videl iz tak{ne bli`ine, velja omeniti izredno kombinacijo podolgovate glave in {e bolj dolgega kljuna. Opazovanje je potrdila nacinalna Komisija za redkosti kot tretji in ~etrti podatek za Slovenijo. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – nesting at the bottom of some 7 m high chimney near Bre`ice (SE Slovenia): On June 2nd 1994, 2 chicks were fledged; on May 6th 2000 two young were hatched, but were at the age of about 15 days taken as prey by a pine marten Martes martes Bilo je leta 1994. Za konec tedna smo vedno hodili na na{ vikend v bli`ini Bre`ic. Tam je visoka stara hi{a. Na njej sta dva dimnika. Eden je speljan iz kuhinje, a `e desetletja ni v uporabi, iz drugega pa se kadi samo ob koncu tedna v zimskem ~asu. Prav tistega leta nas ni bilo na vikendu do srede aprila. Takrat mi je namre~ mama rekla, da sova skovika v sobi. Jaz sem vendarle pogledal po sobi, po podstre{ju in vsepovsod, a sove ni bilo nikjer. Le sli{ati jo je bilo. Tedaj mi je pri{lo na misel, da je morda v dimniku. V predsobi so v 7 metrov visokem dimniku pri tleh vratca za ~i{~enje saj. [e preden sem jih do konca po~asi odprl, sem zasli{al, da po dimniku nekaj pleza. Samica lesne sove je pobegnila po dimniku navzgor. Vratca sem odprl do konca in zagledal dva puhasta mladi~a, potem pa vratca hitro spet zaprl. Njun razvoj sem spremljal s poslu{anjem njunega ogla{anja. Spra{eval sem se, le kako bosta mladi~a splezala iz tako visokega dimnika. No, pono~i 2.6.1994 sta splezala kar na njegov vrh. [krebljanje krempljev po opeki se je izvrstno sli{alo. Naslednje jutro sem najprej pogledal od spodaj, kaj je na dimniku. In res, eden od mladi~ev je `e sedel vrh dimnika, drugi je pono~i odletel v bli`nje kro{nje dreves. Kaj hitro sem ga na{el, saj se je sova v bli`ini ogla{ala z zna~ilnim ne`nim skovikanjem, s katerim kli~e mladi~e. Kljub temu da je ta dimnik v uporabi, so si izbrale za gnezdenje prav tega. Od takrat smo vsako leto prenehali kuriti ob koncu februarja v upanju, da se sova {e kdaj vrne. Zgodilo se je leta 2000: pono~i 31.3. sem zasli{al praskanje po dimniku, ki je prihajalo od vrha in vse ni`je. Ni~ drugega ni moglo plezati po dimniku kot prav lesna sova. Naredil sem vse, da je ne bi vznemirjal. Postavil sem dva mikrofona za snemanje, enega vrh dimnika, drugega pa naslonil na vratca za ~i{~enje saj. Kadarkoli sem bil tam, sem prek mikrofonov poslu{al, kaj se dogaja v dimniku in seveda tudi vrh dimnika, saj je bilo nekaj enkratnega posneti razli~na ogla{anja samca, ko je v mraku priletel na dimnik, pa tudi samice na dnu dimnika, ki se je ob~asno ogla{ala kar sredi dneva. Neko no~, ko je samica za kakih dvajset minut zapustila dimnik – to je naredila namre~ vsako no~ – sem na hitro odprl vratca in pogledal vanj. Na golih tleh, na sajah, sta bila dve jajci. Dne 6.5. sem prvi~ zasli{al rahlo ogla{anje mladi~ev. Vratc nisem ve~ odpiral. Vendar se mi je zdelo, da ne poteka vse tako, kot bi moralo. 280 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Motilo me je, da je vsak dan v mraku na dimnik najprej priletel neki drug samec. Ni prina{al hrane, niti ni klical samice, ampak se je samo mo~no ogla{al in celo odganjal “pravega” samca. Le-ta pa se je vedno umaknil v gozd. Tudi samica v dimniku se temu vsiljivcu skoraj ni odzivala. Potem sta oba samca nekam izginila. [ele okoli druge ure zjutraj, in to vsako no~, je priletel “pravi” samec in s tipi~nim “klicanjem” zvabil samico iz dimnika. Takoj je splezala po dimniku navzgor. Takrat ji je prinesel hrano. Samica je odletela stran in se po nekako dvajsetih minutah vrnila v dimnik. Mladi~a sta se med odra{~anjem vse mo~neje ogla{ala. Nekega dne pa sem pri poslu{anju opazil, da se ogla{a samo {e en mladi~. Pono~i, ko je samica zapustila dimnik, sem seveda odprl vratca. Notri je bil samo {e en mladi~, star pribli`no 12 dni. Naslednji vikend pa je bila `alost popolna. V dimniku ni bilo nobenega ogla{anja ve~. Pono~i sem zopet pogledal vanj. Bil je popolnoma prazen. V njem ni bilo niti ostankov puha ali perja. Samico sem sli{al kasneje skovikati v bli`njem gozdu. Ko sem pregledal podstre{je, sem na{el iztrebek kune. Ker sem kasneje videval kuno zlatico Martes martes, ko se je redno vsak dan prihajala hranit s ~e{njami na drevesu poleg hi{e, sem celo prepri~an, da je bila na podstre{ju zlatica, pa ~eprav to trdijo le za belico. Bila je neustra{na in me v~asih gledala ~isto od blizu. @e leto prej je imela tri mladi~e visoko v vdolbini divje ~e{nje kakih 50 m od hi{e. Verjetno je letos prav ona pospravila po enega sovinega mladi~a, in to takrat, ko je samica zapustila dimnik. ^udno se mi zdi, zakaj je sploh zapu{~ala gnezdo, saj je znano, da do starosti mladi~ev okoli deset dni tega ne po~ne. ^e bi bilo kar koli narobe s prina{anjem hrane samca, bi verjetno mladi~a poginila in ostala v dimniku. Tako je bila `alostna usoda mladi~ev lesne sove zape~atena. Hi{a se mi je kar naenkrat zazdela tako zelo prazna. No, morda pa bom neko~ spet do~akal mladi~e lesne sove na na{em dimniku. Bla` [egula, Lepi pot 4, 1000 Ljubljana Kukavica Cuculus canorus Common Cuckoo – a cuckoo’s young fed by a Black Redstart Phoenicurus ochruros was observed in impro- vised nest box under a roof on July 21st 2000 at Vi~anci. This is the fifth case of the Common Cuckoo’s parasistism at Vi~anci involving Black Redstart (Slovenske gorice, NE Slovenia). Na tramu, ki moli iz zidne lege gara`e v Vi~ancih v Slovenskih goricah, sem spomladi 1998 pritrdil improvizirano {katlo z odprtino za {marnico Phoenicurus ochruros. Leta 1999 gnezdnilnica ni bila zasedena. Leto{nje leto pa sem opazil, da jo je zasedla {marnica za svoje drugo leglo. Kak teden po tem, ko sem ugotovil, da je gnezdilnica zasedena, mi je o~e povedal, da je pod gnezdom na{el tri poginule mladi~e. Temu nisem pripisoval pretirane pozornosti, saj je ravno takrat poletna vro~ina dosegla svoj vi{ek. Bil sem prepri~an, da so poginili zaradi prevelike vro~ine. 21.7.2000 sem opazil, kako je {marnica s hrano v kljunu sko~ila v gnezdilnico, da bi nahranila mladi~e, in bil sem vesel, da jih je vsaj nekaj pre`ivelo to hudo vro~ino. Vendar sem po ogla{anju mladi~a ugotovil, da v gnezdnilnci ni {marnica, saj se je ogla{ala povsem druga~e kot {marni~ini mladi~i. Ko sem se povzpel h gnezdnilnci, so bili moji pomisleki o “nenavadnem” gostu razjasnjeni. V gnezdu je bil mladi~ kukavice. To je `e moje peto opazovanje mladi~ev kukavice v Vi~ancih. Vsi mladi~i kukavic pa so parazitirali pri {marnici. Dominik Bombek, Pre{ernova 1, 2250 Ptuj Triprsti detel Picoides tridactylus Three-toed Woodpecker – male making a cavity in a dried up spruce Picea abies some 6 m above the ground on April 15th 1996 at Logatec plateau (700 m a.s.l.) (C Slovenia) Popoldne 15.4.1996 sem se bolj iz gozdarskih kot ornitolo{kih razlogov potikal po Loga{ki planoti za Ljubljanskim vrhom. Nedale~ od Debelega vrha, na nadmorski vi{ini okrog 700 metrov, sem na suhi smreki Picea abies opazil samca triprstega detla, ki je tesal gnez- dilno duplo. Duplo je bilo `e tako globoko, da se detla med kopanjem ni videlo. Ven je prilezel samo med izmetavanjem iveri. Ko sem po kakih 5 minutah od{el, je samec {e vedno kopal. Duplo je bilo po oceni okrog 6 metrov nad tlemi in obrnjeno proti SV. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Breguljka Riparia riparia Sand Martin – a new colony containing 30 pairs (44 breeding holes) in a pile of sieved sand in the Pleterje gravel pit on July 15th 2000 (Dravsko Polje, NE Slovenia) ^eprav gramoznico Pleterje, ki le`i na Dravskem polju med vasema Brun{vik in Kungota, dokaj redno obiskujem, do leta 2000 v njej nisem zasledil breguljk. Temu je botrovalo dejstvo, da v gramoznici ni primernih pe{~enih sten, pa tudi to, da je gramoznica skoraj suha. Ko pa sem se 15.7.2000 po dalj{em premoru vnovi~ odpravil tja, sem v zraku opazil nekaj osebkov. Podrobno sem pregledal stene v gramoznici. Ker so vse iz proda, sem menil, da se breguljke v gramoznici le prehranjujejo. Ko sem `e opustil misel na morebitne gnezditvene rove, je iz kupa sejanega peska zletelo nekaj breguljk. [ele sedaj sem opazil, da so gradbinci odstranili del kupa, ki stoji na tem mestu `e dve leti, tako da je nastala navpi~na stena. V njej sem na{tel 44 lukenj, od tega jih je bilo 30 zasedenih. Na kolonijo breguljk sem naslednji dan opozoril gradbince in ti so mi zagotovili, da kupa to leto ve~ ne bodo odstranjevali. Imajo pa to v na~rtu Acrocephalus 21 (102-103): 275 – 288, 2000 281