štev. 157
TRST, sreda 8. junija 1910.
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tetfl it eedeljeh la praznfcih •fefi^a* piM<il|kMii> 8.
PMUliie iteT. M prodajajo po S nvfi. (6 stot.) v Bsagk tobakara ah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdev-ftfiini, Dornbergu itd. Zastarale iteT. po 5 nvč. (10 stot.). 08LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI ▼ faokosti 1 kolon s. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do S vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== PlaCIjivo lo otofljivo v Tntii. =====
GPINOST
Glasilo pdititacffa druA*M JUinost" xa Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
sa eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ro&be brez do poslane naročnine, se uprava ne ozira. Vmtalaa aa ulsljak« Istanje „KDZJTOflTI" ataae: se Ml* lato Krta S-SO, z* p*I Uto Krta HO.
Tsi dopisi se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss se •prsjemsjs Is rskspitl •• M vrsS«]s
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: silos Glergie Galattl 18 (Naredni risa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica
•	Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoStno-hranllsKnl rabin It 841652. TELEFON It 11-57.
Velik potres v južni Italiji
Več vasi razrušenih. — Mnogo ljudi našlo smrt
Iz Južne Italije prihaja zopet poročilo o groznem potresu, ki je zahteval kakor žrtve tudi mnogo človeških življenj. Niso še za-celjene rane, ki jih je prizadejal grozni potres v Kalabriji in popolnoma razdejal bogato in cvetoče mesto Mesino ter mnogo drugih krajev; in že so tajne podzemske sile na novo obiskale po naravnih lepotah in bogastvu odlikujočo se južno Italijo. Zdi se, kakor da bi se bila neka višja sila zaklela, ne dopustiti, da bi se ta dežela, ki je od narave tako bogato obdarjena, a ki je bila doslej popolnoma zapuščena in zanemarjena razvila do blagostanja. Ob spominu na nesrečne žrtve, ki so zgubile v enem samem hipu svoje najdražje, otroci stariše, stariši otroke, žene može in možje žene, ob spominu na nedolžne žrtve, ki so postali v enem samem trenotku berači, se mora paš umakniti vsako drugo čustvo in dati mesta edino-le čustvu človeškega sožalja.
V	naslednjem priobčujemo brzojavke, ki so nam došle:
NAPOLJ 7. Danes 3. uri in 3 minute zjutraj je bilo čutiti v višje ležečih mestnih delih močan, valovit zemski sunek, ki je trajal nekaj sekund. Prestrašeno prebivalstvo je zapustilo stanovanje. Zemski sunek je bilo čutiti tudi v Beneventu, Cosanzi, Castellamare, Potenzi in Cattanzaru.
AVELLINO 7. Ob 3. uri 7 minut zjutraj je bilo čutiti tu močan zemski sunek. Prebivalstvo je bežalo na prosto. Škode tukaj ni bilo. V vasi Calitri pa se je več hiš posulo. Dosedaj so izvlekli iz razvalin devet mrličev. Na podlagi poročil, ki so došla sem, je tudi v drugih krajih bilo več žrtev na človeških življenjih.
AVELLINO 7. — Zdi se, da je občina Calitri najbolj prizadeta po potresu. Dosedaj se je naštelo tam 12 mrtvih in mnogo ranjenih.
V	vasi Tallata je bila ena oseba ubita in več ranjenih. — Mnogo hiš se je posulo ali poškodovalo. Tudi cerkev je v nevarnosti, da se posuje. V vaseh S. Andrea in Conza so se posule nekatere hiše, vendar ni pri tem nihče ponesrečil.
V	Avellinu je nek bolni starček umrl radi strahu.
FOGGIA 7. Ob 3. uri 5 minut zjutraj je bilo čutiti močan potres, pred katerim je bilo čuti 19 sekund trajajoče podzemsko bobnenje. Prestrašeno prebivalstvo je bežalo na prosto. Tudi iz pokrajine prihajajo poročila o potresu. Slavna umetniška katedrala Bovi'no pokazuje razpokline.
NAPOLJ 7. — Potresni sunek so čutili tudi v Portici in v vezuvskem ozemlju. Prebivalstva se je polastila velika panika. Škode ni pa nikake.
POTENZA 7. V San Fele se je vsled potresa zrušila ena hiša, pri čemer je bilo zasutih Več oseb. — Število žrtev še ni znano.
RIM 7. Prefekt iz Avellina je ob 5. uri zjutraj sporočil ministerskemu predsedniku vesti dospele iz Calitri, za katerimi je poslal še druga poročila iz ostalih prizadetih občin ter je zahteval pomoči, izjavivši, da je druga pomožna sredstva že preskrbel. Ministerski predsednik Luzzatti je poslal 50 tisoč lir.
Posebno veliko škodo je bržkone potres napravil le v nekaterih občinah pokrajine Avellino. Ministerski svet je bfl sklican za danes ob 9"30 predpoludne, da ukrene
PODLISTEK.
Jurkica Agićeva.
Povest.
hrvatski spisal K«. Šsndor-Gjatokl. - Prevel Fr. OreL
— Pa saj sem znala sama, da niste! je rekla Irma prej, nego-Ii je Jurkica zmogla le jedno samo besedo.
V tem so začeli cigani svirati na novo. Žunić se je vstavil pred Jurkico ter jo zaprosil za ples. Nevoljno se mu je naklonila.
Po drugi četvorki ki jo je plesala s Smiljanićem, je bila ura odmora. Družba se je zbrala v dvorani za buffet. Smiljanić je vodil Jurkico pod pazduho Še po četvorki, pa je zato pristopil z njo k večerji. V dvorani se je namestila že skoraj večina gostov Sedaj je bilo že vse veselo. Mnogo je-k temu doprinesla okolščina, da niso bile mize podolgovate in spojene, kakor pri banketih,
! potrebno. Zdravstveni nadzorniki so že odpotovali v Avellino.
RIM 7. Ministerski svet je sklenil, da se minister za javna dela Sacchi poda v pokrajini Avellino in Potenzo, da si ogleda občine, prizadete po potresu.
POTENZA 7. Potresni sunek danes po noči so čutili v vsej pokrajini. V San Fele se je baje zrušila hiša in zasula pet oseb. Pod-prefekt iz Melfi se je s četami podal tjakaj.
AVELLINO 7. Župan iz Calitri poroča, da so doslej izvlekli izpod razvalin 20 mrličev in da razkopavajo razvaline. Prebivalstvo biva na planem.
CASTELBARONIA (prov. Avellino) 7. Tudi tukaj se je f čutilo potres in sicer ob 307 zjutraj. Potres je napravil nekoliko škode na hišah, cerkvah in prodajalnicah. Ena ženska je bila težko, šest drugih oseb pa lahko ranjenih.
RIM 7. Kraljeva dvojica je popoludne v spremstvu ministra za javna dela in enega zdravnika preko Napolja odpotovala v pokrajino Avellino.
POTENZA .7. V vasi San Fele so se zrušile štiri hiše. Dve osebi sta bili lahko poškodovani. Blizu San Fele se je zrušila neka kmečka hiša, pri čemer je bilo zasutih pet oseb. V več občinah okraja Melfi so bile poškodovane hiše. Prefekt je ukrenil za prebivalstvo potrebne odredbe.
CALITRI 7. Potres, ki je danes zjutraj presenetil prebivalstvo, je bil valovit in sunkovit. V mestnem delu Rio Castello so se zrušile skoraj vse hiše in pokopale pod razvalinami mnogo prebivalcev. Govori se, da so doslej izvlekli izpod razvalin 20 mrličev. Drugih deset oseb se nahaja baje še pod razvalinami. — Rešilna dela nadaljujejo.
RIM 7. Središče potresa je bilo baje v Arianu, pokrajina Avellino.
* * *
DUNAJ 7. Seismografični aparati c. kr. zavoda za metereologijo in geodinamiko, so zabeležili danes zjutraj precej močan potres v daljavi 900 kilometrov. Začetek ob 3. uri 5 minut 56 sekund. Maksimum resničnega zemskega premikanja prilično 0'2 mm. ob 3. uri 8 sek. Konec proti 4. uri zjutraj.
TRST 7. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so danes zjutraj potresni aparati zabeležili močan bližnji potres, katerega ognjišče je bilo odaljeno 800 km ; začetek ob 3 uri 4'23", maksimum 27 mm 0b 3 uri W2ln, konec ob 3 uri 48.'
BRZOJflUNE UESTI.
Proračunski odsek.
