih.
Kljub temu, da se je Kardelj ponašal z nad sto odprtimi cerkvami v Sloveniji, pa je Frei le prišel do tega spoznanja: „Da bi bila ¡slika popolna, moramo poudariti, da četudi obstoja neka svoboda, so katoličani zelo ovirani, da ne rečem naravnost izključeni cd vodilnih mest v državnem aparatu, na univerzah in od drugih pomembnih položajev. Gotovo je, da ne more pričakovati nobenih ugodnosti tisti, ki brani in hoče uveljaviti krščanska načela.“
Nato nadaljuje Frei, da se sožitje kljub temu boljša, in četudi je ateizem uradna doktrina, se sila verskega prepričanja tudi dejansko uveljavlja v družbi. V tem pogledu daleč prednjači Poljska, kjer je, po izjavi Poljakov samih Cerkev zmagala v vseh bitkah in uživa podporo osemdesetih odstotkov Poljakov.
Frei naglaša, da je za popolno razumevanje položaja potrebno preučenje še nekaterih bistvenih vprašanj: zlasti problema svobode, ki je okrnjena; problem avtoriteta, edine stranke, in še število drugih.
Marksizem v teoriji in praksi
Zanimivo pa je, daj je Freiu dejal neki informator; „Marksistično mrzlico «mo doživljali pred sedemindvajsetimi leti. Mrzlica je prešla in stvari gledamo veliko bolj realistično. Za nas marksizem že ni več teorija. Je dejstvo. In vsaka teorija, ki postane praksa, izgubi na privlačnosti. Pomislite, da je v tistem času vsa politika naših vlad slonela na prepričanju, da ¡se bo zahod hitro sesul, kot žrtev grozne gospodarske krize. Danes že nihče več ne verjame v to. Nasprotno, občudujemo zahod in njegovo učinkovitost; obstaja želja do kupovanja zahodne tehnologije. Podlage za dialog so se spremenile.“
če prebiramo obširen Freiev članek, pridemo do zaključka, da je v marsičem pisec prišel v spoznavanju štirih držav, katere je obiskal, blizu jedra problemov. Videti je tudi, da je tako na Madžarskem kot na ¡Poljskem razgo-varjal ne le s predstavniki režima, ampak tudi s predstavniki Cerkve in raznih drugih osebnosti. Le v Jugoslaviji je bil, kot je razvidno iz članka, vezan predvsem na komunistične informatorje. Zato nima jasne slike ,ne o narodnostnem vprašanju, niti o neuspelem samoupravljanju. Manjka mu tudi zgodovinska osnova, kako je komunizem v Jugoslaviji prišel na oblast. Predvsem pa izhodiščna točka, da je komunistična revolucija v Sloveniji in Jugoslaviji znala rušiti, ne zna pa graditi.
Članek je pa tudi dokaz, da noben komunistični veljak, ne poljski, ne madžarski, ne romunjski ni pokazal tolikšne hinavščine kakor Kardelj. Potem ko ima na vesti ¡stotine pomorjenih duhovnikov, desettisoče vernikov in narodno zavednih Slovencev, se ponaša pred tujcem s tem, da je v -Sloveniji nad sto cerkva odprtih.
Študijski dnevi v Dragi
VIDMAR NEPRIČAKOVANO ZBOLET,
Že sedem let zapovrstjo se v tem letnem času vršijo v Dragi pri -Bazovici študijski dnevi, katere organizira Društvo slovenskih izobražencev iz ¡Trsta. Kot je študij narodne in sploh človeške problematike hvalevredno delo, tako so ti dnevi imeli nadvse pozitivno izhodišče. To pa se, na žalost, iz leta v leto ni bogatilo, marveč je postopoma plavalo v dvomljiva pota nejasnosti, tiste nejasnosti; ki je prav v narodnih
in eksistenčnih vprašanjih lahko najbolj usodna.
Problem je prišel do izraza v trenutku, ko so kot predavatelji na te študijske dneve začeli prihajati ljudje iz domovine, ki zaradi «voje bližine partiji nikakor ne morejo podajati pravilnega, nepristranskega pogleda na slovenske probleme. Primeri Kocbeka in tovarišije reš ne zahtevajo dokazovanj o idejni'jasnosti. Vendar so ¡organiza-
Exhortación papal en pro del desarrollo
El papa Paulo VI declaró hoy que aún cuando algunos se sintieron desilusionados con los progresos económicos y sociales logrados durante la década pasada, existía por lo menos un mayor sentido de “solidaridad mundial” que antes.
El Papa habló ante los miembros de la asamblea general de la comisión del Vaticano para la justicia y la paz, creada por él mismo en 1965 para aumentar el interés de la Iglesia por los problemas del desarrollo.
Recordó que hace diez años las autoridades políticas del mundo dieron por iniciada la década del desarrollo y que “algunos consideran que los adelantos económicos y sociales obtenidos no han satisfecho las esperanzas despertadas en aquel momento.”
Pero Paulo VI agregó que el panorama era más alentador en el terreno moral, “porque los hombres han sido puestos en acción, las mentes se han abierto a la solidaridad mundial y, en general, el concepto de lo que incluye el desarrollo ha progresado”.
El Papa exhortó a la comisión a continuar con su trabajo mostrando “libertad de criterio ante las presiones de todos los sectores y las seducciones de ideologías ambiguas”.
tor ji študijskih dni šli še dalje. Za letošnja predavanja so povabili kot predavatelja predsednika slovenske Akademije znanosti in umetnosti, zlogla-.-nega partijca in predsednika Osvobodilne fronte Josipa Vidmarja. In da je žalostna ironija doseglo svoj višek: Vidmar naj bi predaval „O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot“.
Ne bomo tu ponovno pisali o številnih grenkih kelihih, ki so jih zamejski Slovenci morali popiti zaradi nerazumevanja ljubljanske vladajoče klike. Ne bomo se povračali na zločine, ki jih je OF zagrešila pod Vidmarjevim predsedstvom med in po revoluciji nad tistimi, ki so verovali v nespremenljivost slovenskih in krščanskih vrednot in se zanje borili. Niti ni naš namen znova poudarjati, kako je partiji le oblast in lastna korist prvo, vse ¡ostale vrednote pa temu podvržene. Ugotovimo le v celoti ta dejstva in se ob njih zamislimo v vprašanje: s kakšno moralno avtoriteto more Vidmar predavati pred zamejskimi Slovenci o vrednotah in njih nespremenljivosti. So organizatorji pomislili na to ? če so, zakaj ta farsa ?
