Pismo iz Slavonije. Ljubimo doraovino! Kaj pomeni beseda domovina, katera budi v. nas tako divna custva, Slovenija domovina je predivni, čarobni kraj, kateri je vsevišnja rokaokincalaznajlepšimiovetlicami, okrasila z zelen gozdrai in romon potoci, posula ravnimeama in plodnim poljanama, Domovi.na je tisti kraj, kat.eri je nosil zibelko našo, kateri spremla vse dnevo našega živlenja, v katerem počivajo predji naši. Mila naša domovina je sveti altar, na katerem je že gorelo tisoč i.n tisoč žrtev, v korist roda in doma. Ako je majhna, nesrecna, izdana m izranjena, mi treba, da jo zarko jrovorom in tvorom Ijubimo, in ljubezen naša treba, da tim bolj raste, kak rastejo njene boli in patnje, Zato pa so dolžni vsi ljudje, bez razlike vere, poklica In položaja, ljubiti svojo domovlno, :» natanGno izpolnjavati dolžnosti clo nje. Kako jo bodetno najbolj Ijubili? Ako se za njo borimo, njena sveta prava 5uvamo. Ne smemo se strašiti nasprotnika, samo hrabrl naprej! Naj si zapomnijo naši domači in tuji sovražniki, da milostivi Ofte nebeški, kateremu so Slovani vedno zvesti bili, ne bode dovolil, da nam SlovaRom, domovino vzamejo. Naj si zapomnijo, da ognjišBe, osnovano na tuji zemlji, stadjeno na pesku tihih vpitja in solz, nemore dolgo ostati in napredovati, ker ga bodo- kletve gromoviti bliski, svetska sodnija pred ali sled unicili. Slavonija nigdar ne bo propadla! Dok živi Bog, živeli bodejo tudi Slav.oni, Ce tudi je sa debla mile naše Slavonije, ne samo mnogo listja in cvetja otrgano, že cele vejice in veje, druge pa ranjene stojijo, vendar je deblo ostalo zdravo ip dnevom za d.nevom vse lep§e razvija sv.ojo krono. Oj, ne /.dvajajmo! Sanno naprej! Zarja rumeni, svetlo bo! V boju je rešenje. Cetudi bodo naše glave Iegle na počinek brez zmage, to bo zastavo, katero smo mi vzdigall, prejeli drugi in tako dokoncali naše divno delo Vsi Slovani, bez razlike vieroizoovesti, morali bi biti složni in edini. Vsi bi mogli da si pod Slovanskom zastavom, v. slovanskom duhu podajo bratske roke, da se grle poljubom mira ijn Ijubezni, smatrajoft se vsi za otroke enega nebeškega Očeta in ene matere, mile slovenske domovine. Lepo pravi prijatelj: ,,Ako ne bo med naimi sloge In edinosti, r.e bo nas vodil slovanski dub, ako ne spojimo svoje moSi na skupno delo, vprašajmo se, kako dale5 pridemo, kak dalec spravirao mili naš slovenski .narod!?" Molimo se Bogii, da nas zadabne čista slovanska svest in pošteno slovansko srce! Mlado junaško In čisto srce more domovini najveS koristiti. Kaj so v prirodi praSniki na cvetu, kaj ie sveže zelenje na travnikima, kaj je sjaj zlatu, ln blisk dijamantu, to je srco gisto in pošteno v življenju mladine za domovino. L.jub'm.o tedaj domiovino, Ljub'mo rodni kraj, Mladost našo gdje nevino UživaiTno zdai! — V. 2.