DUNAJ 7. Proračunski odsek je danes vsprejel proračun finančnega ministerstva ter s tem dovršil svoje delo.
OGRSKA.
Koalicija opozicijonalnih strank za boj proti Khuenu ?
BUDIMPEŠTA 7. Neki list poroča, da je podpredsednik ljudske stranke Rakovszky obiskal predsednika 48-te stranke Justha na njegovem posestvu, da bi se z njim dogovoril o skupni taktiki in o koaliciji vse opozicije.
Khuen Hedervary na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 7. Z Dunaja brzojav-ljajo, da je ministerski predsednik grof
! Khuen-Hedervary dospel tja ob 12.15 opo-, ludne in se takoj podal v Schonbrunn, kjer ; ga je cesar ob 1 uri sprejel v avdijenci. — ! Ministerski predsednik je došel na Dunaj, ne le da poroča cesarju o vsp^hu volitev, ampak tudi radi tega, da se posvetuje z ministrom za unanje stvari grofom Aehren-' thalom glede prestolnega govora, ki bo vseboval tudi pasus o unanji politiki.
BUDIMPEŠTA 7. Ogrski biro poroča z Dunaja: Avdijenca ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja je trajala uro in pol. Khuen Hedervary je poročal o volitvah. Tekom avdijence je ministerski predsednik stavil tudi predlog glede imenovanja predsednika magnatske zbornice. Kar se tiče potovanja cesarjevega v Budimpešto, pride cesar semkaj bržkone 23. ali 24. t. m., ker otvori dne 25. t. m. osebno državni zbor s prestolnim govorom. — Po avdijenci se je ministerski predsednik podal k ministru za unanje stvari grofu Aehren-thalu ; potem se je vrnil v ogrsko mini-sterstvo, kjer ga je posetil skupni minister baron Burian. — Ministerski predsednik se vrne v Budimpešto s ponočnim vlakom.
Zeppelin ne pride na Dunaj.
- FRIEDRICHSHAFEN 7. Dasi so vožnje s Z IV. dobro izpadle, so vendar pokazali, poskusi z raznimi novostmi potrebo po I spremembah. Zato se vidi grofu previdnejše, ! da ne prevzame daljše vožnje, dokler ne bo 'izvedena temeljita preskušnja. Vožnjo na ' Dunaj in v Draždane je moral Zeppelin radi tega za sedaj odpovedati.
Princ Gjorgje.
BELIGRAD 6. Princ Gjorje 'je včeraj s svojim adjutantom podpolkovnikom Nedičem odpotoval na Francosko, kjer ostane tri mesece.
Grški kralj v Rimu.
RIM 7. Grški kralj Jurij je posetil danes bivšega državnega kancelarja kneza Biilowa. Kralj odpotuje bržkone jutri zjutraj.
Francoska zbornica.
PARIZ 7. — V zbornici so bili izvoljeni podpredsedniki: Etienne (republikanec [levice) z 313 glasovi, Puech (socijani radi-kalec) z 292, Berteaux z 269 in Dron (radikalec) z 229 glasovi. Thirry (progresist) je dobil 180 glasov.
Strela vdarila v vojake.
DRAŽDANE 7. Ko je pešpolk št. 177 marširal v novo šotorišče pri Kčinigsbrucku, je udarila strela v drugo in tretjo skupino 3. stotnije in vrgla 18 mož ob tla. Trije možje so bili ubiti, deset jih je bilo težko, pet pa lahko ranjenih.
Obisk turškega prestolonaslednika v Bolgariji.
SOFIJA 7. — Nacijonalistiško časopisje piše proti nameravanemu obisku turškega prestolonaslednika. Ministerski predsednik pa je izjavil v svojem včerajšnjem program-nem govoru, da vživa mladoturški režim splošne simpatije. Treba mladoturke podpirati, ker mir v Turčiji znači mir na balkanskem poluotoku.
Grki bodo izgnani iz Carigrada?
CARIGRAD 7. Policija hodi od hiše do hiše, da bi napravila popis Grkov. Zdi se, da bodo Grki izgnani iz Carigrada, |ko bi se vprašanje Krete le preveč po-j ojstrilo.
Španske specijalitete. Učitelji — anarhisti! Podžupan, ki vodi naskok na občinsko hišo.
SARAGOSA 7. Ker so bili najdeni v šoli v Pueblo anarhistični spisi, sta bila aretirana dva učitelja. Skupina 200 kmetov je
kjer moramo paziti, ob kom in pred kom sedimo, ampak prirejene so bile male okrogle mizice, okolu katerih so poseli, kakor je bilo koga volja. Seveda so vseobče veselje povzdignili še silno nakopičeni buf-feti in v to svrho razpostavljene mize, po katerih so se razprostirali celi kupi vsako-jakih najfinejših jedil ter so se vzdigovale cele piramide šampanjskih in inozemskih buteljk. Spočetka so se sukali med gosti služabniki v livreji in belo oblečene sobarice, ki so vpraševale, česa kedo želi ter pri tem razdeljevale ukusno slikane „menuje" v velikih šopkih cvetja. No, Ruprecht in njegova družba so brž uvideli, da to pojde prepočasno; — vstali so ter si sami dona-Šali iz buffeta jedi, pijače. To je še povećalo veselje in domačnost ter odstranilo vsako prisiljenost, ki je vsled sijaja in bogastva svečanosti v prvem hipu težila vse kakor mora. Jurkica je sedela v družbi se Smiljanićem, doktorjem, gospo Žuničevo in Še neko gospico. Maleševićeva, graščakinja, Žunić in neki baron so bili skupaj. Žunić se je zelo jezil, da ni z Jurkico, in vsakotoliko
je prišel k njeni mizi, vsakokrat, da povpraša ženo, da-li potrebuje česa; v resnici pa je vsakokrat vporabil priliko, da reče Jurkici kaj. Proti Smiljaniću se je vedel kakor da ga ne vidi. Glavareviću ni všlo to izpred oči, pa seje s krohotomjnasmejal. Naposled je Žunić povsem zapustil svoje omizje ter sel k Jurkici. To je bilo navsezadnje edino, kar je jurkici pokvarilo ono harmonijo za-dovoljnosti, s katero je bila napojena nocojšnjega večera.
Na razstanku — ob zori — je premo-trila še jednim dolgim pogledom vso dvorano ter se srečno nasmehnila. Celo v postelji že — pri Haramijevih — se jej je še vsa duša topila prelepih spominov. Največ je mislila na povest Hanibalovo — in ta povest jo je delala srečno.
XX.
Dnevi po tej zabavi so bili Jurkici samo v zlo in pokoro. Lisička je našla sto in sto okolnosti, da jo je dražila, zbadala in pikala. Milkovićeva ni bila nimalo bolja. Obedve sta se še vedno grizli jeze in ne-voščljivosti, ker se je Jurkica zabavala v
napravila včeraj v imenovani vasi demonstracijo, v znak protesta, ker je bil neki stanovalec aretiran radi razžaljenja uradnih oseb. Demonstranti pod vodstvom podžupana so skušali vzeti *z naskokom mestno hišo in potem zapore, a so bili od orožništva odbiti.
Nesreča z avtomobilom.
OBENZEN (Okrožje Geleweiler, Pru-sija) 7. Pri neki avtomobilski tekmi je zadel tukaj avtomobil trgovca Frana Heine-ja iz Hanovera v neko drevo in se zdrobil na kose, dve osebi, ki sta sedeli v avtomobi-len, sta ostali na mestu mrtvi, tretja je bila smrtno ranjena. En gledalec je bil težko ranjen po kosih avtomobila.
St. Jago de Chile 7. Ministerstvo je odstopilo.
Solun 7. — Arhimandita Aleksandra Gevgeli so z 10 sokrivci izročili tukajšnjemu vojnemu sodišču.
Bukarešt 7. Včeraj in izlasti danes dežuje kakor bi lilo iz škafa. V nižje ležečih mestnih delih so kleti pod vodo. Železniška proga Predeal—Bukarešt je pretrgana ker je voda izpodkopala tir.
Po volitvah na Ogrskem.