-Pa Vidmar ni govoril v Dragi. Kot pove zanesljivo poročilo iz Evrope, je zadnji dan na Kardeljev nasvet odpovedal, češ da je bolan. Baje je izjavil
potem, da mu predavanje v Dragi ne leži. Novo opozorilo odgovornim in nov dokaz, da s strani partije zamejskim Slovencem ne more pril i nič pozitivnega, temveč le razočaranje in poguba.
Potek predavanj
Študijski dnevi so bili letos v soboto in nedeljo, 2. in 3. septembra. Udeležba je bila izredna, med njimi razne važne osebnosti (tudi jugoslovanski konzul(l), V soboto je za uvod inž. Boris ¡Sancin govoril o pluralizmu. V nedeljo je po maši, ki jo je daroval škof Jenko, najprej govoril dr. Lojze Šuštar, škofov vikar v Churu v Švici o temi „Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva“.
Po kosilu so o stanju narodne skupnosti, ki živi na Koroškem, v Beneški Sloveniji in na Goriškem in Tržaškem poročali predsednik Narodnega sveta koroških -Slovencev dr. Jožko Tischler, župnik Emil čenčič in odbornik goričkega občinskega sveta dr. Damijan Paulin.
Kot zadnji pa je (namesto „obole-lega‘‘ Vidmarja) predaval „O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot“ tržaški pisatelj Alojzij Rebula. Vsem predavanjem je sledila dolga in zanimiva debata.
Sramotno postopanje dunajske vlade
Avstrijska vlada Lse je v mirovni pogodbi iz leta 1954 obvezala, da bo ščitila narodne manjšine v mejah avstrijske republike. To določa znameniti
7. člen avstrijske mirovne pogodbe. Kako je dunajska vlada izvajala ta člen v preteklosti, je odveč, da bi tukaj naštevali. Saj gre za eno samo nepretrgano vrsto izigravanj in slepomišenj. Vendar so nekateri stavili veliko upanja na sedanjo ¡socialistično vlado, ki jo vodi ministrski predsednik Kreisky. Ker imaio socialisti napisano na svojem banderu, da se borijo za pravice delovnega človeka in da so proti v;saki diskriminaciji, so prenekateri pričakovali. da ¡se bo sedaj na Koroškem obrnilo na boljše za naše slovenske rojake.
Socialistična vlada na Dunaju, socialistična vlada v Celovcu, socialisti na oblasti v vseh pomembnejših občinah na Koroškem: to je bilo kot nalašč, da se rešijo vsi glavni problemi slovenske manjšine na Koroškem, ki se ni-~o mogli rešiti prej, ko je vladala avstrijska ljudska stranka (Volksoar-teD ali pa s+a si oblast morali deliti socialistična in ljudska stranka. Torej vnanje je bilo veliko, posebno še, ker te dr. Kreisky dajal obliube prav na široko Lani meseca oktobra je npr. iriavil dopisniku ljubljanskega Del-:
. * 7nan-o je. da sem velik prijatelj mani-om «r Avstriji; da sem mnenja, da smo doljni man jšino obravnavati kolikor mo-voče dobro je tudi znano. Da obsta-iai° stvari, ki tih ie treba nremiči+i — zadmi ,sem. ki bi to zanikal. In ta. vlada inamreč socialistična) jih bo ur-sničila.“ No, in kako jih uresničuje ?
Burka z dvojezičnimi napisi
To leto je prišlo na tapeto vprašanje dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Dunajska .vlada je po. dolgem
obotavljanju in po številnih posvetovanjih sklenila, da namesti dvojezične napise v 205 vaseh na Koroškem, kjer biva vsaj 20% Slovencev. Obe osrednji -slovenski koroški organizaciji, tako Zveza slovenskih organizacij kot Narodni svet, ista sicer protestirali zoper to odločitev, češ da koroškim -Slovencem daje premalo, vendar sta si mislili; Rajši nekaj kakor nič, in sta čakali na izvedbo tega minimalnega zakona dunajske vlade. Dolgo sta čakali. Končno je pred dnevi prišlo do izvršnih odločb zakona. Tu se je pokazala hinavščina dunajske vlade v vsej goloti. Določili so, da se namestijo dvojezični napisi samo tam, kjer že obstajajo, če takih napisov ni, se novi dvojezični ne postavijo. Dejstvo pa je, da razni, zlasti manjši kraji do sedaj niso imeli nemških krajevnih napisov. Zato jih tudi v bodoče ne bodo imeli, čeprav so številni taki kraji na seznamu tistih naselij, ki bi po zveznem zakonu morala imeti take napise. V zvezi s tem je značilno dejstvo, da so npr. v koroški občini Hodiše sklenili, da odstranijo nemške krajevne napise zato, da ne bo treba postaviti dvojezičnih. Za -to so glasovali v,si občinski svetovalci, nacisti, ljudska stranka in socialisti. Proti je bil edini ¡svetovalec slovenske manjšine. Taki primeri se utegnejo razširiti na vso Koroško in potem bo zvezni zakon postal brezpredmeten.
Dalje pravijo izvršna navodila, da se dvojezični topografski napi-si postavijo samo za označitev strogo krajevnih kažipotov. Zaradi tega bodo ostali vsi drugi napisi le nemški, npr. na javnih poslopjih. In končno so i| izmislili še to, da bodo napisi krajev takšni kot jih rabi ljudstvo, ne kot jih zahteva slovenski .pravopis; npr. Loga
(Nad. na 2. str.)

SLOVENCI
BRAZILIJA
Prvo slovensko romanje v Braziliji
Dne 13. avgusta se je vršilo prvo slovensko romanje v Ntra. Sra. Aparecida, t. j. zaščitnica brazilskega naroda. Kljuib dežju so se Slovenci polnoštevilno odzvali vabilu g. župnika Ludvika Ceglarja in tako se je zbralo pred baziliko okrog 140 Slovencev, med katerimi je bilo opaziti precej starona-seljencev.
Romanje je bilo dogodek katerega je treba bolj podrobno opisati. Sv. mašo je bral župnik slovenske fare g. L. Ceglar, doma iz Stične na Dolenjskem. Somaševali pa so rektor univerze mesta Palmas v državi Parana, g. dr. Janez Božič, doma iz Vipave na Primorskem; nadalje župnik fare Re-šnjega Telesa v S. P., g. Lojze Icl doma iz Ribnice na Dolenjskem, potem vicerektor fakultete Don Bosca v Sao Joao del Rei v državi Minas Gerais, g. Lojze Zver, doma iz Prekmurja, ter stolni kaplan mesta Guaraporanga v državi Parana, g. Boris Zakrajšek doma iz Brežic na štajerskem, šele eno leto v Braziliji.
Maša je bila prenašana po radio A-parecida; po zvočniku vrh zvonika pa se je razlegalo slovensko petje po celi dolini okrog bazilike. Prenos po_ racnu in zvočniku je zelo redek slučaj; slovenski romarji smo bili deležni te prednosti. Domači duhovnik, kateri urejuje vsa romanja, ie razložil domačinom našo usodo. Narodne noše so se razvrstile s sloven ko zastavo na obe strani oltarja, kar je izredno povzdignilo vso slovesnost. Po prebranem evangeliju pa je zadonel mogočen glas g Zvera, ki je najprej v slovenščini, potem pa v portugalščini orisal potek na-š ga življenja začenši z begunsko dobo. Govor je segal globoko v srce, in marsikatera solza se je utrnila po licu. Take govore le redko slišimo.
Po končani maši pa je spet stopil pred oltar duhovnik, ki organizira vsa romanja in je pozval vse navzoče brazilska romarje, katerih se je nabraio o’-rog 1500. da nam zaploskajo in vz-kbkneio trikrat “Viva’’, kajti petja e-nakega naši slov. maši bazilika še ni slišala. Zadonelo je ploskanje tisočih rok in duhovnik je rekel, da je to prvič v baziliki. Bila je nepopisna ovacija!
Medtem se je razjasnilo nebo in tako so narodne noše — 20 po številu — vzbujale splošno pozornost — slika-
Slovenci \ Argentini
SAN JUSTO
Festival mednarodni plesov
Preteklo nedeljo, 17. t. m., smo imeli v San Justu lepo dogorek: Festival mednarodnih plesov. Napovedan je bil za ob petih popoldan. Ob lepo sceno okusno, kot jo zna pripraviti le Tone Oblak,je stopil na oder Rudi Bras, ki je pozdravil vse navzoče v slovenskem in španskem jeziku. Nato je v beseii povezoval posamezne nastope.
Nastop je bil krona več kot trimesečnih vaj in naporov, predvsem pa vztrajnosti in discipline. Vse plese je naštudirala profesorica klasičnih plesov gdč. Stella Maria Bruzzone, pri organizacijskem delu pa ji je pomagala gdč. Anica Intihar. Nastop slovenske folklorne skupine pa je pripravila gdč. Tinka Urbančič. Nastop je na harmoniko spremljala gdč. Mirjam Jereb. Vse priznanje pa seveda naši mladini, ki je vztrajno hodila na vaje in se za nastop odlično pripravila.
Nato so sledili nastopi posameznih narodnih skupin v njih narodnih nošah: Italija, Španija, Rusija s čardašem, nato Grčija, Japonska, Zamorci džungle in po kratkem odmoru še Mehika in Severna Amerika. Nato je sledila Argentina, ki jo je napovedovalec takole uvedel:
Argentina. Naša nova domovina in domovina naših otrok. K vam mladina se obračam: Ljubite jo, kot mi ljubimo našo Slovenijo. Smejte in jokajte se z njo. Veselite se z njo in trpite zanjo. Trpljenje utrdi človeka. Prestano trpljenje nas ohranja zavedne Slovence. Ne pozabite pa, da vas je dojila slovenska mati in prva naša beseda ie bila slovenska. In prav ta mati, ki vas neizmerno ljubi, vas s svojo srčno kulturo vodi po poti, ki pelje v kulturno bogastvo naše nove domovine: Argentine.
V zadnji točki večera je nastopila mladina v naši, slovenski folklori. „Naj nam nocojšnji nastop naših sinov in hčera,“ je dejal napovedovalec, „v naših narodnih barvah obudi spomin, ki je sicer boleč, pa vendar prijeten, domovina. Veselje ob naši slovenski folklori nocoj naj nas utrdi tudi v zavesti, da smo pravilno ravnali takrat, ko smo ta dom gradili z geslom: Za naš dom in rod!“ Sledili so slovenski plesi folklorne skupine.
Na koncu nastopa so prišli na oder vsi nastopajoči in se zahvalili zbranemu občinstvu, ki ga je bilo več kot 400. In to občinstvo je dejansko zagrnilo nastopajoče ter stiskanja rok in objemanja ni bilo konca. Na marsikaterem obrazu se je zabliskala solza navdušenja in priznanja, ¡solza veselia m hvaležnosti vsej sanjuški mladini, ki ja pripravila in izvedla ta nastop — priznam — edinstveni v naši slovenski skupnosti. Sanjuška mladina: v imenu vseh — iskrena hvala.	R. B.
Šahovski troboj v spomin pokojnih Franceta Preloga in Draga Bujasa se je preteklo soboto, 16. septembra, nadaljeval v Našem domu v San Justo. Nastopili sta moštvi iz San Justa in Ramos Mejia. Rezultat je bil 3% točke za San Justo in 2% točki za Ramos Mejia. Troboj se bo nadaljeval v soboto 23. septembra ob 20,30 v Slomškovem domu v Ramos Mejia.
PO SVETU
ne kar vse vzprek — posebno pa majhna 3-letna Monika Tirbič.
Ob 13.30 smo bili sprejeti v posebni avdienci pri 84-letnemu g. kardinalu Carlos Carmelo Vasconcelos Motta.
V imenu slov. skupine ga je pozdravil g. rektor dr. Janez Božič, nakar so mu 6-letna Rosana ¡Hlebanja in 5-letna Monika Pregelj' izročile slov. šopek, kar je g. kardinala vidno ganilo. Sledilo je slikanje vseh skupaj s g. kardinalom v sredini.
Po skupnem kosilu v jed. dvorani pod baziliko smo imeli pete Titani >e in spet se je napolnila bazilika z domačimi romarji; saj petih litanij še nikoli niso slišali. Slovenske Marijine pesmi so se razlegale po zvočniku vrh zvonika po celi ogromni dolini. Po končanih litanijah pa je spregovoril rektor g. dr. Janez Božič in v krasne.:: govoru v portugalščini orisal vsem navzočim vernikom našo zasužnjeno domovino, naše običaje in navade, kar je na vse prisotne napravilo globok vtis.
Ravnatelj bazilike pa je izrekel posebno zahvalo vsem navzočim, ker nekaj sličnega se še ni dogodilo v baziliki, čeprav so romanje imele že skoraj vse narodnosti katere žive v Braziliji. Povedal je tudi, da bo odslej naprej slovensko romanje drago nedeljo v juniju vsakega leta.