Khuen Hedervary je torej dosegel popolno zmago na volitvah. V bodočem parlamentu bo imel večino, kakoršnje ni pričakoval — kakor se zatrjuje — niti on sam. Je tudi res nekaj posebnega s tem nenadnim prevratom na Ogrskem. Pred štirimi meseci je prišel grof Khuen-Hedervary v Budimpešto kakor ministerski predsednik: brez stranke in brez zaupanja. V vsej zbornici ni imel niti enega poslanca na svoji strani, in ko se je predstavil zbornici, da razvije pred njo svoj program, je bil pozdravljen s črnilniki in pokrovci pultov. Ali on je že navajen takih stvari. Tudi v hrvatskem saboru je bil dejanski napaden od strani opozicije. A to njega ni motilo. Napadalci so bili kaznovani, dočim je on dobil red „zlatega runa", najvišje avstrijsko odlikovanje. Vladal je potem na Hrvatskem celih dvajset let kakor eksponent Dunaja in Budimpešte. Mož je torej že navajen dejanskih napadov. Kakor ga niso spravili iz ravnotežja na Hrvatskem, tako, tudi ne na Ogrskem. Poslal je uporne poslance domov in razpisal nove volitve. Par tednov pozneje se je začel pogajati s hrvatsko-srbsko koalicijo. In ko je sprejel pri sebi zastopnike te koalicije, je zazrl med njimi tudi dr.a Tuškana, onega Tuškana, ki je njega, Khuen-Hedervary-ja, pred več nego četrt stoletjem z brcami izti-ral iz hrvatskega sabora. Od tedaj je minulo že več nego četrt stoletja. Khuen bi bil torej t© lahko že pozabil. Ali on ni pozabil. Čim je zazrl v svojem sprejemnem salonu dra. Tuškana, hitel je k njemu ter mu prisrčno stisnil roko. S tem je Khuen-Hedervary pokazal, da onih brc sicer ni pozabil, pač pa namenoma ne misli nanje, ker razmere zahtevajo tako.
Z imenom grofa Khuen-Hedervary-ja je spojeno eno najžalostnejih razdobij v zgodovini nesrečne Hrvatske, kjer je vladal skozi dve desetletji kakor tiran in madjarski krvnik. Pri nas so torej že v naprej izključene vsake simpatije za tega moža. A ipak mu ne moremo odrekati občudovanja zbog dela, ki je je izvršil na Ogrskem. Moz je, kakor že rečeno, pred štirimi meseci zasedel ogrsko ministersko stolico: brez pristašev, brez prijateljev in brez stranke. In ko se je lotil snovanja nove stranke, za katero je moral iskati šele imena in programa, mu se je vse posmehovalo. A on se ni brigal
odličneji družbi, a oni sta morali iskati kratkočasja pri jednem Nalješkoviću. Lisička pa je uprav besnela, ker je Jurkica redno zahajala nekolikokrat k Maleševićki in bila povabljena celo k — graščakinji na dvor. Jurkica jej je ob tej priliki pripovedovala (in to je bilo prvo, kar je pred njo omenila o zabavi), kako je bila graščakinja na zabavi z njo izredno prijazna in se ona sama začela razgovarjati z njo, da-si se jej ni ponujala, niti silila vanjo, kakor nekatere druge. Takoj je Lisička dostavila svoje: „Da, da, slišala sem to, in vsi so vam zelo zamerili, ker ste tako oholi. Ljudje so govorili: „arogantno" se je vedla. Pravijo tudi, da iz tega razloga je bila graščakinja z vami tako nenavadno prijazna, — da vam je s tem dala nekako pod nos."
Jurkica je že predobro poznala Lisičko, da ne bi takoj uganila, da jej tega ni pripovedoval nihče, a vendar jo je jezilo, da more Lisička govoriti tako, ter je premišljevala uprav željno, kako bi se odstranila od njene hiše. A bala se je — izvršiti ta sklep.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST
C št. 157.
V Trstu, dne 8. junija 1910
za to, šel je temveč mirno na svoje delo. In danes lahko poroča svojemu svojemu sivolasemu vladarju: Veni, vidi, vici! Zdi se, kakor da mu je trebalo samo udariti z nogo v tla, da je pričaral iz zemlje legije svojih pristašev.
So nekaj posebnega te ravnokar minule volitve na Ogrskem. Nič posebnega ni v parlamentariških borbah, da stranka, ki je bila preje v manjšini, dobiva na novih volitvah naenkrat večino in narobe. A v takih slučajih se gre navadno za borbo med starimi, utrjenimi strankami. Na Ogrskem pa je na ravnokar minulih volitvah dobila večino stranka, ki se je komaj osnovala in ki bi v vsaki drugi državi smela biti zadovoljna, ako bi dobila desetino mandatov. In ta okolnost sama že bi morala dati misliti. Konečno mora tudi oni, ki le od daleč opazuje stvari, priti do zaključka, da razmere na Ogrskem niso in ne morejo biti zdrave. Spominjajmo se samo na splošni narodni odpor pod Fejervaryjem, odpor, ki se je zdel na zunaj naravnost herojiški, in ki je pometel z dotedaj vsegamogočno liberalno stranko in je konečno prisilil krono, da je morala z madjarsko koalicijo skleniti oni slavnoznani pakt, ki je izročil deželo v roke pristašev neodvisnosti madjarske države. A sedaj, komaj po štirih letih, pa tak prevrat!
Seveda pravi ogrsko oficijozno in drugo plaćeno časopisje, da se je narod odvrnil od stranke neodvisnosti, ker se je naveličal poslušati prazne fraze raznih kričačev a la Justh, Košut, HoIIo itd. V resnici pa je vse to pisanje o narodu le velik švindel. Če so se tudi madjarski volilci naveličali poslušati večne patrijotiške tirade in prazne fraze o madjarski neodvisnosti ter so zato obrnili hrbet svojim dosedanjim poslancem, pa to gotovo ne velja o volilcih narodnosti, ker poslanci nemadjarskih narodnosti so bili ves čas v najhujši opoziciji proti koaliranim madjarskim strankam. Človek bi torej sodil, da bi bile narodnosti morale dobiti na volitvah po večini vse stare mandate, oziroma, da bi se morale vrniti v novo zbornico vsaj v približno istem številu, kakor so bile zastopane v stari zbornici. Nasproti temu pa vidimo, da so ravno narodnosti najbolj de-cimirane izšle iz volilnega boja. Dočim so izgubile 48te stranke dobro polovico vseh mandatov, so jih izgubile narodnosti — tri četrtine !
To govori pač dovolj jasen jezik! Zato pa tudi teh volitev ni možno smatrati za izraz ljudske volje. Pač pa dokazujejo te volitve, da so razmere na Ogrskem zelo nezdrave. Khuen-Hedervary je sicer dosegel zmago, a to zmago je dosegel le s pomočjo korumpiranega uradništva: nasiljem in terorjem ! To stoji, pa naj Khuenova glasila še tako kriče v svet, da so se volitve vršile mirno in brez izgredov. Ni vraga: kje je boljega sredstva za „kalmiranje" volilcev, nego s<f — puške in bajoneti orožnikov in vojakov. Na Ogrskem se je volilo v senci bajonetov; ravno zato pa more svet prav primerno ceniti tisti — mir!
Sič-ova slavnost
v Stanislavovu v Galiciji.
II.
V nedeljo, dne 29. maja t. I., zjutraj so nam „Siču-ovi odborniki razkazovali znamenitosti stanislavovskega mesta, zlasti pa malo-ruske institucije.
Stanislavov, popolnoma moderno mesto z lepimi prodajalnami, luksurijoznimi kavarnami in hoteli, ima s predmestji vred kakih 50000 prebivalcev. Od teh je 60—70°/0 — Židov, dočim se ostanek razdeljuje na Poljake (imovitejše sloje in uradnike) in na Maloruse (večinoma delavce). Židje govorijo med seboj znano židovsko nemščino. Pri volitvah so šli do sedaj navadno s Poljaki, v zadnjem času pa se širi med njimi zijonistična (židovsko - narodna) ideja.
Sproveli so nas najprej v svojo cerkev. Malorusi so u n i j a t i. Služba božja vrši se torej v sta roslo venskem jeziku. Prostrana cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena z verniki vseh slojev in z dijaki maloruske gimnazije, ki so službo božjo spremljali s svojim petjem, seveda tudi v staroslovenskem jeziku.
Dijaki so bili, kakor sploh v Galiciji, uniformirani. Malorusi imajo v Stanislavovu svojo gimnazijo in učiteljišče, ki sta oba zelo dobro obiskovana. Ravnatelj gimnazije nam je s posebno ljubeznivostjo razkazoval prostore maloruske drž. gimnazije, ki je uzorno urejena. Na dvorišču se nahajajo telovadna orodja, da dijaki med odmorom lahko telovadijo. Vrhu tega imajo po švedskem uzoru na razpolaganje delavnico z različnim mizarskim, tokarskim in drugim orodjem. Skoraj v vsaki drugi sobi srečavaš sliko ali kip največjega maloruskega pesnika Tarasa Sevčenka.