Smatramo za dolžnost da se zahvalimo gg. župnikoma 'Ceglarju in Ilcu za ves njihov trud, da se je romanje lahko uresničilo, saj smo se vračali bogato nasičeni duševne hrane in izrednega zadovoljstva.
Na svidenje 1973!
Od vsepovsod
TRST, 1. septembra. Vrednost dinarja je v tržaških menjalnicah in bankah te dni, ob koncu turistične sezone, naglo padla. Dinar menjajo za 32 lir, pred 31. avgustom pa so banke zanj plačevale po 34 lir. Dinar je padel tudi zaradi slabega vremena in v Jugoslavijo prihaja le malo turistov. Kljub temu da so vse tržaške trgovine napovedale velike sezonske razprodaje jugosovanSKih kupcev ni.
Naslovi samo za patriote; Sovjetsico ministrstvo za kulturo je izdalo nova * V
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslovansko državno nogometno prvenstvo se je pričelo 20. avgusta, ko se je v prvem kolu jesenskega dela pomerilo 18 klubov prve lige. V tem prvenstvu igra le en klub iz Slovenije —■ ljubljanska Olimpija, ki je igrala na Stadionu neodločeno 1:1 z Beogradom. Ostali^ člani lige so lanski prvak Železničar iz Sarajeva, Sarajevo, Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, Dinamo iz Zagreba, Hajduk iz Splita, Vojvodina iz Novega -Sada, Velež iz Mostarja, Bor, Sutjeska iz Nikšica, ¡Slo-boda iz Tuzle, Radnički iz Niša, Čelik 'z Ženice, Vardar iz Skopja, Borac iz Banja Luke in Spartak iz Subotice.
V II. ligi igrajo štirje klubi iz Slovenije: lanski prvoligaš Maribor, ki je v prvem kolu igral neodločeno 0:0 v Zagrebu s Trešnjevko, Mercator iz Ljubljane, ki je izgubil z varaždinskim Varteksom 3:1, Mura, ki jo je premagal Šibenik z enakim rezultatom. Najhujši poraz pa je doletel novinca Ru-darjo iz Trbovelj: na Reki ga je premagala Rijeka kar s 5:1.
Miran Savnik iz Maribora je svojemu naslovu mladinskega namiznoteniškega ¡slovenskega in državnega prvaka dodal še naslov evropskega prvaka.
V danskem mestu Vejle se je 13. avgusta končalo XV. evropsko namizno teniško prvenstvo za mladince. Savnik je v finalu premagal dosedanjega prvaka sovjetskega igralca Strakatova z 21:19, 21:15; v četrtfinalu Francoza Martina z 21:18, 21:18, v polfinalu pa Yeha Ovčarika z 8:21, 21:19, 21:10.
Šahovska olimpiada v Skopju
Na XX. moški šahovski olimpiadi, ki se je pričela 18. ¡septembra v Skopju, igra rekordno število reprezentanc, kar 67. Kandidat za naslov je seveda ekipa Sovjetske zveze, v kateri igrajo kar trije bivši svetovni prvaki Fetrosian, Smislov in Talj ter še Korčnoj, Karpov, Savon in Sitein. Jugoslavija je favorit za drago mesto z igralci Gligoričem, Ivkovom, Ljubojevičem, Matanovičem, Matulovicem in Rukavino. Ekipa ZDA nima velikih upov, razen če bi se Fischer premislil in v zadnjem trenutku odločil za nastop na olimpiadi. Argentinsko ekipo pa ¡sestavljajo Rosetto, Garcia, Rubinetti, Emma, Hase in De-barnot.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo v petek, 22. sept. ob 20.
Slovenska radijska ura bo v soboto,
23.	sept., posvečena škofu Slomšku ob 110 letnici njegove smrti. Oddajo pripravlja šola iz Pristave.
Rojake, ki so brez sredstev in nimajo pravice do pokojnine, opozarjamo, da je ministrstvo za ¡socialno skrbstvo odobrilo posebne vrste mesečne podpore, ki znaša 20 tisoč starih pesov (Pensión a la vejez). Za to je potrebno zdravniško spričevalo in policijska domovnica (Certificado de domicilio). S temi dokumenti je treba iti na urad: Bienestar ¡social, Hipólito Irigoyen 1400. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZS.
Zedinjena Slovenija se zahvaljuje vsem rojakom, ki so sodelovali pri prireditvah narodov izza železne zavese. Hvala vsem, ki so v narodnih nošah tej prireditvi dali slovenski pečat. Posebna zahvala in priznanje našemu pevskemu zboru Galluisu in njegovemu dirigentu g. dr. Juliju Savelliju, ki so nas tako častno zastopali s slovensko pesmijo.
navodila za dajanje znanstvenih naslovov kot doktor, kandidat znanosti in podobno. Kandidati za te naslove se bodo morali po novem izkazati razen s strokovno usposobljenostjo tudi s primernim obnašanjem. Ministrstvo pravi, da teh naslovov ne bodo mogli dobiti tisti, ki bodo ocenjeni kot antipa-triotični in amoralni. Novo pa je tud', da bodo odslej doktorjem in profesorjem naslove odvzeli, če se ne bodo on-našali ustrezno „potriotično in moralno“. Ta ukrep je v skladu z sedanjo politiko do preprečevanja vse številnejšim pojavom liberalizma, nestrinjanja z uradno politiko in z raznimi podobnimi „odkloni“.
Kitajci so se prvič po „kulturni revoluciji“ prešteli. Vseh je 697.260.000, mednje so prišteli tudi 12 milijonov Kitajcev iz Taiwana. Jih je torej manj, kot so mislili: OZN jih je cenila na 759 milijonov, Angleži na 732 milijonov, Kitajci s Taivvana na 730 milijonov, Amerikanci pa so jih cenili celo na 970 milijonov.
Slovenci ¡pa po 16 mesecih še ne vedo natančno, koliko jih je. Pravijo, da bodo vsi podatki obdelani do 28. oktobra. Kot vzrok za zamudo navajam pomanjkanje denarja za nadurno delo, ki je sicer potrebn pri takem delu in pa urejanju registra prebivalstva, ki ga dslej nima še nobena druge jugoslovanska republika.
Za dobro voljo
Učitelj obrtne šole: „Kako dolgo ohranimo svinjska meso najdalje sveže?“
Učenec: „Če pustimo svinjo živo, gospod učitelj.“
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
1 Srednješolski tečaj f
■ ■
j ravn. Marka Bajuka j
■ ■ ■ ■
Odbor staršev
m	m
m	■
■	V soboto, 23. septembra, ob 17 bo ■
■
! v Slovenski hiši staršem učencev ! ■ ■
■	srednješolskega tečaja govoril
vseučiliški profesor
■	■ ■ ■
dr. Milan Komar
| o perečih problemih današnjega ča- £
; sa, s posebnim odnosom do mladine. j ■ ■ ■	'	m
£ Vabljeni tudi starši učencev, ki bodo £ £ prihodnje leto obiskovali prvi letnik. ■
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
•'	M
■
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
■
■
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
■
T. E. 47-4852
OBVESTILA
SOBOTA, 23. septembra 1972:
V	Slovenski hiši ob 17 bo staršem učencev srednješolskega tečaja govoril vseučiliški profesor dr. Milan Komar.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 pomladanski večer.
NEDELJA, 24. septembra 1972:
V	Slovenski hiši po maši v priredbi SKD-SLS zanimiv sestanek. Med drugim predava Tone Mizerit: Politični položaj v Argentini.
V	Slovenski hiši ob 16 Slomškova proslava. Maša ter igra M. Kunčiča „Od zibelke do groba“.
21. mladinski dan v Slovenski vasi.
ČETRTEK, 28. septembra 1972:
V	Slovenski hiši ob 16.30 redni redni mesečni 'sestanek Zveze mater in žena s predavanjem bolniške sestre gdč. Metke Mizerit pod naslovom: „Žena, čuvarka zdravja v družini'.
SOBOTA, 30. septembra 1972:
V	Slomškovem domu ob 20 spominski večer ob 110 letnici smrti A. M. Slomška. O njegovi veličini bo govoril dr. Vinko Brumen.
NEDELJA, 1. oktobra 1972:
V	Slov. domu v San Martinu velika sanmartinska tombola.
V	Slovenski hiši po mladinski maši srečanje mladine Vel. Buenos Airesa. Predava dr. Rudolf Hanželič.
Žena, čuvarica zdriavja v družini
Tak je naslov predavanja, ki ga bo imela v okviru Zveze mater in žena' bolniška sestra gdč. Metka Mizerit v četrtek, 28. septembra ob pol petih popoldne v Slovenski hiši.
Zdravje je ena izmed najdragocenejših dobrin v življenju slehernega človeka, reveža in bogatina. Vsak si ne more vsak dan privoščiti zdravnika in ga izpraševati za svet. V nujnih primerih bi si morali znati pač pomagati sami. Tudi o prvi pomoči v nezgodah smo premalo poučeni. O vseh takšnih in podobnih primerih nam bo predavala gdč. Metka Mizerit, ki ima kot bolniška sestra za seboj bogato prakso. Z vso samarijansko ljubeznijo se je posvetila negi bolnikov, kar je za ženo ena najtežjih, a tudi najplodonosnejših žrtev na tem svetu.
Prisrčno vabimo na to tako potrebno predavanje vse: matere in žene, pa tudi dekleta.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N» 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko P°?to- — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
VELIKA
SANMARTINSKA TOMBOLA
v nedeljo, 1. oktobra, ob 15.30
v prostorih doma, ulica Cordoba 129, San Martin
30 bogatih tombol in 100 lepih einkvinov
Prva tombola: najmodernejši stereofonski radiokombinado (vrednost
300.000 pesov.
Po končani tomboli
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
ob zvokih priljubljenega orkestra Planike
24. septembra	Slovenska vas
21. MLADINSKI DAN
Dopoldanski program:
9.30 mladinska sv. maša
—	odbojka SFZ
—	koš SDO
Popoldanski program:
14.00	nadaljevanje odbojke in koša
16.00	slovenska himna — argentinska himna govorijo: predsednik SFZ Slovenske vasi in Zveze; predsednica SDO Zveze in Slovenske vasi
—	mladinski nastopi
—	koš SDO — odbojka SFZ
18.00	Prosta zabava — Sodeluje orkester “PLANIKA”
SDO in SFZ v San Martinu
vabita slovensko mladino in sploh vse rojake na
POMLADANSKI VEČER
S PLESOM
v soboto, 23. septembra ob 20 v Slovenskem domu v San Martinu
Potujete v RIM — Italijo?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel BLED in Hotel DANIELA
00185 - ROMA tel. 777102-7579941	00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31
Via S. Croce in Gerusalemme, 40	tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. —- Dobrodošli!
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pii C>WIC€
MARIBOR — Dne 1. septembra so se sestali v Mariboru predstavniki pripravljalnega odbora za graditev mariborskega letališča, mariborskih družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine Maribor. Razprava je pokazala, da Maribor potrebuje letališče zlasti zaradi gospodarskih in poslovnih razlogov. Ugotovili so, da bo graditev letališča koristila tudi letališču Brnik, preko katerega bodo v prihodnje potovali tudi potniki iz severovzhodne Slovenije, ki se sedaj poslužujejo graškega letališča. Teh potnikov je letno okoli 6000. Med razpravljanjem so bili tudi mnenja, da bo v Sloveniji treba zgraditi tudi še več letališč. Poudarili so, da je nevzdržno mnenje tistih, ki zagovarjajo stališče, da Sloveniji zadostuje eno samo letališče, to je Brnik.
KOPER — Za okoli 230.000 prebivalcev Tržaške pokrajine je s 1. ¡septembrom kvestura v Trstu začela izdajati nove obmejne prepustnice. Ti dokumenti, ki jih bodo uvajali postopoma, naj bi italijanskim carinikom olajšah nadzorstvo nad vnosom raznega blaga, predvsem živil iz Jugoslavije. Tržačani b«do v Jugoslaviji vsak mesec nakupili 1» toliko blaga, kolikor znaša vrednost a kuponov. Po videmskem sporazumu to znese: dva kilograma svežega in dva kilograma suhega ali prekajenega mesa, štiri kilograme sira, osem litrov vina, trideset jajc in še v vrednosti °0.000 lir drugega baga. Za jugoslovanske državljane ob italijanski meji podobnega sistema za enkrat še ne mislijo vpeljati.
LJUBLJANA — Konec septembra pričakujejo prvo pošiljko tropičnega lesa iz Centralne afriške republike kjer ima Slovenijales ob reki Sanghi svoje sečišče. Les bo potem redno prihajal v Koper vsakih štirinajst dni.
LJUBLJANA — Ljubljančani, ki morajo kupovati povrtnino in sadje dvakrat dražje kot v Beogradu, se jezijo na tržno inšpekcijo in na mestno u-'pravo, ker nista podvzeli nobenega koraka za pocenitev.