Maloruski dijaki so večinoma kmetskega rodu in vsled tega veliki reveži. No, inteligencija skrbi t za njih z največo požrtvovalnostjo. Pokazali so nam posvetni dijaški konvikt, ki ga imenujejo „burso". Na čelu burie stoji gimnazijski profesor. Za mesečnih 20 K imajo dijaki prenočišče in hrano. Za revnejše sklada maloruska inteligencija potrebne svote, tako, da je tudi najsiromaš-nejšim dijakom omogočeno Studiranje. V Stanislavovu imajo še drugo burso, ki je namenjena v prvi vrsti učiteljiščnikom. Na
obeh zavodih je učni jezik m a 1 o r u-š č i n a.
Znano je, da se ruski narod deli v glavnem na dve plemeni: velikorusko in malorusko, ali ukrajinsko. Malorusov, ki bivajo v vzhodni Galiciji, severni Bukovini, v nekaterih severnih komitatih Ogrske in na vsem jugu Rusije tja do Črnega morja, je kakih 25—30 milijonov, za Velikorusi torej največi slovanski narod. Na Ruskem se maloruščina ne sme rabiti za pouk niti v ljudskih šolah, v Avstriji pa je ista učni jezik tudi na srednjih šolah in celo na lvovski univerzi, kjer imajo Malorusi na treh fakultetah 10 maloruskih stolic. Glede jezika obstojita pri Malorusih dve struji, oziroma stranki. Takozvana staro-ru-s i n s k a ali moskvofilska stranka smatra maloruščino le za narečje velikoruskega jezika in proglaša zaradi tega velikoruščino književnim jezikom tudi za Maloruse, dočim priznava maloruščino le v občevanju s priprostim narodom in za spise, namenjene temu poslednjemu. Ta struja je v našem parlamentu zastopana le po 5 poslancih.
Takozvana mladorusinska ali ukrajinska stranka zahteva, da se maloruščina prizna za samostalen jezik. Pri tem se sklicuje na zgodovino, v kateri so Mlado-rusi, izlasti pa maloruski kozaki, igrali posebno vlogo; nadalje na slovnične razlike, radi katerih je tudi |naš Miklošič Maloruse priznal za poseben slovanski narod; in naposled tudi na veliko število Malorusov, ki opravičuje zahtevo po priznanju njihovega književnega jezika.
Ukrajinski struji pripada veči del mlajše inteligencije, a tudi v narodu pridobiva ista vedno več tal, tako, da so tudi ogromna večina maloruskih okrajev v Galiciji in vsi maloruski okraji v Bukovini zastopani v parlamentu po Ukrajincih. Ukrajinski stranki se očita mnogokrat separatizem; za nas ostale Slovane je menda najbolje, da se v ta jezikovni prepir ne vmešujemo, temveč, da prepuščamo narodu samemu odločbo o književnem jeziku. Posebno mi Slovenci ne smemo nastopati z očitanjem separatizma, ker smo tudi mi, akoravno nas je le poldrugi milijon, za dobe ilirizma odklonili skupni književni jezik s Hrvati in si — izlasti po prizadevanju našega Prešerna — razvili svoje narečje v književni jezik. Kakor pa mi vkljub temu in morda zaradi tega svoj narod tudi jezikovno zbližujemo srbo-hrvaščini, tako kaže, da bodo tudi Malorusi z uglajanjem narečja pripravljali Maloruse za zbližanje k velikoruščini.
Pokazali so nam še nekaj svojih kreditnih zavodov, a kmalu popoludne peljali so nas v gledališče, kjer se je imela vršiti al: demija.	Dr. O. R y b a r.
Paralele in — falzifikacije.
Včerajšnji „Piccolo" je imel zopet en-Krat hude slabosti radi našega šolskega vprašanja. To vprašanje mu leži pač težko na želodcu in mu provzroča velike indispo-zicije. Postaja nervozen in grize sedaj na desno, sedaj na levo; enkrat se pretepa z logiko, drugikrat z resnico.
Včeraj se je spravil na socijalne demokrate. Slika paralelo med zahtevami Čehov na Dunaju in onimi Slovencev v Trstu na šolskem polju in prihaja v svojih bolečinaii do zaključka, da je postopanje socijalne demokracije na Dunaju v protislovju s postopanjem v Trstu. Češ: socijalistični poslanci so v proračunskem odseku glasovali proti resoluciji češki šoli na Dunaju v prilog. V Trstu, Puli in Gorici, kjer je položaj Slovencev analogen onemu Čehov na Dunaju, pa se potezajo za slovensko šolstvo !
V tem vidi „Piccolo" kriče£e protislovje.
Ali „Piccolova" paralela med položajem Čehov na Dunaju in onim Slovencev v Trstu šepa prav nesrečno, kakor je šepava vsa argumentacija Italijanov proti našim zahtevam na šolskem polju. Te analogije jednostavno ni. Bistvena razlika* je že v tem, da so Slovenci v Trstu prarodno prebivalstvo.
Na tržaškem ozemlju je morda raz-merno več slovenskih patricijskih rodbin, nego pa italijanskih. Pravo prarodnega prebivalstva tržaških Slovencev nahaja izraza v dejstvu, da so v Trstu historičen element s prastarimi tradicijami. Dejstvo, da so važen komponent tržaškega gospodarskega in so-cijalnega življenja, nahaja izraza v njihovem Številu, v neobhodnosti slovenske roke na vsem razvoju, prometu in izlasti v njihovi mogočni gospodarski in denarni organizaciji, ki najvspešneje konkurira z drugorod-nimi organizacijami in ki so priborile Slovencem častno pozicijo na tukajšnjem trgu. A svojstvo njihovo kakor političnega faktorja nahaja izraza v impozantnih vspehih na voliščih in posebno še, da imajo svoje zastopnike v občinskem in deželnem in svojega zastopnika tudi v državnem parlamentu.
Analogija z Dunajem torej ne velja, kar pa seveda nič ne ^zmanjšuje pri^od-nega prava dunajskih Čehov do svojega šolstva.
S tem smo absolvirali totalno ponesrečeno „ Piccolo voM paralelo.
„Piccolo" pa je zagrešil tudi grdo fal-zifikacijo dejstev s trditvijo, da socijalni demokratje, nasprotujejo šolskim zahtevam dunajskih Čehov.
Res so glasovali v proračunskem odseku proti resoluciji posl. Staneka, zahtevajoči da bi vlada dala podporo češki šoli na Dunaju. Ali tega glasovanja niso motivirali — kakor bi jim hotel „Piccolo" podtakniti — z oporekanjem pravici Čehov do svojih šol, marveč se stališča, da za ljudsko šolstvo naj bi skrbele narodne (samoupravne korporacije.
Oni so — kakor je naglašal poslanec Seitz — iz principijelnih trazlogov proti vsakemu podržavljanju ljudskega šolstva. Dokler pa takih narodnih samoupravnih korporacij nimamo, moramo se stališča socijalnih demokratov prihajati do logičnega zaključka, da so občine dolžne skrbeti za ljudsko šolstvo svojih občinarjev! Gospoda okolo „Piccola" : primite se za nos !
V dokaz, da je „Piccolo" socijalnim demokratom res le nekaj podtikal, torej fal-zificiral dejstva, nam poda le par čitatov iz tega, kar piše glavno glasilo socijalne demokracije „Arb. Zeitung" v svojem izdanju od 5. t. m.
Tam je rečeno, da je vprašanje češke šole na Dunaju zelo resno vprašanje da socijalni demokratje niso nikdar odrekali češkim delavcem na Dunaju pravice do vzgajanja svojih otrok v materinem jeziku in da se svojim omenjenim glasovanjem nikakor niso hoteli oškodovati interesa čeških prole-tarcev.
Iz gorirečenega je razvidno, da „Arb. Zeitung" Še vedno ni opravičila glasovanja proti podpori češki šoli na Dunuju. Ali dokaz, da je „Piccolo" le nekaj podtikal socijalistom, torej falzificiral dejstva, izhaja iz izzvajanj socijalno-demokratičnega glasila z vso evidenco.
A ravno dejstvo, da si italijansko glasilo ne more pomagati drugače, nego da poseza po falzifikacijah in insinuvacijah, priča, kako neopravičen, protizakonit, nekulturen in nemoralen je odpor Italijanov proti zahtevam avtohtonnega slovenskega prebivalstva na šolskem polju. Take paralele in podtikanja so sicer zelo karakteristične za vso moralno konstitucijo naših Italijanov, ali neoporečnemu pravu tržaških Slovencev ne morejo do živega!