KRANJ — 'Na gorenjskih mejnih prehodih je letos še večja gneča kot lani. V juliju je v Ratečah, na Korenskem sedlu, Ljubelju in na Jezerskem prestopilo mejo kar 2,4 milijona oseb, kar je za četrtino več kot lani.
PTUJ — V Ptuju iščejo toplo vodo. Ekipa Geološkega zavoda iz Ljubljane je začela na Bregu z vrtanjem, ker domnevajo, da je na tem področju precejšnja količina termalne vode, ki bi jo radi v Ptuju izkoristili.
JESENICE' — V zgornjesavski dolini od Mojstrane do Rateč je sedaj 12 žičnic. Ker postajajo zimski turisti vse zahtevnejši in hočejo večjo izbiro smuških prog, so sklenili zgraditi še 40 novih. Sedaj dosedanjih 12 žičnic prepelje na uro 5400 potnikov, z
20.000	potnikov na uro. Ob novih žič-
8»
nicah bodo zgradili še 64 smučišč s novimi žičnicami pa bo zmogljivost skupno dolžino 80 km. Vse bo načrtovano tako, da bo mogoče presmučati z ene žičnice na drugo vse od Martuljka do Rateč. Prve nove naprave bodo pripravljene že za prihodnjo zimo.
ŽIRI — V Žireh in okolici si že nekaj časa z raznimi ukrepi prizadevajo, da bi omejili in zatrli hepatitis, ki se je ponovno razširil. Od aprila do ¡srede avgusta je za to boleznijo zbolelo 130 oseb v žireh in bližnjih vaseh Nova vas, Žirovski vrh, Dobračevo in Stara vas.
PTUJ — Ptujski radio je organiziral 4. festival slovenske zabavne gla-
sbe.	Festival so odprli 24. avgusta na dvorišču minoritskega samostana. Podelili so tudi več nagrad za besedilo in popevk, novost pa predstavlja bronast kipec Orfej z liro, za najboljši ansambel na festivalu.
RADOVLJICA — Z novim šolskim letom bodo odprli v Radovljici novo moderno šolo, ki ima 28 učilnic, prostore za kabinetni in likovni pouk, v gradnji pa sta še telovadnica in plavalni bazen.
GORNA RADGONA — V tem mestu so 19. avgusta odprli že kar tradicionalni ¡Pomurski sejem. Na letošnjem,
10.	sejmu je razstavilo svoje izdelke 153 proizvajalcev, od tega jih je 21 iz Avstrije.
LJUBLJANA — V Sloveniji približno 1 odstotek prebivalstva boluje za revmatizmom. Med letnimi registriranimi invalidi (od 6000 do 8000) pa odpade na revmatike od 10 do 15%. Po statistiki iz leta 1970 so bile bolezni srca in ožilja na prvem mestu kar z 21,9% revmatična obolenja na drugem s 15,3% precej zadaj je bil rak na tretjem mestu in na četrtem jetika.
ZAGREB — V Zagrebu so porušili nagrobni spomenik znanemu pisatelju in glasbeniku, bivšemu uredniku knjig Društva sv. Jeronima, podobnega naši Mohorjevi družbi, prof. dr. Josipu Andricu. Ko je 1. 1967 umrl smo mu v Svobodni Sloveniji napisali lep nekrolog, kajti bil je velik prijatelj Slovencev in Koroščev sodelavec (pri Hrvat-ski pučki stranki). Bil je velik prijatelj tudi Slovakov ter častivec bi. Taveliča, ni pa doživel njegove beatifikacije. Ko-vemo, ni med vojno sodeloval z zagrebško vlado. Vendar so ga raglasili za “ustaškega ideologa”, čeprav ga je nemška policija preganjala, ter so mu zdaj porušili nagrobni spomenik.
Umrli so od 14. 8. do 21. 8. 1972»
LJUBLJANA — Marija Benet^ r. Hlebanja, 82; Janez Cimerman, up. žel.; Angela Furlan r. Fiskar, 82;^ Ivanka Godič r. Lenassi; Hinko Gunčar, up. žel.; Anton Homan, dr. prava in inž. montaniistike, univ. prof. v pok.; Milan Jug, up sodnik okr. sodišča; Angela Jamnik; Branimir Kozinc; Tinca Kušar; Marija Ločniškar, 83; Ana Likeb; Janez Modrijan; Antonija Nepužlan: Helena Ozebek r. Zadnikar, Albina Pin-
SLOVENCI V
Osebne novice
Umrl je v Mariboru g. Ivan Rupena, posestnik in vinogradnik v Košakih, oče ge. prof. Zore dr. Grzetičeve iz Ba-riloč. — Naj počiva v miru. Prizadetim naše sožalje
BUENOS AIRES
Predavanje o Slovencih
Buenosaireški Círculo de profesores católicos je v ¡spored svojih tedenskih predavanj vključilo tudi predavanje o Sloveniji, da ¡se tako približa slovenskemu svetu. V petek, 14. t. m., je pri njih govoril o ¡Sloveniji Tine Debeljak ml. Omenil je predvsem njeno zgodovino _ in umetnost in pokazal na diapozitivih lepoto njene narave. ¡Prisotne pa so izredno pritegnile slovenske in argentinske pesmi, ki so jih zapele Slovenske mladenke iz Castelarja pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaserjeve. Ves večer je pripravil Jože Mavrič.
Tabo lahko izpolnjujemo naše poslanstvo v svetu, da širimo poznavanje svoje domovine med domačini. * V
tar r. Amon; Georgija Potočnik r. Dular; Janez Rigler; Katarina Rupnik; Mila^ Skabeme r. Vidmar; Jurij Sterle, up. žel.; Zora Simčič r. Hvala; Angela Qturm, vd. Priskau r. Jenko, 83; Josip Šorn, b. soboslikar, 95; Anica Vadnjal r. Tomšič, up. učiteljica.
RAZNI KRAJI — Janez Avbelj, 59, Kresnice; Jože Buh, Izola; Jožica Bogataj, Kranj; Marta Božič, Novo mesto; Martin Blažič, 83, Podkraj; Lojze Bukovec, 58, Zalog; Ana Čebulj r. Cot-man, Trzin; Ana Erjavec r. Volavšek, Radna; Kristina Ipavec r. Szanter, Maribor; Helena Jakuš r. Lovše, Bizovik; Albin Korošec, Kranjska gora; Antonija Košiček r. Picelj, Nova Gorica; Jože Kuntarič, Boršt; Angela Klančnik r. Hrastar, 74, Mojstrana; Alojz Lombergar, Kamnik; Franc Majcen, Trbovlje; Franc Mlinar, Žiri; Marija Lovšin r. Kordiš, Sajevec; Milan Ortar, Podbrdo (nesreča v planinah); dr. Maks Ober-snel, Portorož; Jože Pur, Polzela; Ivan Rozman, Požanj; Minka Skasa r. Flere, Nazarje; Alojz 'Simončič, Ribno; Jožica »Skalar, 72, »Murska Sobota; Ana »Seliškar, 64, Podutik; Pepca Sajovic, Postojna; dr. vet. Ante »Stefančič, Gornji Grad; Marija Strlič, Podbrezje; Martin Tesovnik, Podbrezje; Jožefa Zupančič, 88, Pristavska vas; Franc Žerjal, Pliskovica.
DR. FRIDO POGAČNIK — UMRL
V »San Frančišku v Kaliforniji jc umrl 8. septembra dr. Frido »Pogačnik, ki je bil pred drugo svetovno vojno v jugoslovanski diplomatski službi. ¡Zadnje njegovo službeno mesto je bilo v Berlinu, kjer je bil legacijski svetnik jugoslovanskega posaništva, tedaj, ko je bil pri istem poslaništvu vojaški ataše njegov prijatelj pok. generalštab-ni polkovnik Vladimir Vauhnik. Po vojni je emigriral v Argentino, od koder je po par letih odšel v ZDA.
ARGENTINI
PRISTAVA
II.	mladinski dan
Kljub temu da je prejšnje dni dež zalil Pristavo, je II. mladinski dan mo-ronskih odsekov v nedeljo, 10. t. m., dobro Uspel.
Program se je začel ob 11,30 s sv. mašo. Daroval jo je krajevni duhovni vodja č. g. Lamovšek. Pri pridigi nas je opomnil na zmote današnjega časa, ko mladina išče le posvetnih dobrin in se zateka k izživljanju in lažnemu zdravljenju.
Popoldanski kulturni program, pripravljen za to priliko, se je začel s posebnim dogodkom: odseka sta dobila svoji zaistavi. Slovenski sta botrovala ga. Kristina Jerovšek in g. France Rant; argentinski pa ga. Marija 'Poglajen in prof. Tine Vivod. Blagoslovil ju je g. Lamovšek. Ob izročanju zastav predsednikoma odsekov, sta g. Rant in prof. Vivod naročila, naj bi ju znali spoštovati. Pri poslušanju himen sta novi zastavi že papolali nad glavami.
Sledili so govori predsednice mo-ronlskega odseka SDO Marije Kopač, predsednika odseka »SFZ Rudija Gričarja in zvezne predsednice »SDO Ane »Marije Klanjšček. — Priznani zbor ^Slovenske mladenke“ je zapel dve pesmi: Planinska rožica in Stoji mi polje, — Lepo je uspela tudi vaja fantov in deklet v obliki rajalnega pohoda, zamisel Maruške Batagelj. — Šolski otroci Prešernove šole s Pristave so pod vodstvom »Marije Urbančič in Jožice Kopač nastopili z lepimi vajami, da so jih gledalci nagradili s ploskanjem.
Kot zaključek se je predstavila pristavska folklorna plesna skupina s prenovljenim programom ter zaplesala pet plesov. Prav ta dan je skupina praznovala obletnico svojega prvega nastopa. Plese je spremljal na harmoniko »Polde »Malalan.
»Še pred mašo so različna moštvi odigrala tekme v odbojki za vsakoletni pokal „Matjaž Kunčič“. Finala se je odigrala popoldne med moštvoma iz San Justa in Morona in pokal je pripadel
San Justu.	, ,	,	,
Večer je hitro potekel ob plesu, razgovoru in šaljivi pošti.
G. 13.
Prijateljska večerja
Minulo nedeljo, 17. t. m., je Društvo Slovenska pristava povabilo svoje člane in prijatelje na prijateljsko večerjo, ki se je je, kljub izredno slabemu vremenu, udeležilo izredno lepo število. Kakor smo to doživeli že ob drugih podobnih prilikah, je odbor tudi »tokrat poskrbel poleg telesne tudi za duhovno hrano. Skupina deklet je gostom zapela več slovenskih pesmi, Polde Malalan pa je na harmoniko zaigral venček poskočnih. Maruša Batageljeva in Lučka Pavšerjeva sta nastopili s piščalmi.
Ker so se med gosti nahajali tudi trije šestdesetletniki: Karel »Lisjak, Vuk Rupnik in dr. Julij »Savelli, so jim dekleta voščile v prigodnih verzih, ki jih je napisal dr. Jože Krivec in jim izročile šopke rdečih nageljnov.
Kakor vedno na Pristavi, je bila tudi tokrat večerja obilna, postrežba vzorna in razpoloženje veselo, da smo vsi udeleženci preživeli res prijeten večer, Pristavi pa dodali nov kamen k stavbi, ki se gradi na tem slovenskem prostoru.	1. a.
Vsak teden ena
MOJ SPOMENIK
Valentin Vodnik
Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel ?
Ni žvenka, ni cvenka, pa bati se nič; živi se brez plenka ob petju ko ptič.
Kar mat’ je učila me mika zapet, kar starka zložila, jo lično posnet.
Redila me Sava,
Ljubljansko polje, navdale Triglava me snežne kope.
V r šaša Parnasa zgolj svojega znam, enakega glasa iz gosli ne dam.
Latinske, helenske, tevtonske učim, za pevke slovenske živim in gorim.
Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.
VUUVWWVVWVWVWWVWVVVVVW
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
18.	septembra 1952. — št. 35.
RAZGOVOR S TITOVCEM
V listu „Mysl Polska“ podaja W. W. ¡svoj razgovor z nekim visokim titovskim funkcionarjem. Objavljamo ga v prevodu, komentar pa naj si napravijo bralci sami:
„...Danes Jugoslavija sestoji iz šestih republik, precej dobro razdeljenih.“
—	Ali je v Jugoslaviji šest narodnosti ?
„Ne. Jeziki so trije: slovenski, isrbsko-hrvatski in makedonski, narodnosti pa je pet: slovenska, hrvat-ska, srbska, črnogorska in macedon-ska. V resnici pa se ne jemlje strogo jezikovna razdelitev, n.pr. pri ustvarjanju posebne republike Bosne in Hercegovine. Tu se je bolj upoštevalo namesto etnografične geo-grafsko-historično osnovo. Isto se je zgodilo tudi z Macedonijo, da ima lastno vlado in lastno vseučilišče.“
—	Ali ima centralna vlada velik delokrog ?