Dnevne novice.
Italijanski dijaki na Dunaju so na
nekem svojem shodu sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da odklanjajo vsako rešitev vseučiliškega vprašanja, ako ne bo to rešeno v smislu, da bodi Trst sedež vseučilišča. Postavili so se torej na stališče Trieste o nulla! Torej — nulla!
Poljska umetniška razstava v Lvovu. V Lvovu so otvorili poljsko umetniško razstavo. Umetnine so nameščene v umetniški palači v 18 dvoranah. Vsega skupaj je razstavljenih 450 umetnin, med njimi 140 poljskih. Kritika je zelo ugodna.
Demonstracije katolikov v Rimu. Te dni se je vršil v Rimu velik protestni shod katolikov radi napadov na cerkev. Po shodu so zborovalci demonstrirali po mestu. Bili se razgnani od policije.
Kitajska je naročila 23 vojnih ladij na Nemškem in Angleškem.
Zaključenje deželnih zborov. Kakor smo že sporočili, sta bila zaključena te dni nižjeavstrijski in tržaški deželni zbor. Nižje-avstrijski deželni zbor je vlada zaključila na ljubo dunajskim krščanskim socijalcem, da bo mogoče proti poslancu in dunajskemu mestnemu svetovalcu Hrabi uložiti tožbo radi žaljenja časti zbog težkih očitanj, ki jih je dvignil proti gospodarstvu v dunajskem mestnem svetu in nižjeavstrijskem deželnem zboru. „Arbeiter Zeitung" napada radi tega ojstro vlado, ker je zaključila deželni zbor edino-le na ljubo krščanskim socijalcem. Pa, za nižjeavstrijski deželni zbor se vsaj zna, zakaj je bil zaključen. Glede tržaškega de-i želnega zbora pa ne znamo niti tega. In vendar bi bilo dobro doznati tudi razloge, ki so bili merodajni vladi, da je kar na lepem, na vrat, na nos, zaključila tržaški dež. zbor.
Bivša meksikanska cesarica Karlota,
ki živi sedaj na gradu Bouchont blizu Bru-selja je izpolnila včeraj 70. leto Cesarici je že leta 1866 otemnel duh in še danes ne ve, da so jej soproga, bivšega meksikanske-ga ces., Maksim. 19. junija 1867 ustrelili v Queretaru.
Srbski princ Jurij — izgnan! Kakor smo že poročali, je srbski princ Jurij odpotoval v kopališče Vichy. Kakor se sklepa iz načina njegovega odhoda, slovo od njegovih svojcev ni bilo ravno prijazno. Niti kralj, niti prestolonaslednik Aleksander ga nista spremljala na kolodvor. „Zvono" pa zatrjuje, da je princ Jurij na podlagi sklepa vlade, potrjenega od kralja, za vedno izgnan iz Srbije. Ta sklep je naznanil vojni minister princu Gjorgju, ter mu dal ukaz, da se mora zadrževati prihodnje tri mesece v kopališču Vichy. Po preteku te dobe, dobi daljna navodila o svojem prihodnjem bivališču.
To poročilo je treba vsprejeti vsekako z veliko rezervo, ker nosi že samo na sebi pečat neveijetnosti, a je poleg tega „Zvono" glasilo srbskih socijalistov, ki vodi vedno najsrditejo borbo proti princu Gjorgju.
Madjarski minister proti Nemcem! i Ogrski trgovinski minister je odvzel poši-ljatvam dunajskega društva za ohranitev nemštva na Ogrskem poštni debit. Poši-
ljatve se spoznajo po tem, da nosijo znamke z izrekom: Narodni dar! Tukaj Nemec ne izumrje, vjto zaupaj I
Kakor se vidi iz tega, se na Ogrskem tudi Nemcem ne godi preveč dobro.
Domače vesti.
Apel na naše rodoljubno občinstvo!
Dan 3. julija se bliža, a mi se moramo z vso vnemo pripravljati, da proslavimo 25-letnico naše Ciril-Metodove družbe. Na slavnosti v Ljubljani napravimo „Primorski paviljon", ki ga moramo dobro napolniti. Prosimo Vas, da nam pripomorete k temu. Saj ne zahtevamo velikih žrtev. Vsak naj da po svojih močeh, a vsak mali dar nam je dobro došel. Vspejemajo se: denar, jestvine, buteljke, galanterije, knjige, in vse domače potrebščine.
V mestu vsprejemajo v ta namen: g.a Zinka dr. Rybareva Via Valdirivo štev. 11., g.ca Milka Mankočeva, Via Fontana 4, Zavod sv. Nikolaja via Farneto 18. in g.a Biček v „Narodnem Domu". V okolici in drugje pa odbori podružnic.
Damski odbor.
Starostka ženskih podružnic. „Slovenski Branik" označa našo tržaško delavno žensko podružnico CMD kakor „sta-rostko ženskih podružnic" ter izreka hvalo naSemu zavednemu ženstvu, ki tako dobro umeva nalogo in izvišene nemene družbe ter požrtvovalno sodeluje povsodi, kjer je prilike, da koristi družbi.
Čestitamo našim ženam in dekletom na tem laskavem priznanju, ki naj jim bo v vspodbujo k nadaljevanju na rodoljubnem delu narodu v korist in odrešenje! To pa posebno sedaj, ko se naše ženske pripravljajo, da tudi one primerno pripomorejo k čim veličastneji proslavi našega velikega narodnega praznika: jubileja naše družbe v srcu Slovenije !
Osrednje društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov na Dunaju, deželna skupina za Kranjsko in Primorsko, vabi na občni zboor, kateri se bo vršil dne 12. junija 1910 ob 3. uri popoludne v Ljubljani hotel „Ilirija". Za slučaj • nesklepčnosti ob označenem času, se zborovanje prične eno uro pozneje pri vsaki vdeležbi.
Dnevni red: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Regulacija in organizacija: poroča odposlanec osrednjega odbora iz Dunaj i. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5 Slučajnosti.
Tovariši! Pokažite, da ste res, kakor je rekel naš predsednik na občnem zboru na Dunaju, vrli in hrabri sobojevniki! Odzovite se našemu vabilu ter pridite vsi kakor en mož na občni zbor. Naša regulacija zanima gotovo vsakogar, in tega dne izveste, za kar smo se borili nad eno četrtino stoletja. Nečleni, ki nameravajo pristopiti k društvu: dobro došli!	Odbor.
Gospa Marija ud. pl. Hiitterott je izročila g. županu 1000 kron, da jih porabi po svoji volji v znak hvaležnosti za so-čustvo, ki je je izkazalo prebivalstvo o priliki smrti njenega moža, Jurija plemen. Hiitterotta.
Podružnica družbe sv. CM pri Sv. Jakobu vabi na svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil v ned. dne 12. t. m. ob 3 in pol v slov. šoli ulica Giuliani. Delavce, ki so toliko prispevali za podružnico in vse njene prijatelje, prosimo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora.
Po končanem zborovanju priredi podružnica v vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu veselico, katere naj se udeleži vsak in s tem pokaže, da mu je na srcu družba sv. CM, zlasti letos ko obhaja svojo 25-letnico.
Ženski tečaj v Trgovsko-izobraže-valnem društvu je zaključen. Minoli petek je bila skušnja, v soboto so učenke prejele spričevala. Glavne skušnje se je udeležilo precejšnje število starišev učenk.
Učenke so se, kakor je bilo razvidno iz odgovorov na skušnji, mnogo dobrega naučile, kar jim bo koristilo v prihodnjosti. Po dovršenih izpitih je g. prof. Ulčakar čestital učiteljstvu (Detela, Engelman, Gulič, Seme) in učenkam, ter izjavil, da je iznenađen nad tolikim vspehom.
Glavne skušnje se je udeležilo 23. gospic, a bilo bi jih lahko dvakrat toliko, da se niso nekatere vstrašile in izostale že med letom.
Podrobnejše Vam sporoči nekdo drugi. Dogovorjeno je bilo, da za nedeljo 5. t. m. polete : učiteljstvo, učenke in nekaj starišev v Kozino. Izlet se je vršil, a le v ožjem krogu. Večina je, ali zamudila vlak, ali pa se zbala slabega vremena! Na državnem kolodvoru se nas je zbralo — šest gospic in štirje možki in v tem številu smo jo od-kurili v Kozino. Ko smo se tam v Deklevovi gostilni nekoliko odpočili, smo jo, vdarili v Klanec k Metliki. Da-si nas je spremljal precej gost in mrzel dež, je vladalo, posebno med gospicami, pravo veselje. Cvetje, zelenje, voda, zrak, nasičen cvetljičjim vonjem : vse je blagodejno uplivalo na naše živce. Iz Klanca smo se vrnili proti Kozini in ker bi morali čakati še nad eno uro na vlak, smo jo rajše ubrali preko hribov v Drago na kolodvor.
Razume se, da je bilo petja in zabave med nami »n nikomur ni žal za krasni popoludne ! Omeniti moram Še, da se je vlak, v katerem smo se vozili, ravno nad Bota-
V Trstu, S junija 1910.
„EDINOST" St. 157.
Stran IH
čem nenadoma ustavil. Železniško osobje je tekalo gori in doli, med tem ko smo potniki skrbno povpraševali po vzroku. Po skoraj četrturnem čakanju smo izvedeli, da je nekdo potegnil za alarmni signal in da bo moral ta nekdo plačati občutno kazen za neumni „špas".
Najstrožje graje je vreden oni, ki iz zlobe ali neumnosti vstavlja vlak in provzro-ča strah med potniki, a železnična uprava bi lahko preprečila mnogo teh sitnosti, ko bi dotične aparate preskrbela z opo-zorjenjem v deželnih jezikih ter navedla kazni, ki so predpisane v sličnih slučajih.	S t a rji n a.
Cvet in sad. Gospića Karla Deklevova iz Vipave nam je doposlala cvetje hruške iz vrta barona Levetzowa. Drevo v cvetju v tako pozni dobi je redkost. A ta fenomen je tem zanimiveji, ker nosi drevo tudi že sad. Cvet in sad torej hkratu! Gospico Deklevovo zahvaljujemo na izkazani prijaznosti.
Posredovalni odsek „Trgovsko-izobra-ževalnega društva
išče
1 nemško-laškega korespondenta in enega trg. učenca (za trgovino jestvin);
ima na r a z p o 1 a g o 1 trgovsk. pomočnika, 1 učenca z enoletno prakso (jestvinske stroke).
Trgovci in trgovski pomočniki, poslužujte se tega odseka, ki poslužujej brezplačno. — Informacije pri gospodu Detela v Trg. obrtni zadrugi.
Trgovcem z jestvinami. Kakor smo že objavili, terja konsorcij, naj plačamo članarino za I. 1905, 6, 7, 8 in 9.
Za prvi dve leti smo dolžni plačati, nimajo pa pravice terjati za ostala tri leta. —
Mi smo napravili utok proti potrditvi zadnjega občnega zbora, kateremu utoku obrtna oblast in namestništvo nista, oziroma sta le deloma ugodila. Radi tega smo uložili utok na trgovinsko ministerstvo ter poj-demo do zadnje instance.
Dokler nimamo rešitve od najvišje oblasti, ne moremo pripoznati omenjeni občni zbor veljavnim.
Iz zgoraj navedenih vzrokov ne bi smela zadruga izterjevati od nas članarine. Zato naj nikdo ne plača članarine, ako se mu ne da slovenske pobotnice. In ako gre kdo sam na dotični urad plačat, naj zahteva slovensko ozir. dvojezično potrdilo.
Naše zahteve so opravičene, ki se jim na podlagi pravice mora ugoditi. Mi se ne borimo za kakšen „capriccio", kakor nam očitajo italijanski kolegi, ampak edino le za svojo pravico v društvu, kjer smo prisiljeni biti člani. Zato bodo tudi oni prisiljeni v upoštevanje do nas !
Torej kolegi! Smatramo Vas za resno in trezno misleče ter Vas poživljamo, da se nihče ne uda, ker s tem bi se odpovedal svojim pravicam. Borimo se složno in zmaga mora biti naša !
Zlet primorske sokolske župe se priredi letos dne 19. junija v Št. Petru pri Gorici. Ta dan prirede sokolska društva iz Trsta, Vrdele, Opčine, Barkovelj jn Rojana poseben vlak iz Trsta do Št. Petra. Ker bo to velika manifestacija primorskih Sokolov, je upati, da se tega zleta udeleži tudi mnogo drugih prijateljev Sokola. Cena posebnega vlaka bo nižja nego so navadne cene in zato bo pač vsakemu mogoče prisostvovati tej veliki prireditvi.
Velika sokolska slavnost na Prošeku. Kdor je lanskega leta dne 5. julija prisostvoval veliki sokolski slavnosti na Opčinah, temu je gotovo ostala neizbrisno v spominu. Iz vseh krajev so prihitela ne samo bratska sokolska društva, temveč množica njih, ki gojijo simpatije do Sokol-stva.
„Tržaški Sokol" noče tudi letos zaostati. Zato priredi v nedeljo dne 26. t. m. na Prošeku javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico. Poleg „Tržaškega in Vrdeljskega Sokola" nastopijo tudi odseki „Tržaškega Sokola" z Opčin in Barkovelj, ki hočejo pokazati koliko so dosegli z ustrajnostjo in marljivostjo v kratki dobi devetih mesecev.
Nadejamo se, da se naše ljudstvo odzove pozivu in da se mnogoštevilno udeleži naše slavnosti. _
Tržaška mala kronika.
Poskus samomora. Včeraj zjutraj je mornar Fran K., star 23 let stanujoč v ul. Tesa št. 8, poskusil storiti konec svojemu življenju. V kavarni „Ali' Europa Felice" si je v desno sence sprožil krogljo iz revolverja. Zdravniška postaja ga je prepeljala v bolnišnico.
Radi nezgod je bilo včeraj pet ljudi sprejetih v bolnišnico, med temi 15-Ietni voznik Ivan Marušič, ki si je zlomil desno roko in 24-letni težak pri državni železnici radi rane na očesu, 33-Ietni težak Ivan Ku-mer in 24-letni težak Josip Sabiot, ki sta pomočnika pri razkladanju žakljev v čistilnici riža.
526.000 žakljev riža za čistilnico je včeraj pripeljal iz Akyaba (Siam) v Trst par-nik „Contessa Adelina".
Koledar in vreme. — Danes: Me-dard šk. — Jutri: Primož in Felicijan muc.
+
Temperatura včeraj ob Cels. —
2. uri popoludne 26.® Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, Semtertja oblačno. Veter s prehodnim dežjem. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
„Narodna Čitalnica" v Rojanu sklicuje za v četrtek dne 9. t. m. redno odbo-rovo sejo ob 8 uri. Vsi odborniki in namestniki se uljudno prosijo, da gotovo pridejo ker je važno za obstanek in nadaljno delovanje.
Ženska podružnica CMD. vabi na važno sejo danes v sredo 8. junija ob 4 in pol v zavod sv. Nikolaja vse odbornice in vse one gospe in gospice, ki se zanimajo za prireditev našega paviljona na Ciril-Me-todovi slavnosti v Ljubljani.
Pridite torej vse, ker potrebujemo delavk in tudi svetovalk.	Odbor.
Kolesarsko druStvo „Balkan" vabi vse člane kolesarje, da se polnoštevilno udeleže izleta v Gorico v nedeljo dne 12. junija, kjer se vdeležimo kolesarskih dirk društva „Danica" v Gorici. Odhod od kavarne „Commercio" ob 5. uri zjutraj.
Tem potom se obvešča društvene dirkače, ki bodo sodelovali na omenjenih dirkah, da se prijavijo pri društvenem blagajniku, ulica Stadion „štev. 19., kjer dobijo društveno izkaznico. Čas prijave je še do 9. junija.	Kolesarski zdravo !
Šentjakobska mladina ima v četrtek večer zaključno sejo, h kateri se prosi pol-noštevilne vdeležbe.
Kolesarsko društvo „Balkan" priredi meseca septembra veliko cestno narodno dirko za primorsko prvenstvo. Proga in dan dirke se objavi pravočasno. Toliko na znanje primorskim športnim društvom.
Skupina N. D. O. Lloyd priredi dne 26. t. m. na Vrdeli svojo prvo poletno veselico, na kateri bo sodeloval pevski zbor „Ilirija".
Pevsko društvo „Kolo". Danes zvečer točno ob 8 pevska vaja v ulici S. Francesco.
Novo društvo; C. kr. namestništvo je vzelo na znanjo pravila novega društva „Telovadno društvo Sokol" s sedežem na Opčinah.