„Velik in vedno večji. Najznačilnejše- je to, da so prav Hrvati največji centralisti. Kadar sede v Zagrebu, napadajo Beograd, ko pa pridejo v »Beograd, ni večjih centralistov in oblastnikov od Hrvatov. Imajo v krvi birokratizem...
V	priredbi poverjeništva SKD-SLS za Argentino bo v nedeljo, 24. septembra ob 10.30 — takoj po maši — v mali dvorani Slovenske hiše splošni
INFORMATIVNI SESTANEK
V	prvem delu bo Tone M iz er it prikazal politčini položaj v Argentini in stanje političnih strank.
V	drugem delu pa bo razgovor o sodobnih slovenskih problemih doma in v svetu.
Vabljeni možje in žene, dekleta in fantje, zlasti mladina. Naj ne manjka nihče, ki se zanima za probleme, ki bodo obravnavani na sestanku.
Poverjeništvo SKD-SLS
O AVSTRALSKI „KRTOVI DEŽELI“
V avstralski slovenski reviji Misli je pred kratkim neka Slovenka napisala članek, za katerega mislimo, da bo zanimal tudi bralce našega lista.
Dolgo je že, da se nisem oglasila v našem listu. Naslov ali napis nad tem mojim člankom ne bo vsem ugajal.
,Krtova dežela“ za nas Slovence navadno pomeni grob ali pa celo pokopališče. V tolažbo braveem naj povem, da ne
bo nič takega v tem mojem članku. ¡Nekaj sem zvedela o deželi opalov v Avstraliji in to bi rada povedala našim Mislim, isaj morda marsikoga zanima. To ,Krtovo deželo“ lahko najdete na zemljevidu na severnem delu države Južne Avstralije. Seveda morate gledati za drugo ime: Coober pedy.
Avstralija je znana daleč po svetu po dragih kamnih, ki jim pravimo opali. Vemo, da se z iskanjem opalov pečajo tudi mnogi naši rojaki, čudno je, da se v Mislih le zelo redko kdo oglasi iz opalskih polj. Je že dolga vrsta let, ko smo nekaj kratkega brali iz Andamoo-ke — tudi take ,Krtove dežele“ v Južni Avstraliji. Pa še takrat ni bilo veliko povedano o opalih in o načinu, kako jih iščejo.
O kraju »Coober »Pedy mi je nedavno pravil sosed Tirolec, ki je bil tam na kratkem obisku. Srečal je ljudi več narodnosti, o kakem Slovencu mi ni vedel povedati, je pa govoril z ,Jugoslovani“ in pod tem imenom se verjetno skriva tudi marsikak rojak, ki je srečal tega Tirolca ali pa on njega...
Jaz sem si rekla, da bom tudi šla tja na obisk, pa še ne vem, kdaj bo to. Mora biti zanimivost zase ta ,Krtova dežela“. Iz pripovedovanja Tirolca me je najbolj presenetilo to, da je skoraj vsa naselbina Coober Pedy pod zemljo, ali kakor Seni zapisala nad tein člankom — v krtovi deželi. To pa ne zato,
da bi bili tako ljudje bliže opalom, ki so seveda v zemlji, ampak zato, da jih ne pomori strašna vročina.
iče je moj sosed Tirolec prav povedal, je tam večkrat v letu kar po več dni v vrsti vročine 50 stopinj Celzija. Ponoči pada na 32 ali blizu tam. Pred vročino se ljudje pomaknejo v podzemlje. Zato naselbine Coober Pedy skoraj ni videti, po večini je kar vsa pod zemljo. Če sem prav razumela, ni treba iti pregloboko v krtovo deželo, da se notri skozi leto obdrži toplote le okoli 20 stopinj. — Pa tudi če bi ljudje ne zakopavali sami sebe v krtovo deželo zaradi neznosne vročine, bi vendar tako delali. Coober Pedy je na vse ¡strani puščava brez rastlinstva in tudi ptičev ni. Mora biti velik dolgčas, če hoče ’'do kaj zgraditi nad zemljo ali napol v zemlji, mora ves gradbeni material dobiti iz Adelaide. To pa je kakih 600 milj proč in prevoz je drag, morda dražji kot naročeno blago...
Čeprav je Coober Pedy tak nemogoč kraj, živi tam kakih 3000 ljudi. Opali jih držijo v tej ,Krtovi deželi“. Moj Tirolec ni vedel povedati, koliko iskalcev opalov res obogati. Zdelo se mu je, da nobeden rad dosti ne pove, kako in kaj... Eni imajo pač srečo, pa upajo, da bo še večja; drugih se drži smola, pa še vedno žive v upanju na uspeh. Verjetno vzame dolgo, da te popusti ta ,opalska mrzlica“, ko jo enkrat stakneš
—	če te sploh kdaj. Vsaj tako sem slišala. časi, ko so našli zlato in je vse drvelo tja, so se nekako ponovili zdaj z najdbo opalov...
Sosed nam je pokazal nekaj slik. Sam ¡sicer tam ni nič fotografiral. Tudi ni opazil, kot je rekel, da bi bili ljudje tam kaj preveč zaverovani v kamere. Imajo drugo delo in skrbi. Med slikami, ki jih je kazal, je tale, ki sem si jo izprosila in jo pošiljam s tem spisom. Vsaj zame je nadvse zanimiva. Na njej vidite, da predstavlja nekak grič, ki je
—	reci in piši: cerkev. Torej tudi cerkev pod zemljo, pa še precej prostorna po pripovedovanju Tirolca. Zgradili so jo verniki ¡sami pred nekaj leti. Gradili pa so tako, da so izvotlili grič. Rezati je bilo treba največ v skalo, ki pa ni pretrda. Cerkev ima en sam vhod, kako jo zračijio, sem pa pozabila vprašati. Je katoliška farna cerkev, ki ima tudi svojega župnika, ki ima stanovanje poleg cerkve pod istim gričem. Ob nedeljah posodi cerkvene prostore anglikanskim vernikom, da imajo tudi oni svojo službo božjo.
Toliko ¡sem zvedela mimogrede o kraju Coober »Pedy, ¡S.A. Kdor od naših ljudi, ki boste to brali, pozna kraj osebno, naj napiše, če je moje poročilo pravilno. Pa še kaj več naj nam pove o tej (Krtovi deželi“ in njenih zanimivostih.
Katoliška cerkev pod zemljo v avstralski „krtovi deželi". Le tako se ljudje lahko ubranijo pred vročino.