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Madjarska operetna družba je vprizorila sinoči opereto „Casanova" ogrskega skladatelja I. Barna. Prosluli Casanova je umrl in prišel v pekel, kjer nahajamo precej mešano družbo: Satana v fraku, Napoleona, Solona, Kajna, Nerona, Kleopatro itd. Casanova pa bi rad šel v nebesa, češ, ker se je na stare dni spokoril. Satan pa naroči peklenski kinematograf, ki kaže tri izmed neštevilnih pikantnih anekdot neumorjenega Donžuana. To bizardno snov je skladatelj oplel precej srečno z godbo, ki ni sicer čisto nič originalna, še manj koloritna, pač pa gladkote-koča in ^melodijozna. Vprizoritev je bila čedna, oprema dostojna. Primadoni g.ci Haller je bil poklonjen šopek.
Danes „Dolarska princesinja".
MINERVA. Operna sezona, ki je imela včeraj pričeti, je bila radi nepredvidjenih zaprek odložena do nadaljne odredbe.
DAROVL
Za „primorski paviljon" na Ciril-Meto-dovi slavnosti v Ljubljani je nabrala vesela družba Tržačanov in St. Petercev „pri Dujcu na rakih" 5 K 50 st. Živeli!
—	Za podružnico družbe sv. CM v Vrdelci so darovali: Fanica Škočir 1 K. Andrej Godina 1 K. O priliki birme pri Godini nabralo se med botri 5 K 40 stot. Srčna hvala!
—	Protidrobtinčar je plačal 1. ted. prispevek za stavbo slov. šole 1 K.
—	Nabiralniki v področju šentjakobske podružnice so dali koncem maja sledeče svote: v „Narodni gostilni" 22*42 K, v gostilni „Jadran" 5 25 K, v gostilni „pri treh rožah" 5 46 K, v gostilni „Babič" 17.34 K. Skupaj K 50.47.
—	Možki podružnici družbe Sv. Cirila in Metoda, daroval je gosp. Anton Kalister
Potni kovčeki, - Torbice in listnice. - Lastna tovarna.
I Ivan Rucker, Trs! al. 5. flofonio 101
I" Velika trgovina vsakovrstnih predmetov Iz kože za ®
potnike, turiste In planince
V lastni tovarni se »delujejo kovfiekl, klobnfinloe, platnena, umetni izdelana pokrival« s* kovfteke ver se izvršujejo vsakovrstni popravki. — ZMERNE CENE.
TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH.	^J
Mnenje sosp. dr. Gjiula Neumnima, Erneszthdza^
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Ker sem rabil z najboljšim uspehom Vaše SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) za malokrvne, nevrastenike in druge bolnike, ga lahko priporočam kar najtopleje.
ERNESZTAHZA, 8. aprila 1909.
Dr. NEUMANN GYULA.
Zdravljenje: krvi
Čaj „TIsočeral cvet- (Milleflorf)
Čisti kri ter je irrrstno sredstvo proti onim slufajim će peče ▼ želodca, kakor proti slabemu prebavljanja io hemeroidain. Jeden omot ca zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al
Trst (mestna hiša)
DUE MORI"
Telefon 377
PoStne poSiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoilje Kron 1*10.
Mati I Cas pripekanja in čas nevarnega obolenja otrok je prispel! Ali si se prepričala, da pravilno preživljaš svojega otroka, in ga torej varuješ pred pokončevalcem otroške dobe: „bljevanjem, drisko, črevesnim katarjem"? Samo hranilo „Kufeke" ti daje najzanesljivejše varstvo.
Pohištvo
vetlo in temno, posamezn i kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. IV ▼»• po nizki oenl.
Izgofoulj. moške obleke ..... in šivalni stroji .....
na obrok« In osno. — Proda
IVANKA DOREGHINI, Trst
(Zalo&a pohiStva) ul. Madonnlna 8
Širite EDINOST
Zaloga obuvala
■■■■ in laotn* delalnica ■■■■
PAVEL V1SINTINI
Trst. nI. Glosne Cnrduccl 31.
FUljalka nI. S. BebasUano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevlje?. - Poprave ae izvrSujejo točno in solidno
po zmernih cenah
e
"o. ^r^ ^ ^ ^ ^o^ n^^ ^ o^o^o^ ^ojo.
Ali se hočete po ceni obleči ?
Pojdite v dobroznano trgovino
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosue Carincci št. 40 (prej Tomnte)
Tam dobite
Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20
Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga srajc, hlad ln dragih predmetov za delavce.
Sprejemajo se naročbe po meri.
ALLA OTTA' DI TRIESTE
Trst, ulica Giosue Cardnoci Ste?. 40 (prej Torreile)
RogaSHn Kiselica
TEMPEL, R ADINSK1GIZELIN VRELEC Najboljši min. vodi
---ZASTOPNIK:---
LACKO KRIŽ, PULA
Pristno hrnsko sukno j
PnmlailM in nnlfitiia sezona 191(1 i
kos kos kos kos kos kos
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron 20 kron
PomMna io poletna sezona 1910
Kos dolg 3-10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in ::: telovnik stane
Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince. Bvileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - lmhof v Brnu.
Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da natoči blago nara»noat lz tovarn, meata, velike ueod-nosti. Kadi velike razprodaje vedno avbže blago. — Stalne, agodne cen«. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno.
DJTJPS'1
0
Priprava za čiščenje in poliranje.
Čisti kovine in p >hi5t?o, šipe in mramor (brez vode>. Dobiva se povsod. Priprava samo 12 vinarjev. Iščejo se povsod zastopniki. — Ponudbe na ekspedicijo.
g
„Trluško posojilnica inhranltnlcn"
della Gaserma št. 2, X.
■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■
v lastni hiši
Telefon 952
fi— nn razpolflto jeKleno varnostno celico |
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so ahrambloe, ki se oddajejo strankam v najem ki sicer
celo leto kron
za
leta
99
30 20
za četrt leta kron za en mesec
99
12 6
Zf pol
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki Bame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne pnšice
katere se priporoča posebno stariftem, da na ta najnovejši in najnspešneji način navajajo štedi ti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
8tran IV
„EDINOST" št. 157.
V Trstu, 8. junija 1910
flOTKLi BALKAN
70 sob, električna razsvetljava, tift, kopeijL CENE ZMERNE. *** J. KČGL.
HOTEL BALKAN
v Trstu, obresti deleža društva Nar. dom, v znesku od K 6. Iskrena hvala! Denar hrani uprava.	_
Vosti iz Goriška.
Bralno pevsko društvo v Brjah pri Rihemberku priredi skupno z žensko podružnico sv. Cir. in Met. dne 12. t. m. v zaprtih prostorih gospe V. Trpina veselico z bogatim vsporedom.
Sledil bo ples v venčkih. Na veselici in k plesu bo svirala Sokolska godba iz Prvačine. Začetek ob 3 in pol. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Vsa gostilniška postrežba je zagotovljena po zmernih cenah. — Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
Iz Repentabra. Pevsko društvo „Dom" v Velikem Repnu bo imelo svojo veselico s petjem, igro in plesom dne 19. junija na Repentabru v gostilni gosp. Štefana Oz-
biča.
To društvo, ki bi je hoteli nekateri hudobneži na vsak način zatreti in delujejo proti njemu z vsemi močmi, je vredno, da se je podpira, da bo napredovalo vkljub tem zlikovcem.
Zato so naprošeni vsi prijatelji društva| da si ta dan izberejo za svoj izlet v Repen tabor.
Letošnja vrtna veselica obeh goriških podružnic družbe sv. Cir. in Met. se bo vršila v nedeljo, dne 12. junija pop. ob 4. uri v prostorih hotela „pri zlatem jelenu" v Gorici. Doslej so bile vse prireditve marljivih podružnic dobro obiskovane in so donesle naši šolski družbi že lepih prispevkov. Zavedno slovensko občinstvo v Gorici in okolici pokaže gotovo tudi v nedeljo, da se zaveda rastočega pomena edine naše družbe, ki varuje slovensko deco na obmejnih krajih pred potujčevatijem.
Družbi sv. Cirila in Metoda smo poleg Tržačanov gotovo tudi mi Goričani dolžni hvalo, saj je ustanovila s precejšnjimi stroški otroški vrtec in dvorazrednico v Krminu na skrajni meji; družba podpira otroške vrtce v Devinu, Podgori in Pevmi. Pred par tedni je kupila primerno stavbišče v bližini državnega kolodvora, da ustanovi sčasoma otroški vrtec in šolo.
Očitanje torej, da družba zanemarja Goriško, so povsem neopravičena; predba-civajo nam to gotovi krogi, ki za družbo sploh nikdar in ničesar niso žrtvovali, ali pa vsaj v zadnjem času ne prispevajo niti vinarja več. — Sicer pa so pri nas ti slednji gospodje redki in — upamo — ostanejo in postanejo vedno redkejši vkljub za-bavljicam in neumestnim kritikam.
Obračamo se do slovenske inteligence, trgovcev, obrtnikov in do delavskih slojev v Gorici in okolici, da se odzovejo našemu vabilu in da prihite v letošnjem jubilejnem letu v častnem številu na našo veselico in prispevajo malo vstopnino 60 novčičev, ali še bolje s primernimi preplačili našemu domu na oltar.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Prostovoljno gasilno društvo" se sedežem v Cirknem.
x Na volitvah v 3. raz. za mestni svet v Gorici so dobili postavljeni laško-liberalni kandidati po 276—284 glasov. Protikandidatov ni bilo. — Tako bo tudi v 2. in U razredu.
Te številke govore jasno o apatiji, ki vlada med laškimi volilci. Da se pa Slo-! venci nikakor nočejo vtikati v mestne vo-j litve, temu je iskati vzroka bržkone v tem, da še ni prišel »pravi čas".
Za kedaj ga smemo pričakovati, to se niti približno ne da predvidjati.
Češnje iz Vipavske doline so se letos precej dobro prodajale. Zgodnje so se oddajale od 20—40 stot., c e p 1 j e n k e do 60 stot. in zadnje „morske" tudi do 60 stot. kg. na debelo. Večinoma so jih pokupili dunajski kupci. Samo v Dornbergu je bilo osem dunajskih trgovcev s sadjem. Na Vipavskem bodo češnje kmalu končane in začnejo sedaj na Krasu in v Brdah.
Vesti iz Istre.
Strela udarila v čredo ovac. V nedeljo popoludne se je zneslo silno neurje tudi nad okolico pazinsko. — Blizu Lindara je strela udarila v čredo ovac in ubila njih 19, 50 pa omamila; pastirja je tudi ubila.
Druge slovenske de Tele.
Smrtna obsodba. V Ljubljani je bil obsojen na smrt rudar A. Rejec iz Idrije, ker je bil obdolžen, da je svojo ženo pahnil v Idrijco, kjer je tudi našla smrt. — Po razglasitvi smrtne obsodbe, je Rejec priznal svoj zločin.
Razne vesti.
Neurje na Dunaju. V ponedeljek opo-ludne je razsajala na Dunaju velika nevihta. Utrgal se je oblak in padala je tudi toča.
Lastavice poginile. Iz Curiha poročajo : Blizu Velikega Sv. Bernharda so našli na tisoče mrtvih lastavic. Lastavice so se vračale po tej strani proti severu, a poginile so v velikem snežnem metežu.
MALA POŠTA. V našem inseratnem oddelku ležijo ne-dvignjene ponudbe pod: „Hrvatsko", „3000", „Krčmar", „Mladenič", Inteligenten.		
mmmm u m u ■ 1 ■ ili iri MU	NALI OGLflJI	mi Hi ■■■■
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku.	
7olieoa 'n V8a^°vrHtne£a zelja dobre vrste po fcUUdUa najnižji ceni se proda. — Fenetič, Sežana 146 954		
Mnifio+Snio ima pripravljene najele gantnejSe ITBUUISUlIJd klobuke po 7 kron. I?deluje in remodernizuje.
966
Prostovoljna razprodaja
prenehanja poslovanja. Cene močno inižane. Priporoča se Blavnemu občinstvo, da uporabi to ugodno priliko. — Jakob Klemene, trgovina z manufakturo, Trat, Via S. Antonio Bt. 1.____925
. ......Inu mol uuii n
Trst - ulica Tivarnela št. 3 R
m	Telefon 16-64.	{■
M ZALOGA VSAKOVRSTNEGA Bj
P Oglja In Premoga, ji
Frva in edina pisirns\o
(J/v vojaški^ stvari
si ■----------
^/Daja nasvete in informacije o vpem ^/iar ae tiče novačenja in voj. službe, ®0 /Izdeluje in odprSilja. vsako vrsto pru -- /Sfcnj vojašk. znaćsna — oprofčeDje od rvaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\"* /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih /ugodnosti glede prezenčne službe VBpre-\ tp /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je) (zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-faredu/p v najtežavnejih slučajih —Reševanje' r hitro i a u»ćl.o — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol. fOb nedeljah io praznikih od 10. do 12 opolud'
Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-ua od c. kr. namestni&tva
Zaloga vipavskega vina ul. I s tri a
Štev. 18. — Prodaja se nfl. drobno po 64 stotink liter in za družine po 56 etotink liier Za gostilničarje cene po dogovoru. Vino domače prve vrste. Priporoča ae : VINKO MAKOVEC.	955
Hiša na prodaj daljena od cerkve, vrt,
štirje prostori. Lepa lega. Naslov pove: Inseratni oddelek Edinosti.	937
CANTI JUGOSLAvi k&IkT - ^
mesec izide v Italiji prvi zvezek te knjige. Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvatskih in bolgarskih pesnikov — Ta I. zvezek bo obaegal tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine ftlovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije aledečib pesnikov : Prešeren, Gregorčič, Keite, Zmaj Jovan Jovanovič, Pre*adovič, Branko Radičevič, August Š-noa. — Knjiga Be bo prodaiala po K 3'— v vseh knjigarnah. V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trst, Via Valdirivo Pt 40.
op služkinjo, pridno in zvesto kakor go-vB spodinjo od 35 do 45 let staro. Naslov pene Inseratni oddelek Edinosti_949
Išče
Velika množina
že rabljenih dvokoles po ceni od K 30— 70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tndi na obroke.
7^mliiČPP 80 ^^"J Proda °d sežnjev na-£Cll|IJIoUC prej na lepem kraju ob cesti biizu postaje, razgled na moije, pripiavno za stavbišče; cene zmerne. Pojasnila: ^Sv. Mar. Magdal. zgornja,
gostilna pri „Tirolcu"._917
Kulot Pri treh prijateljih14 v Gorici, ulica Caserma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 854
Gostilničar
Antonio Dobner
— nrar in zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil v nI. DELLE POSTE 3 togal Torre bian-
ca (TOBAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH am- Z JAMSTVOM.
TRST, ul. ■ Cavaoa 2 P
PEKARNA iN SlAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna U na dom.
Velika zaloga koles
RUDOLF ROTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 4238.
Zaloga koles Pougeot, Waf-fenrad Standard od 150 krbn naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica Hitra postrežba. Cent zmerne. ■
trgovino Jakob Bombic v trstu
ulica CMnlia Štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga vsakovrstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIfJ
ALEKS. FKA>C MAYER - TKKT
TELEFON 1743.
Najbolji! vir za dobivanje pafiene kave.
Nazarij Grižon
priporoča slavnemu občinstvu svojo pro-dajalnico MRZLIH JESTVIN, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Dreherjevo pivo prve vrste, in vino : kraški teran istrsko in vipavsko.
Spritzer w em
bo Imenuje belo Štajersko vino, ki je e<lino pripravna pijača z mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko i t Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor dezertnih iu zdravilnih vin, rozoljo, lik<rjp, žganje in Birupe. Zaloga ,,Aati spumanti' po Kron 3 in 4. Slad ki refoik po K t. Izborno žganje po K 2-40 buteljka o<l
ESSB^SS^ E. Jurcev, Acquedotto 9
BEtt
Naznanilo.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu
v ulici Boschetto št. 2
(vogal ulice del Toro)
mesnico
v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo posvečala vsa skrb* \ nad1, da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH.
iz indijske trstike in izvrbovlja
Radi preselitve
jako znižane cene.
HENRIK PREM« Trst nI lova 22
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Prodajaln, ur In dragocenosti
G. BUCHUH
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst »iotDp« Corso Ste«. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro
zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
•■-fv.^iv' «. . t -. >Ev' <
F. P. Vidic & Comp. Ljubljana
TOVARNA ZAREZANIH STPEŠN KOV .........
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno
zarezani strešnik - zakrivaš
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Strešnik-zakrivač se lahko pribije ali priveže na late.
N^jpriprostejSe, najcenejše in najtrpežnejSe kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. SPRETNI ZASTOPNIKI SE IŠĆEJO.